Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve ali odkritja Status Opombe Zadnja sprememba Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
2671
Bašelj, Mala gora, spomenik prvemu spopadu Tigrovcev

V Mali gori nad Ribnico v predelu, ki ga domačini imenujejo Bašelj in je najnižja točka za prehod iz Struške doline v Ribnico, je 13. maja 1941 prišlo do spopada. V Lovšinovi leseni koči so se pred italijanskim okupatorjem umaknili člani organizacije TIGR - Anton Majnik, Danilo Zelen in Ferdo Kravanja, vsi iz slovenskega Primorja. Zjutraj je do barake prišla kombinirana patrulja bivših jugoslovanskih orožnikov in italijanskih karabinjerjev iz Ribnice. Prišlo je do oboroženega spopada v katerem je padel Danilo Zelen, vojaški vodja organizacije TIGR, Ferdo Kravanja je bil ranjen in ujet, Anton Majnik pa ujet, vendar mu je uspelo pobegniti.

 Lovšinova lesena koča je bila v spopadu uničena in zažgana in ni bila več obnovljena.

 V spomin na ta prvi spopad je bil postavljeno spominsko obeležje, ki ga je izdelal France Ambrožič, mizar v prototipni delavnici na Inlesu in v prostem času navdušen lovec. Odkritje obeležja je bilo 29. septembra 1985 in pokroviteljstvo nad njim je prevzelo Lovsko društvo Ribnica, ki skrbi zanj še danes. Pred časom je bilo obeležje obnovljeno, za kar so poskrbeli člani družine Oražem in Pogačnik z Brega.

 

Geslo: TIGR

Iz Ribnice preko železniškega prehoda pri Riku v Lepovčah, mimo veterinarske postaje v Malo goro. Odcep (tretji odcep levo), ki je za nekdanjim smetiščem v Mali gori vodi cesta na greben, kjer je večje obračališče in prostor za hlodovino. Po cesti naravnost okoli 200 metrov ter nato levo pod cesto, kamor vodi vlaka, je na manjši planjavi vidno obeležje.


PRVI OBOROŽENI SPOPAD Z OKUPATORJEM
V SLOVENIJI  13.5.1941

V TEM BOJU JE PADEL DANILO ZELEN -  VODJA ORG. TIGR

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 4. januar 2018
4.1.2018. 00:00
13.1.2026. 06:55
Znamenje
Dobrepolje
K.o.: 1568-PODTABOR, p.št. 127/108
1136
Mladinskim delovnim brigadam, Borovnica

Pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom je bila odkrita leta 1957. Posvečena je brigadirjem mladinskih delovnih brigad, ki so 1947 dokončali gradnjo proge na odseku Preserje – Borovnica.

Nova doba, izgradnja domovine in socializem je bil čas mladinskih delovnih brigad. Gradnja obvoznega tira v Borovnici je bila idealna priložnost zanje. Delalo se je skoraj brez ustrezne mehanizacije. Osnovna orodja so bile lopate, krampi in mišice. Vsa strokovno zahtevna dela je na gradbišču opravila Inženirska oziroma gradbena brigada vojne oblasti 7. korpusa narodnoosvobodilne vojske. Dela so bila končana 29. junija 1947. Sprva je bil položen le en tir, drugega pa so položili šele v začetku šestdesetih let – malo pred elektrifikacijo proge.

Tadej Brate, Borovniški viadukt, Zgodovinsko društvo Borovnica, Borovnica, 2007 (stran 111 do 113)

Arhiv ZB NOB Borovnica

Evidenčna številka po registru nepremične kulturne dediščine:      11531

Poslopje železniške postaje Mejačeva ulica 13, Borovnica

V LETU 1947 JE 630 BRIGADIRJEV

MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD DOKONČALO

GRADNJO PROGE NA ODSEKU

PRESERJE – BOROVNICA

VELIKA OBLJUBA LJUDSKE MLADINE

JE BILA IZPOLNJENA

V ZNAK PRIZNANJA

OB 10. OBLETNICI MDB

DIREKCIJA ŽELEZNIC

Peter Palčič marec 2017
Spominska plošča
Borovnica
2006, 2072
10051
Laupheim. grobišče izgnancev, Nemčija

