Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
1003
Zavrh pri Borovnici, Debeli vrh - tabor OT 8, VII. korpusa

Od vandalov večkrat napadena kamnita plošča iz temnosivega kamna, velikosti 40 x 50 cm, z vklesanim napisom, je zlepljena, zabetonirana in privita v skalo s štirimi sidrnimi vijaki.

Spominsko znamenje predstavlja kraj zgodovinskega dogodka.

Na tem mestu se je v letih 1944 in 1945 zadrževala posadka "opazovalne točke" št. 8, VII. korpusa NOV in POS, ki je z vrha Debelega vrha vršila opazovanje in poročanje o dogajanjih na prometnih objektih med Vrhniko, Postojno in Pivko, kot tudi o dogajanju v zraku, o čemer so nenehno obveščali Centralo.

Gremo po gozdni cesti od Štampetovega mosta proti zaselku Zavrh pri Borovnici (sledimo kažipotom). Približno na sredini poti vidimo na desni strani ceste, na jugu, Debeli vrh 758 m in kmalu pridemo do prvega odcepa ceste na desno. Gremo po njej in po okoli 400 m pridemo do izogibališča oz. prostora za čebelnjake, kjer poiščemo oznake, ki vodijo na desno v smeri Debelega vrha. Sledimo oznakam in po dobrih 100 m pridemo do kotanje, v kateri je na kamniti steni pritrjeno spominsko znamenje.

OT  8

VII. KORPUS NOV IN POS

1944 - 1945

T. Bizjak, 21.2.2017
spominska plošča
Vrhnika
k.o. 2004, parc. št.: 3452/2
568
Spominski kamen pri osnovni šoli

Spominski kamen pri osnovni šoli v Železnikih je posvečen Pionirskemu odredu Ratitovec, odkrili so ga 4. julija 1961. Šola se nahaja na Otokih.

Pionirski odred Ratitovec je bil ustanovljen spomladi leta 1944 iz organiziranih pionirskih skupin, ki so delovale na območju Železnikov že od začetka leta 1943 pod imenom Rdeča roža. Sestavljali so ga pionirji od desetega do šestnajstega leta starosti. Razdeljeni so bili v šest čet, od tega so bile štiri v Železnikih, ena na Češnjici in ena na Zalem Logu. Delovali so po navodilih organizacije SKOJ v Železnikih, terenske organizacije OF in v tesnem sodelovanju s Škofjeloškim odredom in z Gorenjskim vojnim področjem.

Glavna naloga te polvojaške enote je bila zbiranje vojaškega materiala za partizanske enote, obveščanje enot in partizanskih ustanov na Selškem o okupatorju, opravljanje kurirskih nalog, raznašanje partizanske literature, sodelovanje v sabotažnih in vojaških akcijah v Selški dolini. Sodelovali so pri napadu na žandarmerijsko posadko v Železnikih novembra 1944 in pri napadu na domobransko postojanko Sv. križ marca 1945.

Prvi komandant je bil do odhoda v partizane jeseni 1944 Štefan Lotrič, za njim pa Jože Bajželj.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 385-386.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381elezniki.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 262.

EŠD 21067

Ob dovozni poti k Osnovni šolo Železniki.

GORENJSKA MLADINA

IN PIONIRJI

PRVIM VZORNIKOM

PIONIRSKEMU ODREDU RATITOVEC

0B 20-LETNICI

REVOLUCIJE

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spominski kamen
Železniki
K. o. 2062 Studeno, parc. št. 582/5
6960
Anton Velušček -- Matevž, Kanal

Ta plošča je primer, kako so krajani kljub splošni vnemi  po preimenovanjih šol po Sloveniji po letu 1991, uspeli ohraniti spomin na izgradnjo in prvo poimenovanje šole po narodnem heroju Antonu Veluščku-Matevžu.

Plošča je bila postavljena julija 2006

Na Osnovni šoli Kanal, Gradnikova ul. 25

TA ŠOLA JE BILA ZGRAJENA LETA 1962
IN SE JE DO LETA 1992 IMENOVALA
PO NARODNEM HEROJU
ANTONU VELUŠČKU-MATEVŽU
Kanal, julij 2006

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 7. 9. 2021
20.6.2024. 00:00
Obisk 16. 6. 2024 M. Hladnik
Spominska plošča
Kanal ob Soči
2269 KANAL, 536/1
2178
Spominska plošča na kulturnem domu v Podgorju

Na pokopališču je skupni grob štirinajstih neznanih borcev XIV. divizije, ki so 21. in 22. februarja 1944 padli v bojih po hribih južno od Podgorja. Na spomeniku, ki ga sestavlja niz granitnih plošč, je na najširši napis.

Prvi partizanski streli v Mislinjski dolini so odmevali na območju Podgorja. To je bilo v začetku oktobra 1941. leta ko so borci Pohorske čete prešli iz Pohorja na Graško goro. Skupina partizanov Pohorskega bataljona je v Podgorju 21. novemra 1942 zaplenila nakaj orožja, nemškoh uniform in streliva ter požgala občinski urad. 18.februarja 1944 je Zidanškova brigada napadla utrjeno orožniško postajanko, ki so jo Nemci imeli v osnovni šoli. Katero so tudi požgali. To je bil dan, ko se je Štirinajsta prebijala na Pohorje. Sredi marca 1944 so aktivisti šaleško-mislinjskega okrožja ob pomoči ozdravelih borcev Štirinajste in domačinov zgradili na območju Velunja-Graške gore štiri bunkarje, ki so sprejeli 40 ranjencev. Bunkerje so poimenovali Lipa SO 55. Spomladi leta 1944 so  pri Ajtniku na območju Šmiklavža organizirali skojevski tečaj. Ustanovili so tudi partijsko celico tečajnikov. 

Po vojni so Podgorčani zgradili zadružni dom. Za slovenski kulturni praznik leta 1968 so ga lepo obnovili in preimenovali v  dom kulture.

Spominsko obeležje na domu kulture opozarja, da je padlo za svobodo 35 borcev in da je za posledicami nacističnega nasilja umrlo 20 Podgorčanov.

Spominsko znamenje so krajani odkrili leta 1968.

VIR:Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec.

EŠD 4178

Po cesti Slovenj Gradec-Podgorje v naselju Podgorje na križišču pri gostišču Rogina zavijete v levo. Po nekaj metrih na desni strani stoji kulturni dom (Podgorje 34A), na katerem je nameščena spominska plošča.

                                                      [zvezda]
                         V VELIKEM UPORU SLOVENSKEGA NARODA
                       SO V LETIH 1941 - 1945  V BORBI ZA SVOBODO
                                     ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA

                       BORCI:
ANDERLIČ SREČKO      *1921 +1944      SOVINC IVAN               *1920 +1944
ANŽELAK SLAVKO         *1926 +1944      SOVINC ALOJZ            *1905 +1945
ANŽELAK VALENTIN      *1913 +1945      SVEČKO JOŽEF          *1920 +1944
BARL JOŽEF                   *1923 +1944      ŠMON JOŽEF               *1924 +1944
CEVSAR IVAN                 *1927 +1944      ŠUMAH FRANC           *1922 +1945
ČAS MIRKO                     *1925 +1944      VERDNIK OSKAR        *1921 +1944
ČRETNIK IVAN                *1926 +1945      ZBIČAJNIK JUSTIN     *1925 +1945
GREŠOVNIK IVAN          *1919 +1945                   ŽRTVE NACIZMA:
JELEN IVAN                    *1927 +1944      ANDREJC NIKO           *1909 +1945
KNEZ IVAN                      *1925 +1944      BERIČNIK JOŽEF        *1903 +1945
KNAP ANDREJ                *1927 +1945      BERIČNIK JOŽEF        *1929 +1945
KOROŠEC IVAN             *1906 +1945      HUDOLIST FRANC       *1903 +1945
KOSTANJEVEC FERDO *1914 +1944      KANDUT FRANC         *1926 +1945
KRENKAR JOŽEF           *1909 +1945      KNEZ FRANC               *1888 +1944
KRIŽEVNIK FRANC         *1918 +1944      KOTNIK IVAN              *1904 +1944
LEGNAR IVAN                 *1916 +1945      KOTNIK ELIZA             *1898 +1945
MARZEL IVAN                  *1911 +1945     LESNIK JOŽEF             *1906 +1942
MIRKAC ADOLF              *1919 +1945      MRAKIČ ANTON          *1881 +1944
OCVIRK ANTONIJA        *1920 +1944      MRAKIČ ANTON          *1913 +1944
PAČNIK MARTIN             *1914 +1944      MRAKIČ FRANC          *1911 +1945
PAČNIK KONDRAT         *1924 +1945      MAROŠEK SIMON       *1928 +1945
PEČOVNIK FRANC         *1924 +1944      PAJENK KAREL           *1912 +1944
PODSTENŠEK RAJKO   *1927 +1945      POTOČNIK AVGUST    *1921 +1944
POGOREVC  MIHAEL     *1908 +1944      SEŠEL JOŽEF              *1930 +1945
POHOVNIKAR ANTON   *1915 +1944      SKOBIR MARIJA           *1921 +1944
RAHTEN IVAN                 *1922 +1944      STOPAR MARTIN        *1931 +1944
ROGINA ANTON             *1900 +1945      ŠMID ELIZABETA         *1863 +1942
ROTOVNIK JOŽEF          *1917 +1944      VERČKOVNIK IVAN     *1901 +1944

                                                  SLAVA NJIM!

Obstoječi spomeniki
Jože Vrabič, 21. avgust 2017
20.5.2025. 00:00
M.Kermavnar, 20. 5. 2025, po prilogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku
Marmornata plošča
Slovenj Gradec
K. o. 0854 PODGORJE, parc. št. 55/13
10071
Črmošnjice, Skupščina NOO


Na zborovanju aktivistov OF grosupeljskega in novomeškega okrožja sta bili 2. in 3. oktobra 1944 v tej stavbi okrožji združeni v Novomeško okrožje. Izvoljena je bila skupščina 54-članskega okrožnega narodnoosvobodilnega odbora Novo mesto in 42-članski plenum OF Novomeškega okrožja.
Plošča je bila odkrita 4. oktobra 1986.

Črmošnjice, na pročelju Gasilskega doma, Črmošnjice 24.

[zvezda] 

NA ZBOROVANJU AKTIVISTOV OF 
GROSUPELJSKEGA IN NOVOMEŠKEGA OKROŽJA 
STA BILI 2. IN 3. OKTOBRA 1944 V TEJ STAVBI 
OKROŽJI ZDRUŽENI V NOVOMEŠKO OKROŽJE. 
IZVOLJENA JE BILA SKUPŠČINA 
54-ČLANSKEGA OKROŽNEGA NARODNOOSVOBO- 
DILNEGA ODBORA NOVO MESTO IN 42-ČLANSKI 
PLENUM OF NOVOMEŠKEGA OKROŽJA.
 