 

 

 

 

Geslo: izgnanci123

Neobiskani spomeniki
D. Divjak, 10.10.2025
10.10.2025. 16:27
10.10.2025. 16:27
Nagrobnik
Laupheim, okrožje Biberach (Baden-Württemberg), Nemčija
2741
Osredek pri Podsredi - Preskarjev mlin

Preskarjev mlin je mlin ob potoku Močnik, kjer je potekal zadnji boj 2. čete Kozjanskega odreda.

Mlin je bil leta 1981 temeljito obnovljen. Na vzhodni steni je pritrjena spominska plošča.

EŠD 4720 

[…] Ko so borci čete slišali strele, ki so bili namenjeni izvidnici, niso več nadaljevali poti proti Preski, misleč, da se samo od tam bliža sovražnik. Ker so slabo poznali teren, so sedaj zavili na nasprotno stran po hribu navzdol in prišli v dolino Močnik. V Rakotici pod Osredkom je pri Preskarjevem mlinu dolina ozka le kakšnih 15 metrov. Tu so borci naleteli na sovražnikovo zasedo, ki je bila postavljena ne obeh bregovih. V tem položaju in proti sovražnikovi premoči so se borci zaman postavljali v bran. Bežali so v mlin, iskali so zavetišče za kamnitimi stenami mlina, to je bila še samo nagonska borba za obstanek, ki jim je le še za nekaj minut podaljšala življenje. Iz tega položaja ni bilo rešitve. V dolini okoli Preskarjevega mlina v Rakonci so kot žrtve zločinske izdaje končali borci Prve Kozjanske čete.

       Od 29 borcev, kolikor jih je bilo v četi nazadnje, se jih je iz borbe rešilo samo sedem; dva, Ilija in kurir pa sta bila ubita ob sovražnikovem napadu na Bizeljskem. […]«

S. Škaler, Zadnji boj, Zasavski tednik, Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlje, Leto XI, Štev. 17/18, Trbovlje, 1. maja 1958, str. (7) Elektronski vir: Zasavski tednik1-5-1958, Dostop: 21. 1. 2024.

Mlin stoji v soteski potoka Močnika pri Preski južno od hiše Osredek 15 M.Kermavnar, 22.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal v Opis izvleček iz članka o boju.

PRESKARJEV MLIN

SPOMENIK LJUDSKE REVOLUCIJE

IZ ČASA NOB

Obstoječi spomeniki
Andrej Cizl, 31.1.2018
22.1.2024. 00:00
27. 9. 2020 vnsel fotografije A. Petrovič
spominska plošča
Kozje
K.o.: 2658 - OSREDEK. št.parc.:
5727
Podgora pri Kotljah, Sedež okrožja OF Dravograd na Kozarnici

Visoko pod Uršljo goro je bil od decembra 1944 do osvoboditve sedež okrožja KPS Dravograd, ki je s svojimi odločitvami odločno vplivala na potek NOB na Koroškem. Ohranjeni sta baraki, v katerih so ob obnovi 1980 uredili razstavo.
EŠD 7731

Baraki sta na Kozarnici, vzhodno od Črnega vrha in severovzhodno od Uršlje gore, jugozahodno od domačije Toni. LOKACIJA NA ZEMLJEVIDU JE OCENJENA NA OSNOVI "RKD".

   Zaščita - oskrba
okrožja Dravograd

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar S.Gradišnik.
22.5.2020. 00:00
Dodal fotografije, S.Gradišnik, 16.10.2021. S.Gradišnik, dodal kartico MNO,19.11.2022
Dve baraki z opremo.
Slovenj Gradec
17
Alojz Rakovec, Češnjica pri Kropi

V kamen vklesan zapis, nad njim ovalna fotografija padlega. Pomnik je bil odkrit leta 1962.

  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 247.
Na levi strani ob cesti Lipnica oz. Podnart-Češnjica pri Kropi, približno 250 m od odcepa desno v drug del vasi

Na tem mestu

je padel 27. 7. 1944

borec

Rakovec Alojz

Rovte

Slava!

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
7.12.2025. 12:13
Spomenik je 2021 obnovil Ivan Krivec (zadnja fotografija).
Spomenik
Radovljica
K. o. 2166 Češnjica pri Kropi, parc. št. 1710/3
10416
Celje, Marija Puži Bovha
  • Marija/Marica Bovha. Sistory. 
    datum rojstva: ??. ??. 1923, kraj rojstva: Celje, vojni status: Civilist, datum smrti: ??. 2. 1943, kraj smrti: Auschwitz, država smrti: Poljska, kraj pokopa: Auschwitz, država pokopa: Poljska, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

 

Pokopališče Pokopališče Celje - Mestno, Mirna pot 1. Iskalnik grobov, lokacija groba: Celje P:03, V:5, S:06-08

 

RODBINA KOŠTOMAJ

V SPOMIN
MARIJI – PUŽI – BOVHA
*1923   +1943   V AUSSCHWITZU

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 12.01.2026, po predlogi Zdenke Primožič
12.1.2026. 12:35
12.1.2026. 12:35
Nagrobnik
Celje
K. o. 1082 TEHARJE, parc. št. 820/1
2001
Pri Boštetu, Gorjuše

Spominska plošča konferenci SKOJ-a Jeseniškega okrožja, ki je bila 23.-27. 8. 1944. Plošča je bila odkrita 3. 10. 1954, ob 35. letnici SKOJ-a, na pobudo Občinskega komiteja LMS Bohinj, izdelala jo je livarna Železarne Jesenice.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 98.

EŠD 14221

 

Gorjuše 8 oz. 8a. Plošča je bila na št. 8 (pri Boštetu), kjer je danes hlev, hranijo pa jo v novi hiši Gorjuše 8a in jo nameravajo pritrditi nazaj ob vhodna vrata v hlev oz. gospodarsko poslopje. -- 6. 12. 2025 je plošča pritrjena med dvema oknoma na dvoriščni fasadi hleva.


              NA TEM MESTU JE
              BILA OD 23-27.VIII.
  1944 KONFERENCA, SKOJA
  JESENTŠKEGA OKROZJ
ODKRITO OB PRILKI 35 -LETNICE
       SKOJ A              3.X.1954.

OBČINSKI KOMITE LMS BOHINJ
3. 10. 1954
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 23. 7. 2017
6.12.2025. 22:27
M. Kermavnar, 5.12.2025, dodal opombo o postavitvi plošče na hlev, dve fotografiji in katastrske podatke. --
Spominska plošča
Bohinj
K. o. 2195 GORJUŠE, parc. št. 1304/1
595
Podlonk - Spominska plošča relejni kurirski postaji G-1

Spominska plošča na hiši pri Mrkotu v Podlonku je posvečena relejni kurirski postaji G-1, odkrili so jo leta 1980 ali 1981. Dostop do Mrkotove hiše je iz Železnikov po dolini Dašnice.

Kurirska postaja G-1 druge relejne linije je delovala nasproti Mrkotove žage na Slemenu in v Lazu kot ena prvih relejnih postaj na Gorenjskem. Sprva so zveze vzdrževali kurirji Gorenjskega odreda, aprila 1943 pa so v Podlonku ustanovili svojo postajo G-1. Zveze so imeli  s postajami  G-3 v Martinj Vrhu, G-11 na javki pri Štinovcu,  G-12 na javki na vzhodni strani Jelovice in  G-2 na zahodni strani Jelovice. V bližini postaje sta se dalj časa zadrževala štab Gorenjskega odreda in Oblastni komite KPS za Gorenjsko. Komandirji postaje so bili Jakob Jankovec - Ljubo, Drago Čebulj - Srečko, Franc Kavčič - Vohun in Polde Lotrič.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 214-215.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/podlonk.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 256.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21372 

EŠD 21372

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Dostop do Mrkotove hiše je iz Železnikov po dolini Dašnice.