4. OKTOBER 1986         SKUPŠČINA OBČINE IN 
                                    OBČINSKA KONFERENCA SZDL 
                                    NOVO MESTO

 

4. 10. 1986
Neobiskani spomeniki
M. Kermavnar, 14.10.2025
14.10.2025. 12:43
14.10.2025. 14:21
Spominska plošča
Semič
K. o. 1521 ČRMOŠNJICE, št. parc. 1627
10072
Anton Vratuša, Dolnji Slaveči

Občina Grad, Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) ter Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija so v četrtek, 9. oktobra 2025, v Dolnjih Slavečih - rojstnem kraju akademika dr. Antona Vratuše - svečano odkrile spominsko ploščo ob 110. obletnici njegovega rojstva.

Akademik dr. Anton Vratuša, znanstvenik, diplomat, publicist, politik, borec NOB, borec za človekove pravice in častni občan občine Grad, je bil vse življenje tesno povezan s svojim Prekmurjem. Njegovo delo in misel ostajata navdih prihodnjim rodovom.

 

Dolnji Slaveči 117

V SVET PO VELIKI, BELI CESTI.
ANTON VRATUŠA (21. FEBRUAR 1915 -- 30. JULIJ 2017)

V TEJ HIŠI SE JE RODIL AKADEMIK DR. ANTON VRATUŠA,
ZNANSTVENIK, DIPLOMAT, PUBLICIST, POLITIK, 
BOREC NOB, BOREC ZA ČLOVEKOVE PRAVICE IN

ČASTNI OBČAN OBČINE GRAD,

KI JE BIL CELO ŽIVLJENJE POVEZAN S SVOJIM PREKMURJEM.

NJEGOVO DELO IN MISEL OSTAJATA NAVDIH
ZA PRIHODNJE RODOVE.
POSTAVLJENO OB 110. OBLETNICI ROJSTVA.
9. OKTOBER 2025.
USTANOVA DR. ŠIFTARJEVA FUNDACIJA    OBČINA GRAD
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI

SAZU
9. 10. 2025
Neobiskani spomeniki
Bor1974
14.10.2025. 15:23
30.11.2025. 19:55
Gradišnik-Gržina dodala opis in posnetek, 15. 10. 2025 Popravil lokacijo in dodal besedilo. M. Hladnik 30. 11. 2025.
Spominska plošča
Grad
4331
GRAHOVO ob Bači - spominska plošča pobitim talcem in spominska plošča delovanju IX. korpusa NOV Slovenije

Plošči sta pritrjeni na obcestni fasadi hiše.

EŠD: 26269 (se nanaša na stavbo - šolo kot profano stavbo iz 1903. leta)

V vasi Grahovo ob Bači ob cesti desno je stara šola. Plošča je na hiši št.17

kamnita plošča:

NA TEM MESTU JE 11. JULIJA 1944 IZKRVAVELO 11 SLOVENSKIH IN 10 FURLANSKIH TALCEV. S SMRTJO SO POTRDILI BRATSTVO NARODOV V BOJU ZOPER FAŠISTIČNE ZATIRALCE.

SLAVA JIM        ZVEZA BORCEV GRAHOVO 1953

------------------------------------------------------------------------

kovinska plošča:

V IZVAJANJU ŠIROKO ZASNOVANIH AKCIJ ZAVEZNIŠKEGA POMENA SO ENOTE 9. KORPUSA NOV SLOVENIJE OD 28. JUNIJA DO 2. JULIJA 1944 V BAŠKI GRAPI PORUŠILE 7 MOSTOV, 5 SOVRAŽNIKOVIH POSTOJANK, ONESPOSOBILE ZA BOJ 353 SOVRAŽNIKOVIH VOJAKOV TER ZA PET MESECEV PREKINILE ŽELEZNIŠKI PROMET

SKUPNOST BORCEV ENOT 9. KORPUSA NOV SLOVENIJE

V LETU 1989

Obstoječi spomeniki
Vojko Hobič, 29.7.2019, T.Bizjak 6.10.2019
kamnita in kovinska plošča, kraj zgodovinskega dogajanja
Tolmin
k.o.2244 - Grahovo, parc. št.: 3/5
3702
OŠ Trzin

Kamnit plato z betonskim zidom in petimi ploščami z imeni padlih v NOB. Plošče sta oblikovala arhitekta Vid Vavken in Darko Maligoj. Bronasta glava talca je delo akademskega kiparja Marjana Keršiča Belača. Postavila ZZB NOV Mengeš 27. julija 1955, k šoli je bil prenesen 1985.

EŠD 12639

Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 199.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 190.

Na zelenici pred OŠ Trzin, SV od stavbnega kompleksa.

PADLIM V NOB IN

ŽRTVAM FAŠIZMA

POSTAVIL TRZIN 1954

.

MIHA BERGANT - MIHA COLNAR

MAKS LIPIN - TINE ČEBULJ

STANE HABJAN - DUŠAN LOBODA

POLDE PAVLIN - SREČKO PLESNAR

PETER VERBIČ - BENJAMIN ZORMAN

.

FRANC BERGANT - JANEZ FATUR

PETER HABJAN - IVAN KMETIČ

IVAN KOŠAK - FRANC LUKAČ

FRANC MUŠIČ - JOŽE PODGORŠEK

ANTON STOPAR - ANTON ZUPAN

.

KARL MLAKAR - TINE KMETIČ

FRANC KOTAR - ANTON KOTAR

DR. VALENTIN ZAJEC - ANTON PERNE

MARIJA PERNE - FLORJAN STOPAR

JOŽE REBOLJ - FRANC ŽANDAR

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, 16. 2. 2019
M. Kermavnar, 11.11.2022, dopolnil napis na spomeniku z imeni padlih
pet plošč in kip
Trzin
1014
Bevke - spomenik padlim v NOB

EŠD 11521 - spominska plošča.

Spominska plošča iz svetlo sivega kamna, velikosti 80 x 50 cm, z vklesanim napisom, je vzidana na obcestni strani kulturnega doma oz. doma PGD Bevke (levo od vhoda). Asfaltirana površina pred delom stavbe, v kateri so vzgojno družbene dejavnosti (otroški vrtec) je ograjen z 1,50 m visoko žično ograjo. Spomenik so odkrili 1953. leta.

Bevke 17, Kulturni dom Bevke oz. dom PGD Bevke.

Z A   S V O B O D O   S O   P A D L I   V   NOB

ZUPANČIČ FRANJA - SIVKA

UČITELJICA V BEVKAH

* 3.12.1907.

USTRELJENA KOT TALKA NA VRHNIKI
27.8.1942.

JAPELJ ANTON ČEVLJAR
* 11.5.1910.

USTRELJEN V BEVKAH

25.8.1942.

PERKO FRANC DELAVEC

* 26.1.1915.

USTRELJEN V BEVKAH

5.5.1944.

KORENČIČ JANEZ DELAVEC

* 21.8.1903.

UMRL V STRASSBURGU - NEMČIJA

2.1.1945.

T. Bizjak, 22.2.2017
spominska plošča
Vrhnika
k.o. 1997, parc. št.:* 35/3
4238
Čadrg

Spomenik je iz grobo obdelanega kamna. Na vzidani marmorni plošči so vklesana imena 8 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Okrog spomenika je zelenica. Avtor spomenika je Milan Rutar, odkrit je bil 22. 7. 1956.

EŠD 26113

Pred nekdanjo OŠ Čadrg 6 na jugu vasi. Danes tu domuje komuna Don Pierina. Do Čadrga pridemo po cesti iz Tolmina do Zadlaza-Čadrg in naprej po ozki cesti v vas. Takoj levo zagledamo večjo stavbo šole.

1941 - 1945

IZ VAŠE KRVI SKOVANA SVOBODA VEČNA VAM SLAVA OD RODA DO RODA.

PADLI V BORBI

JELINČIČ MIHA  ČADRG 21  29.9.1924-1944

LEBAN JOŽEF     ČADRG 4   20.3.1914-1944

RUTAR ANDREJ  ČADRG 7   28.11.1925-1943

RUTAR ANTON   ČADRG 22 11.1.1910-1945

RUTAR KATARINA ČADRG 22 22.12.1919-1944

RUTAR IVAN       ČADRG 22  13.12.1916-1944

UMRLA V INTERNACIJI

RUTAR TEREZIJA  ČADRG 12   12.10.1915-1945

RUTAR IVAN        ČADRG 5     11.11.1889-1944

ZB ČADRG

M. Hladnik, Vojko Hobič 25.8.2019
Spomenik
Tolmin
4245
Plošča prvemu odboru OF za mesto Tolmin
Na Rutarjevi ulici hiši št.10 v bližini starega mestnega jedra

V TEJ HIŠI JE BIL DNE 2-2-1942 USTANOVLJEN PRVI ODBOR OF ZA MESTO TOLMIN

TOLMIN,DNE 27-4-1974 MESTNA ORGA.ZZB NOV

                                             TOLMIN

Vojko Hobič,12.7.2019
Spominska plošča
Tolmin
1928
Slovenj Gradec, doprsni kipi narodnih herojev Franja Vrunča, Rada Iršiča in Lada Mavserja


V Parku herojev so trije doprsni kipi narodnih herojev Franja Vrunča, Rada Iršiča, Lada Mavsarja,  delo akad. kiparja Staneta Keržiča. Doprsni kipi so bili skupaj z gobnico odkriti 1.10.1961.

FRANJO VRUNČ-BUZDO: Rojen v Slovenj Gradcu, po poklicu učitelj. Leta 1934 je postal član KPJ. Zaradi političnega dela, kot so pisanje političnih parol in risanja komunističnih znakov je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora v zloglasni Sremski Mitrovici. Ob kapitulaciji Jugoslavijeje bil Franjo Vrunč sekretar okrožnega komiteja KPS in komandir Celjske čete. Ob pripravah za napad na žendarmerijsko postajo v Slivnici so Nemci Vrunča ujeli in ga ustrelili 24. avgusta 1941 v Mariboru. Za narodnega heroja je bil proglašen leta 1953.

LADO MAVSAR - RONKO: Kapetan Ronko je bil doma iz Notranjih goric pri Ljubljanai. Partizan je postal decembra 1941. Bil je v Šercerjivi brigadi, kjer je bil 1943 ranjen in povišan v čin kapetana. Lado Mavser je  na Štajersko prišel s 14. divizijo. Enaidvajsetletni komandant 1. bataljona Šercerjeve brigade je bil uspešen in proslavljen starešina. Bil je izredno pugumen in priljubljen med borci. Padel je v februarski ofenzivi 1944 leta na Graški gori, gori jurišev..Pokopan je v skupni grobnici na pokopališču v Šmiklavžu.