NA TEM PODROČJU JE

V ČASU NOB DELOVALA

RELEJNA KURIRSKA

POSTAJA G – 1

                                KURIRJI IN

                                    ZB NOV

                                        1980

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Železniki
1787
NOVAKI pri Rakitni - spomenik padlim borcem NOV

Partizani so med Šumnikom in Zabočevom ujeli domobranca in ga odpeljali proti Rakitni. Domobranci iz Borovnice so takoj poslali nekaj patrulj za ugrabitelji. Zasledovalci so se jim kmalu zelo približali in ko so nanje odprli ogenj, sta padla smrtno zadeta Debevec Ivan – Pero in Jože Kavčič – Milan. Niso pa zadeli Andreja Petelina – Kmeta. Ugrabljeni domobranec se je nato vrnil k svojim. Oba sta pokopana na pokopališču v Borovnici.

Stanko Petelin – Vojko, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje v NOB, Ljubljana, OK SZDL Vič-Rudnik, 1983

Foto 3 - iz zgornje knjige, str, 362

EŠD 21382

Iz vasi Novaki pri Rakitni po gozdni poti približno 500 m do vrha Dola, sedla med Smrekovcem in Krimčkom. Desno od križišča približno 10 m na gozdni jasi.

zvezda

BORCEMA NOB 1941 – 1945

V TRAJEN SPOMIN

KAVČIČ JOŽE – MILAN

roj. 12. III. 1915  padel 20. VII. 1944

član rajonskega odbora OF Borovnica

in

DEBEVEC IVAN – PERO

roj. 25. VI. 1924 padel 20. VII. 1944

sekretar rajonskega odbora ZMS Borovnica

VEČNA SLAVA PADLIM BORCEM

Obstoječi spomeniki
Peter Palčič, maj 2017 D.Divjak 6.11.2022
6.11.2022. 00:00
D. Divjak dopolnil podatke in posnetek 3 6.11.2022
betonski kvader z vzidano kamnito ploščo, memorialna dediščina
Brezovica
K.o.1652 - Rakitna, parc. št.1054/45
1950
11 pobitih ranjencev, Martinček

Postavila ZZB NOB Kranj po načrtu arhitekta Jožeta Krančiča leta 1957.

  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 248.
  • Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 133-134.
  • EŠD 15243
Spomenik stoji levo ob gozdni cesti od Martinčka proti Lipniški planini, 300 m od hiš št. 41c in 41D na planini Martinček. Pri spomeniku se odcepi kolovoz proti vzhodu.

Na dan 21. V. 1944 je bilo tu po umazanem izdajstvu ubitih 11 ranjencev-borcev Prešernove brigade *

Jože Krančič
1957
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 13. 7. 2017
Spominski kamen
Bohinj
K. o. Lancovo 2164, 1579/302
10052
Ulm, grobišče izgnancev, Nemčija

 

 

 

Geslo: izgnanci123

Neobiskani spomeniki
D. Divjak, 10.10.2025
10.10.2025. 16:31
10.10.2025. 16:31
Nagrobnik
Ulm, dežela Baden-Württemberg, Nemčija
10053
Bad Wörishofen, Nemčija

 

 

 

Geslo: izgnanci123

Neobiskani spomeniki
D. Divjak, 10.10.2025
10.10.2025. 16:36
10.10.2025. 16:36
Nagrobnik
7006
Votlina, kjer se je zadrževala Revirska četa pred napadom na Šoštanj.

Votlina je cca 200 metrov pod hišo Miklavž 17 (Markova hiša). Dostop je težaven, potrebno je uporabiti napete vrvi. Votlina je delno zasuta z zemljino. Ta kraj sva s prijateljem Tonetom Gržino iskala kar nekaj časa. Pomagal nama je lastnik gozda Drča Vinko iz Grajske vasi.Vir: Spomeniki NOB v občini Žalec.

Mimo Šmiglove zidanice cca 1 km, potem desno navzdol do Markove hiše.

Naravna znamenitost.

Obstoječi spomeniki
S. Gradišnik
13.10.2021. 00:00
Naravna votlina.
Prebold
638
Spominska plošča na Bohinčevi domačiji

Spominska plošča na Bohinčevi domačiji je posvečena sedmim članom te družine, ki jih je okupator ustrelil in vrgel v gorečo hišo 24. marca 1945. Ploščo so odkrili leta 1963, besedilo na plošči je sestavila ljudska pesnica Pavla Benedik iz Jazbin v Poljanski dolini. Dostop do Bohinčeve domačije je iz Javorij.

V zadnji sovražnikovi ofenzivi je sovražnik 24. marca 1945 vdrl v Podvrh in požgal vse mline, do prihoda do Bohinčeve domačije je požgal že tri mline. Vodila sta jih gestapovca Maks Kopač - Balantačev iz Dobračeve in Tone Kokalj - Srakarjev iz Javorij. Ob umiku borcev Zaščitnega bataljona oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko od Bohinca je bil smrtno ranjen nemški policijski oficir, kar je še podžgalo njihovo maščevalnost. Postrelili so sedem članov te družine in jih zmetali v gorečo domačijo, preživela sta le najmlajša člana družine, ki sta bila v varstvu pri sosedih.

Več.....

Podatki o zgoreli Bohinčevi družini:

Anton Bohinc, rojen 12. januarja 1935 v Podvrhu.

Blaž Bohinc, rojen 2. februarja 1906 v Podvrhu, mlinar in kmet.

Frančiška Bohinc, rojena 6. aprila 1903 v Bukovem Vrhu, gospodinja v Podvrhu.

Janez Bohinc, rojen 20. avgusta 1931  v Podvrhu, učenec.

Marija Bohinc, rojena 10. septembra 1936 v Podvrhu.

Martin Bohinc, rojen 9. novembra 1933 v Podvrhu, učenec.

Pavel Bohinc, rojen 29. junija 1929 v Podvrhu.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 219-220.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/podvrh.html

Dostop do Bohinčeve domačije je iz Javorij.

V ČASU ZADNJE OFENZIVE 1945 LETA

KO OKUPATOR JE POŽIGAL NAŠE MLINE

UBITIH IN SEŽGANIH BʹLO POD

LASTNO STREHO

JE 7 ČLANOV TE DRUŽINE

SLAVA JIM!

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Gorenja vas
2037 PODVRH, 82/20
3080
Spominska plošča v spomin znanemu padlemu borcu Cirilu Podbrežniku in padlim gasilcem

Spominska plošča je bila odkrita leta 1958.

Spominski plošči sta pritrjeni na fasado gasilskega doma v Solčavi - z leve strani.

Desna plošča: "PODBREŽNIK CIRIL - OTO OBVEŠČEVALEC KOROŠKEGA ODREDA +1925 PADEL 24.1.1945 ZB SOLČAVA"

Leva plošča: "GASILSKA ČELADA

P.G.D. SOLČAVA V SPOMIN GASILCEM

1925 - 1955

PADLIM V NOV

GRGIČ CVETKO *1910 +1944

IKOVIC MARKO *1911 +1944

PLESNIK ROK *1906 +1945

SLAVA JIM!"