ING. RADO IRŠIČ - GREGL: Rojen je bil v napredni slovenski držini v Mislinji. Mati je umrla v taborišču 1942 leta, brat Stanko pa je padel kot talec istega leta. Po srednji šoli v Mariboru je končal visoko šolo v Zagrebu, kjer se je vključil v napredno mladinsko gibanje. Zelo dobro je poznal domače razmere v Mislinjski dolini. V KPJ je bil sprejet 1936 leta. Zaradi sodelovanja v partiskih demonstracijah leta 1940 v Beogradu je bil obsojen na zaporno kazen, ki jo je prestajal v Glavnjači. Aprila 1941 se je vrnil v rodno Mislinjo. Iršič je bil osrednja osebnost NOB v Mislinjski dolini. 1941 leta je postal član okrožnega komiteja Maribor in vodil tudi okrožni odbor OF Maribor. Bil je izdan in padel 12.12.1941.

VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja v občini Slovenj Gradec 

Doprsni kipi narodnih herojev so v Parku herojev zraven grobnice v starem delu mestnega jedra v Slovenj Gradcu ob Splošni bolnišnici, gimnaziji in cerkvi sv. Elizabete.

NARODNI HEROJ

FRANJO VRUNČ - BUZDO 1910-1941

NARODNI HEROJ

LADO MAVSAR - RONKO 1924-1944

NARODNI HEROJ

INŽ. RADO IRŠIČ - GREGL 1910-1941

Obstoječi spomeniki
Jože Vrabič, 7. julija 2017
31.12.2022. 00:00
Sliki "4" - Bor1974, 17.IX.2022 Obisk in tri fotografije 28. 12. 2022 M. Hladnik
Doprsni bronasti kipi
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec, 755, Mestna občina Slovenj Gradec
4809
Šentjernej, britof

Arh. Jože Zamljen, 1964. Na tlakovanem platoju stoji kamnita skulptura v obliki kaplje. Na njej je vklesano posvetilo 42 pokopanim borcem in žrtvam. Leta 2000 je bil spomenik, ki ga je postavil Krajevni odbor ZB NOV Šentjernej, obnovljen in zmanjšan. Spomenik trenutno obnavljajo.

Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 26.

EŠD 4235

V SV delu pokopališča v Šentjerneju, v bližini stare mrliške vežice.

[napis pod kapljo, avtor Matej Bor]

 

GREMO NAPREJ, TOVARIŠI, BREZ VAS ...

A NAŠA KRI OB VAŠI SE JE VŽGALA NJEN OGENJ OBSIJAL JE NAŠO POT

 

 

 

[plošča levo spodaj]

 

TRAJEN SPOMIN 80 TUKAJ

POKOPANIM BORCEM AKTIVISTOM

ŽRTVAM KI SO JIH V DRUGI

SVETOVNI VOJNI POBILI NEMŠKI

ITALIJANSKI OKUPATORJI

IN DOMOBRANCI

 

 

 

[plošča levo zgoraj]

 

ŽRTVE FAŠISTIČNEGA

BOMBNEGA NAPADA

DOL. STARA VAS

GODINA JANEZ

ŠENTJERNEJ

JANŽEVIČ MARIJA

JANŽEVIČ KAREL ML.

JANKOVIČ PEPCA

JANKOVIČ JERNEJ

JANKOVIČ ANTON

JANKOVIČ NEŽA

RAJNER JOŽEFA

 

 

[plošča v sredini zadaj]

 

?PADLI? BORCI IN AKTIVISTI NOV

POKOPANI V ŠENTJERNEJU

CELJE

VUKIĆ OSTOJA

ČREŠNJICE

MEDVED JOŽE

GOMILA

BRATKOVIČ ANTON

GOR BREZOVICA

ČUKANJE JANEZ

ZAGORC ANTON

GOR. VRHPOLJE

BRATKOVIČ FRANČIŠKA

KOCJANČIČ LEOPOLD

KOVAČIČ ANTON

ŠTEFANČIČ ANTON

 

[nov stolpec]

JAVOROVICA

ZAGORC VINKO

KOSTANJEVICA

MAVSAR JOŽE

LEDEČA VAS

LUŠETK PRANC [verjetno mislijo FRANC]

LJUBLJANA

FABJANČIČ FRANC

KOCJANČIČ LEOPOLD

PRAPROTNIK AVGUST

MIHOVICA

MEDVEŠEK ANTON

 

 

[plošča desno čisto zadaj]

 

TALCI USTRELJENI IN

POKOPANI V ŠENTJERNEJU

BREZJE

TOPOLOVEC FRANC

ZUPAN FRANC

BREŽICE

BAN IVAN

DOBRAVICA

ŠKEDELJ JANEZ

GOR. BREZOVICA

VRHOVNIK SLAVKO

MIHOVICA

MEDVEČEK ALOJZ

RAKA

MAZNIK FRANC

 

[nov stolpec]

ŠENTJERNEJ

ANDROJA ANTON

BUČAR FRANC

BARIČ JOŽE

BAKŠE IGNAC

BLATNIK PEPI

GANTAR CIRIL

GORENC STANISLAV

GRUBAR ANTON

GORIŠEK KAREL

HOMAN FRANC

 