Obstoječi spomeniki
Sandi Grudnik, 7.5.2018 - nedokončano
Po "Sistory" Ciril PODBREŽNIK-Oto roj. 05.07.1925 v Solčavi, kjer je tudi padel. Slika 4 in prepis z nje Bor1974, 11.VIII.2022
Marmorni plošči
Solčava
k.o.Solćava, parc.št., lastnik: občina Solčava
5853
Spomenik neznanim borcem za svobodo-Selišči

V Selišče je že pred vojno zahajal komunist Jože Munih iz Volčka k svojemu bratu Slavku, ki je živel pri družini Mavrin. Leta 1942 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Padel je januarja 1945 v Boršenu.  Na skulpturi je izdelan reliefni obraz Jožeta Muniha ter človeka, ki dviga težko breme, ga hoče odstraniti in zgraditi novo družbeno ureditev.

Oblikovalec skulpture iz lesa je kipar Miloš Vastič iz Trbovelj, odkrita je bila 19. septembra 1982.

Ob levi strani ceste iz Preloge skozi naselje Selišči, na desni strani je Selišči 8.

"NEZNANIM BORCEM ZA SVOBODO

KRAJANI SELIŠČ"

Obstoječi spomeniki
D.Divjak 22. junij 2020
22.6.2020. 00:00
Slike Bor1974-02.XII.2023
Lesena skulptura
Sveti Jurij ob Ščavnici
K.o.: 220-SELIŠČI, št.parc.: 915/1
6298
Kmetija Karlut, Kneža (Grafenbach) pri Djekšah

Zveza koroških partizanov je spomenik ob kmetiji postavila 1982, lastnik slovenskega napisa na spomeniku ni dovolil. 
Siroto ustreljenih domačinov so odpeljali neznano kam in ubili tudi soseda, ki ni bil Slovenec, ker je pomagal partizanom.

Osamljena kmetija Karlut ob cesti iz Kneže (Grafenbach) pri Djekšah proti Pustrici (Pustritz) , Avstrija. Grafenbach 58, 9103 Diex, Avstrija

 

Am 23. 7. 1944 wurden hier auf der 
Karlutthube die unschuldigen Opfer 
MARTIN SLEMENŠEK, geb. 23. 9. 1903 
sowie die schwangere 
MARGARETE MALLY, geb. 2. 6. 1925 
von der SS-Polizei erschossen 
daraufhin wurden die Leichen und 
das Wirtschaftsgebäude in Brand 
gesetzt.

     SLAVA ŽRTVAM 
     ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
     VERBAND DER KÄRNTNER PARTISANEN  


.

Besedilo je samo nemško.
[Prevod: Dne 23. 7. 1944 je SS-policija tu pri Kurlutovi domačiji pobila nedolžne žrtve Martina Slemenška, roj. 23. 9. 1903 in nosečo Margareto Mally roj. 2. 5. 1926. Nato so trupla in gospodarsko poslopje zažgali.]

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
25.10.2020. 00:00
23.1.2026. 13:42
M. Kermavnar, 21.3.2025, Prestavil zvezdico na pravo lokacijo in dodal povezavo na avstrijsko internetno stran
Spomenik
Avstrija
2019
TRAVNA GORA, Kamni grič - spominsko znamenje pobitim bratom IVANČIČ

Dogodek in imena bratov Ivančič so vklesana v naravno skalo, visoko 110 cm, široko okoli 90 cm, nepravilne oblike in stoji na desni strani gozdne poti, ki pelje v smeri proti hribu Špičnica oz. Kurji vrh - 1003 m.

Dne 29.7.1942. ko je potekala t.i. italijanska "Roška ofenziva",so bratje Ivančič na bližnjem travniku kosili seno. Vojaki so jih, ko so jih zagledali, brez kakršnega opozorila postrelili.

Iz Sodražice gremo po asfaltirani cesti JZ v klanec, ki prepelje do Vagovke in nato po ravnem vse do hriba Brlog (931 m), ki je na desni strani. Nasproti hriba je odcep na levo, na makadamsko cesto, po kateri gremo okoli 500 m. Na levi strani poiščemo kolovoz - pot, ki pelje navkreber in po kateri gremo še okoli 200 m. Tik ob poti zagledamo skalo z napisom.