 

[plošča desno v desni sredini]

 

ROJE

FRANČIČ BRUNO

FRANČIČ IGNAC

SREBRNJAK ADAM

STRAŽIŠČE

LIKAR ANTON

ŠENTJERNEJ

BAJC ŠTEFAN

FRANKOVIČ RUDI

GORIŠEK FRANC

HVALA ANTON

KOVAČIČ VLADO

KUŠLJAN DOMINIK

MARKOVIČ FRANC

PUŠAVC JOŽE

PUŠAVC MARTIN

PIRKOVIČ JOŽE

 

[nov stolpec]

PIRKOVIČ RUDOLF

ŠKERLJ ANTON

ŠKRBEC LADO

TRATNIK FRANC

UMEK MATIJA

TOMAŽJA VAS

RODIČ FRANC

VODENICE

GORENC ANTON

VRH

KOČMAN ANTON

ZAGRAD

BECELE VIKTOR

PODATKI NEPOPOLNI

TRIJE PARTIZANI XV.

BRIGADE

 

 

[plošča desno spredaj]

 

JANŽEVIČ FRANC

JANŽEVIČ KAREL ST.

JEVNIKAR JANEZ

JORDAN FRANC

KOVAČIČ ALOJZ

KRHIN KAREL

POTOČAR JOŽE

PUCELJ LEOPOLD

ŠKOFLJANEC TONE

ŠMID JOŽE

ZUPANČIČ ANTON

VELIKA VAS

STARC FRANC

VRBOVCE

BUČAR FRANC

 

 

[premična plošča v sredini spredaj]

 

Namesto cvetja in sveč,

doniramo sredstva v dobrodelne namene

humanitarnemu društvu

Moja pot – Cerov log

 

Zveza društev borcev za vrednote NOB KO-Šentjernej

 

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 6. 1. 2020
Ob mojem obisku je bil spomenik že obnovljen in dalo se je prebrati skoraj vse. Mojca Župančič, 22. 6. 2022.
kamnita kaplja in spominske plošče
Šentjernej
3760
Pečine na Šentviški planoti

Brunarica, krita s slamo, v kateri je shranjen fotografski material o delovanju kurirske postaje P - 21 (v RKD narobe zapisano P 22). V bližini je na naravno skalo pritrjena spominska plošča, postavljena 23. 9. 1979. Spomenik trem padlim kurirjem je bil po navedbi v brošuri Šentviška planota postavljen 16. 5. 1954.

  • EŠD 22998
  • Šentivška planota, 19, 20 (Kulturni in naravni spomeniki, 107)

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234

Brunarica stoji na gozdni jasi Globoka Rupa na Pečinah, severovzhodno nad domačijo Špiček. Iz Slapa ob Idrijci do Pečin. Naprej po cesti proti Ponikvam.Desno kmalu za cesto je obeležje.

V OKOLJU SKAL IN ZAVETJU GOZDOV
JE NA TEM MESTU OD LETA 1943
DO OSVOBODITVE NEMOTENO DELOVALA
PARTIZANSKA KURIRSKA POSTAJA
"P-21"

23. 9. 1979 KS IN DPO PEČINE

M. Hladnik 1. 3. 2019 in Vojko Hobič,25.8.2019
brunarica in plošča
Tolmin
2817
spomenik padlemu kurirju 15. divizije

Spomenik padlemu kurirju 15. divizije Antonu Felicijanu Zupanu, doma v okolici Trsta.

Padel je 1944 leta na tem mestu na Gomili pri Mirni.

Kmalu po vojni so spomenik postavili njegovi svojci iz Trsta. Načel ga je zob časa, zato so se leta2003 odločili, da ga popolnoma obnovijo. Stroške obnove je krila fundacija Staneta Rozmana. 

Spomenik je bil prvotno postavljen 19.10.1968.

S ceste Trebnje-Mirna pred naseljem Gomila, na desni strani ceste najbližji objekt Gomila 1, se levo odcepi makadamska cesta preko u Andrejevim križem opremljenega prehoda. V njegovi bližini sta dve cipresi, ki sta sestavni del spominskega obeležja.

ANTON ZUPIN

 FELICIJAN

* TRST 29.6.1926

+ DOL  11.12.1944

b.jerčič,21.2.2018 D.Divjak 1.1.2023
D.Divjak dopolnil podatke 1.1.2023
črni marmorni visoki kvader z zlatimi napisi in zvezdo
Mirna
K.o.: 1409-BREZOVICA, št.parc.: 149/1
2853
Spomin padlim partizanskim skladateljem

Na Glasbeni matici v Ljubljani plošča v spomin partizanskim glasbenikom — Franciju Šturmu (padel v nemški ofenzivi 11. 11. 1943 v Iškem Vintgarju), Svetozarju Maroltu-Špiku (ranjen in ujet na pohodu 14. divizije na Štajerskem, ustreljen kot talec 7. 5. 1944 v Zagorju) in Rudiju Pešlu (padel 30. 4. 1945 pri Dobravljah v Vipavski dolini); plošča odkrita 1964.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 29.

Ljubljana, Gosposka ulica 8, ob vhodu v zgradbo, v kateri je (bila) Akademija za glasbo.

ZA SVOBODNO PESEM 
SO PADLI PARTIZANSKI 
SKLADATELJI:

SVETO MAROLT - ŠPIK
RUDI PEŠL
FRANCI ŠTURM

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 27.2.2018
19.9.2024. 00:00
Plošča je obnovljena, foto Mojca Župančič 14. 8. 2021 M.Kermavnar, 19. 9. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči in dopolnil lokacijo.
plošča na fasadi
Ljubljana
Ljubljana mesto, 154/11
8543
Planinca, plošča na lovskem domu LD Tomišelj
Lovski dom je z avtom dosegljiv po makadamski cesti iz Tomišlja. Če gremo peš, pa izberemo planinsko pot na Krim od Podpeškega jezera. V približno 45 minutah se vzpnemo do zaselka Planinca. Tam ostanemo na cesti v smeri Ledenice (ne Krima) in že po nekaj korakih zagledamo stavbo levo pod cesto. Hiša v bližini: Planinca 4

LOVSKI DOM LD TOMIŠELJ
KRIMSKEGA ODREDA NOV IN POS
PLANINICA - 7. 9. 1986

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 26. 8. 2023, po slikah in besedilu Mojce Luštrek
26.8.2023. 00:00
Spominska plošča
Brezovica
K. o. 1703 Jezero, parc. št. 849/1
7733
Blagojević Ljubica, Milorad
Pokopališče Celje

MAMA - NANABLAGOJEVIĆ LJUBICA1910 - 1972TATA - DEDABLAGOJEVIĆ MILORAD1899 - 1978

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
28.9.2022. 01:00
Nagrobnik
Celje
1082 TEHARJE, 904/4
7980
Ljubljana, Žale, Angela Ocepek

Angela Ocepek je s 13 leti je postala delavka v ljubljanski tovarni Saturnus. Kot članica delavskih organizacij, rajonskega komiteja Ljubljana-Polje, ter okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije-Ljubljana, od leta 1940 tudi centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije ter sekretarka komisije za delovanje med ženskami se je zavzemala za enakopravnost žensk; bila je večkrat zaprta. Po okupaciji so jo italijanski fašisti leta 1941 dvakrat zaprli; po pobegu so jo v odsotnosti obsodili na 30 let ječe. Kot ilegalka je v Ljubljani organizirala demonstracije žensk. V partizanih je bila predsednica glavnega odbora Slovenske protifašistične ženske zveze, članica Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Angela Ocepek je nosilka partizanske spomenice 1941.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Angela_Ocepek

V seznamu Žal je Angelca.

Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [19B], vrsta [12], grob [10]

ANGELA
OCEPEK
1912
1959

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 10.12. 2022, po slikah in besedilu M. Luštrek
10.12.2022. 00:00
Grob(išče)
Ljubljana
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11
934
Vrhnika - spominsko znamenje n.h. Ignacu Voljču - Fricu

Spominska plošča, velikosti 50 x 65 cm, iz sivega kamna, z vklesanim napisom, je vzidana na obcestni strani rojstne hiše narodnega heroja.

Ignac Voljč - Fric, roj.4.8.1904. na Vrhniki, padel 4.4.1944. v  boju z Nemci v bližini Trobelj pri Slovenj Gradcu.

Po končani osnovni šoli se je izučil za kovača in delal v Cerknici, leta 1932 je postal član KPJ, leta 1933 so ga zaradi politične dejavnosti aretirali, obsodili na t.i. "notranjskem procesu" na štiri leta robije v Sremski Mitrovici.

Po odpustu z robije je kot šofer avtobusa v Ljubljani in okolici razvažal propagandni material, po okupaciji pa se je takoj vključil v NOG. Poleg številnih funkcij je leta 1943 postal član OK KPS za Notranjsko, udeležil se zbora poslancev v Kočevju, februarja meseca 1944 ga je CK KPS imenoval za sekretarja oblastnega komiteja KPS za Štajersko in deloval do 4. aprila 1944. ko je padel. Doprsni kip so narodnemu heroju Ignacu Voljču - Fricu v spomin postavili tamkajšnji krajani in sicer ob osnovni šoli v Pamečah pri Slovenj Gradcu.

Doprsni kip s podstavkom, kot tudi ime vojašnice po njem na Raskovcu nad Vrhniko, kjer je sicer bila vojašnica JLA, je po zasedbi vojašnice 1991. leta, slovenska vojska tiho in sramotno odstranila. Ta portret - kip je shranjen v prostorih ZZB za vrednote NOB Vrhnika.

Iz Vrhnike skozi Kurjo vas in po Notranjski cesti do številke Notranjska 51.

V TEJ HIŠI JE BIL ROJEN 4.8.1904

NARODNI HEROJ

VOLJČ IGNAC - FRIC

PADEL V NOB KOT SEKRETAR

POKRAJINSKEGA KOMITEJA ZA

ŠTAJERSKO   4.4.1944

T. Bizjak, 10.2.2017
spominska plošča
Vrhnika
k.o. 2002, parc.št.: *252/4
3280
Slavko Pavli, Radomlje

Na pobudo krajevne organizacije ZZB NOV Radomlje odkrita 27. julija 1956; v hiši je bila delavnica ubitega.

  • EŠD 10719
  • Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 182.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 190.
Prešernova 34, Radomlje, na obcestni fasadi zapuščene Pestotnikove hiše.