NEDOKONČANA 

KOŠNJA BRATOV 

IVANČIČ - 29.7.1942.

SLAVKO

IVAN

CIRIL

USTRELJENI V TRAVNI GORI

ŽRTVE OKUPATORJEV

T. Bizjak, 26.7.2017.
naravna skala z vklesanimi imeni, kraj zgodovinskega dogodka
Sodražica
k.o.1621, parc.št.1982/1
2046
Orle

Arh. Justin Bevk in Janez Suhadolc, 1983. Tu je padlo 72 borcev Levstikove, Gubčeve in Belokranjske armade. Okupator je zagrozil, da bo pred umikom pobil 2000 zapornikov.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 84.

EŠD 26302

250 m ven iz vasi Orle, desno ob cesti proti vzhodu, 250 m pred kamnolomom. Nasproti je kozolec, ob spomeniku pa infotabla.

enote VII. korpusa jugoslovanske armade so 7. in 8. maja 1945 tod bojevale zadnji boj za osvoboditev ljubljane 

ljubljana, ljubljena ljubljana
za zadnji boj roko nam daj, pa bomo v zarji vstali

maj 1983

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 30. 7. 2017
granitni steber
Škofljica
3052
MAŠUN-Spominska plošča Tomšičevi brigadi
https://wp.me/p4TOBI-o6

avtor: Miloš Toni

Objekt poleg gostilne na Mašunu, Mašun 2

znak TB                        OKTOBRA 1943

                               TOMŠIČEVA BRIGADA

                                     VZDRŽI 10 DNI

                      V KRVAVI IN POŽRTVOVALNI BORBI

                Z ELITNO OKLOPNO NEMŠKO DIVIZIJO

                                SLAVA PADLIM BORCEM!

Dušan Škodič, 2,5,2018 D.Divjak 20. julij 2020, 4.1.2023
4.1.2023. 00:00
D.Divjak dodal povezavo 4.1.2023
Plošča na fasadi
Ilirska Bistrica
K.o.: 2508-SNEŽNIK, št.parc.:1871
819
Šmartno ob Dreti, spominska plošča 32 borcem in žrtvam okupatorja

Spominska plošča 32 padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja, postavljena na fasadi Gasilskega doma v Šmartnem ob Dreti. Odkrita je bila 22. julija 1950. Vir: arhiv Združenja za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline

Spominska plošča je pritrjena na sprednjo stran gasilskega doma v Šmartnem ob Dreti, ob glavni cesti Nazarje - Gornji Grad.

V spomin padlim borcem in talcem N.O.V. Šmartno ob Dreti    

  • Irmančnik Jože           + 1922 - 1942
  • Purnat Maks               + 1922 - 1944
  • Felicijan Jože              + 1921 - 1944
  • Bric Franc                  + 1926 - 1945
  • Ugovšek Anton           + 1924 - 1944
  • Irmačnik Ivan            + 1925 - 1944
  • Tevž Jože                   + 1926 - 1944
  • Zavolovšek Jože         + 1922 - 1944
  • Fedran Anton              + 1927 - 1944
  • Vodopivec Anton         + 1908 - 1944
  • Zavolovšek Peter        + 1916 - 1945
  • Poznič Ivan                + 1904 - 1945
  • Zagožen Ivan             + 1910 - 1945
  • Krumpačnik Jože         + 1903 - 1945
  • Golob Ivan                  + 1924 - 1944
  • Lever Ivan                  + 1908 - 1945
  • Irmančnik Dominik      + 1926 - 1944
  • Jeraj Ivan                  + 1922 - 1944
  • Irmačnik Anton           + 1910 - 1944
  • Zagožen Anton            + 1925 - 1944
  • Cajner Ludvik             + 1920 - 1944
  • Vodušek Anton            + 1907 - 1944
  • Čeplak Franc               + 1916 - 1944
  • Završnik Jože              + 1926 - 1944
  • Bele Franc                   + 1920 - 1944
  • Tevž Jože                    + 1903 - 1944
  • Štaut Ivan                   + 1913 - 1945
  • Poličnik Maks               + 1910 - 1944
  • Jeraj Anton                  + 1927 - 1944
  • Slapnik Anton               + 1925 - 1944
  • Bitenc Jože                   + 1911 - 1945
  • Vrtačnik Ivan                + 1920 - 1944