NA TEM MESTU JE
PADEL 27. 7. 1941
PRVI AKTIVIST
TOV. PAVLI SLAVKO

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 6. 7. 2018
Spominska plošča
Domžale
1936 RADOMLJE, 41/2
4398
Plošča okrajnemu NOO za Tolminsko
Iz Tolmina do vasi Čadrg. Na levi strani je stara šola danes komuna Don Pierina. Na stavbi je plošča.

V NAJTEŽJIH DNEH NARODNO OSVOBODILNE BORBE JE BIL V TEJ ŠOLI 22.10.1944 IZVOLJEN PRVI OKRAJNI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA TOLMINSKO

OB 30 LETNICI ODBOR ZA ZAPADNO PRIM. OKROŽJE

Vojko Hobič,25.8.2019
Spominska plošča
Tolmin
6255
Rado Uršič
Pokopališče Žalec,

URŠIČEVIRADO 1927 PADEL V NOV 1945

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik, 1. 10. 2020
Nagrobnik
Žalec
9224
Pokopališče Tabor, Hrib, Loški Potok, Anton Pajnič

Dne 12. oktobra 1944 so ( mišljeni domobranci op. DD) zahrbtno umorili Antona Pajniča s Hriba. Bil je izdan. Ubil ga je domačin Mirko Šega iz Šegove vasi. Pajničeva mama se je takrat skrila v opuščeni vodnjak, oče pa je bil v gozdu za hišo in se je skril, ko je slišal streljanje. Mladinke iz Retij so za Antona naredile lep venec in ga odnesle na Tabor. Naslednji dan so Toneta pokopali. Pogreba se je udeležila vsa organizirana mladina in drugi občani. Ko sta Pajničeva starša v tem letu pokopala še drugega sina, sta zapregla voz in odšla pod zaščito na travo. To je bil za njiju najstrašnejši dan v življenju. Nova zaveza je Mirka Šega dala na ploščo na Taboru.

Vir: Karel Mikulič, Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje, Krimski bataljon- Ogenca-Jelenov Žleb, Ljubljana 2000

SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Pajnič, Oče: Anton, Mati: Frančiška, Priimek matere: Kordiš, Po domače: NULL, Datum rojstva: 14.02.1915, Kraj rojstva: Hrib, Kraj bivanja: Hrib, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmečki sin,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 12.10.1944, Kraj smrti / izginotja: Hrib, Kraj pokopa: Tabor, Država pokopa: Slovenija

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Albin Pajnič: Sistory navaja: Ime in priimek: Albin Pajnič, Oče: Anton, Mati: Franja, Datum rojstva: 01. 09. 1917, Kraj rojstva: Hrib, Kraj bivanja: Hrib, Stara občina: Loški Potok, Nova občina: Loški Potok, Poklic (soc. status): trgovski pomočnik, Datum smrti/izginotja: 01. 03. 1944, Kraj smrti/izginotja: Slivnica, Kraj pokopa: Grahovo.

Opomba: Podatek o dnevu rojstva je v Sistory (1.)  drug  kot na nagrobniku (2.) 

Podatek o mesecu smrti je v Sistory (3.) drug kot na nagrobniku (6.).

Anton Pajnič. Sistory

Albin Pajnič. Sistory

 

 

 

Hrib-Loški Potok, na lokalnem pokopališču na Taborju, grob se nahaja ob zidu na levi strani poleg velikega nagrobnika družine Rus. Hiša v bližini: Hrib-Loški Potok 98.

PAJNIČEVI

ALBIN * 2. 9. 1917  + 1. 6. 1944

ANTON * 15. 2. 1915  + 12. 9. 1944

padla kod žrtvi fašizma

Obstoječi spomeniki
D. Divjak 28.7.2024, 23.8.2024, 14.10.2025
17.11.2024. 00:00
14.10.2025. 21:17
D. Divjak dodal posnetke 23.8.2024, dodal povezavi na Sistory, 14.10.2025 Zdenka Primožič 17. 11. 2024 dopolnila besedilo na nagrobniku in v Opis dodala podatke iz Sistory za Albina Pajniča.
Loški Potok
K.o.: 1641 - HRIB, št.parc.: 280/1
3264
Tosama

Na plošči so imena šestih delavcev tovarne Tosama, žrtev fašističnega nasilja v drugi svetovni vojni. Jožeta Koviča - Krima, sekretarja okrajnega komiteja KPS Kamnik so zajeli in ubili 14. 3. 1945. Ploščo, izdelano po načrtu inženirja Miroslava Gregoriča, je odkrila delovna skupnost podjetja Vata Vir 29. 11. 1961.

Na obcestnem pročelju sosednje stavbe je še ena plošča iz leta 1950.

  • PPomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 215. 
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 191.
  • EŠD 15848
Spomenik se nahaja na dvorišču tovarne Tosama, 50 m vzhodno od vratarnice (h. št. 35), pod drevesom pri upravni stavbi. Dostop je mogoč z vratarjevim dovoljenjem, da pa se jo videti tudi skozi ograjo ob glavni cesti skozi naselje (Šaranovičevi cesti).

ZA ŽIVLJENJE --
ŽIVLJENJE SO DALI

1941--1945

MRKO BERNOT
MARIJA GABERŠEK
TEREZIJA GOLOB
JULIJANA GRLICA
JOŽE KOVIČ
ANTONIJA PAŠTEBAR

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 6. 7. 2018
temna granitna plošča v tlakovanem parku
Domžale
1959 DOMŽALE, 2391/5