Slava jim 

Sandi Grudnik, 20. dec. 2016
Marmorna plošča pritrjena na fasado gasilskega doma
Nazarje
Šmartno ob Dreti, p. š. 248, PGD Šmartno ob Dreti
10417
Celje, Poljanšek Ivan in Terezija
  • Ivan Poljanšek. Sistory.
    datum rojstva: ??. ??. 1885, kraj rojstva: Idrija, vojni status: Civilist, datum smrti: 3. 9. 1942, kraj smrti: Auschwitz-Birkenau, država smrti: Poljska, kraj pokopa: Auschwitz-Birkenau, država pokopa: Poljska, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»TRANSPORT MOŠKIH 10. 8. 1942 IZ CELJA (118)
[…]
         Poljanšek Ivan                 1885,  Idrija                                  3. 9. 42«

  • KL Koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau (Oswiecim - Brzezinka) Zbornik, Maribor: Založba Obzorja, 1982, str. 518.

 

  • Terezija Poljanšek. Sistory. 
    datum rojstva: 15. 10. 1889, kraj rojstva: Idrija, vojni status: Civilist, datum smrti: 7. 10. 1942, kraj smrti: Auschwitz-Birkenau, država smrti: Poljska, kraj pokopa: Auschwitz-Birkenau, država pokopa: Poljska, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»TRANSPORT 10. avgust 1942 iz Celja (333)  žena
[…] 
16353        Poljanšek Terezija                1889,  Idrija                       +  7. 10. 42«

  • KL Koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau (Oswiecim - Brzezinka) Zbornik, Maribor: Založba Obzorja, 1982, str. 525.

 

Pokopališče Pokopališče Celje - Mestno, Mirna pot 1. Iskalnik grobov, lokacija groba: Celje P:03, V:1, S:02

 

[križ]                                                  

PERŠIČ                            

V SPOMIN
POLJANŠEK
IVAN             1885  –  1942
TEREZIJA     1889  –  1942

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 12.01.2026, po predlogi Zdenke Primožič
12.1.2026. 17:07
12.1.2026. 17:13
Nagrobnik
Celje
K. o. 1082 TEHARJE, parc. št. 820/1
5519
Kip narodnega heroja Slavka Šlandra.

Slavko Šlander, narodni heroj.

Kip je prej stal v spominskem parku šole.

Spominski park v centru Prebolda.


SPOMINU
NARODNEGA
                HEROJA
SLAVKA ŠLANDRA

figuralni reliefi : Drago Tršar,
Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik 3. 5. 2020
16.1.2026. 18:44
Doprsni kip
Prebold
K. o.1005 Prebold, parc. št. 313/3
3662
Livek, šola

Plošča je bila na stavbi osnovne šole Livek. Po potresu 1976 je bila stavba poškodovana. Po potresni sanaciji je leta 2013 stavba namenjena delovanju KS Livek. Plošča je bila shranjena na stopnišču v notranjosti. Po prizadevanju članov KO ZB Kobarid je bila 2018 ponovno postavljena na fasado stavbe, kjer je bila prvotno.

Iz Idrskega po cesti do vasi Livek. Ko se pripeljemo v vas je na levi strani objekt šole kjer je na stavbi vidna plošča.

V tej hiši je bil dne 15.10.1944 v času krvavih borb izvoljen prvi narodnoosvobodilni odbor za Kobariški okraj.

Ob 10 obletnici postavil spominsko ploščo občinski ljudski odbor Kobarid.

To je leta 1954.

Obstoječi spomeniki
28.12.2018
Spominska plošča
Kobarid
2230 LIVEK, 2712