Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
101
Padlim gasilcem, Radovljica

2 plošči na pročelju hiše na gasilskem domu; ena levo, druga desno ob vhodu.

Spominsko ploščo je izdelal kamnosek Alojz Vurnik. Vzidalo in odkrilo jo je prostovoljno Gasilsko društvo Radovljica leta 1955. 

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 169-170.

EŠD 5479

Cankarjeva cesta 31, Radovljica.

1. plošča (desna):

V SPOMIN OB 70 LETNICI DRUŠTVA

V OSVOBODILNI BORBI PADLIM

ČLANOM:

BERCE ALOJZ

PREŠEREN FRANC

TRELC MATEVŽ

SLAVA JIM!

          GASILCI

2. plošča (leva):

Svojemu

v prospeh zgradbi društvenega

doma s posebno vnemo delujočemu 

načelniku

G. HUGONU ROBLEKU

V častni spomin vstavili gasilci

V Radovljici dne 30. avgusta 1896

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
Radovljica
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 289/3
10088
Franci Rebolj, Metlika

Padel pri Moravčah, pokopan v Gabrovki.

Olge Rebolj ni 1921--1943 ni v Sistory.

Pokopališče Metlika

[križ] REBOLJ

FRANCI 1921--1943

Obstoječi spomeniki
Miran Hladnik
19.10.2025. 19:37
19.10.2025. 19:45
Nagrobnik
Metlika
10089
Nemaničevi, Metlika
Pokopališče Metlika

[križ] NEMANIČ-EVI

SIN STANKO * 1923 + 1943
HČI MARIJA * 1925 + 1943
SIN IVAN * 1927 + 1944

Obstoječi spomeniki
Miran Hladnik
19.10.2025. 19:50
19.10.2025. 19:50
Nagrobnik
Metlika
4999
Krajevna skupnost Mirka Roglja - Petka
Na križišču Kosove ulice in Ulice M. Roglja, kjer se obe stakneta s Cesto maršala Tita na Jesenicah. Med hišama Kosova 1 in M. Roglja 1.

             V SPOMIN PADLIM BORCEM
                 KRAJEVNE SKUPNOSTI
                              [zvezda]
                 MIRKA ROGLJA – PETKA

.
    ANDREJ ALEŠ                     FRANC KLINAR
    1904 ZG. BELA                    1913 JESENICE
    1942 BEGUNJE                     1942 GORIČE

    EVGEN BIZJAK                   ALOJZ KORAČIN
     1922 GORICA                 1924 DOL. KAMENICE
 1944 JAVOR. ROVT                 1942 ZAKOSIČ

 BENJAMIN HROVAT               MIRKO ROGELJ
    1919 JESENICE                   1924 JESENICE
       1944 BELCA             1945 PLANINA POD GOLICO

    FRANC HORVAT                   VIKTOR REPE
  1918 JESENICE                     1903 JESENICE
   1944 STIRPNIK                        1945 VIPAVA

     IVAN KAVČIČ                     MARJAN RUPAR
   1910 JESENICE                  1925 LJUBLJANA
     1942 POTOKI                        1944 SUŠJE

                            JOŽE TRČEK
                          1913 JESENICE
                            1945 BOHINJ

                                 4.7.1985

ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV JESENICE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 24. 2. 2020
25.4.2024. 00:00
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na plošči.
Spominska plošča
Jesenice
2175 JESENICE, 452
1052
Grob Mirka Pajduha
Pokopališče Zdole.

[zvezda]

TUKAJ POČIVA BOREC NOB

PAJDUH MIRKO

* 20. 11. 1911 PADEL 23. 3. 1945

                                               1981

Anton Petrovič, 25. 2. 2017, nedokončano
nagrobna plošča
Krško
288/1 k.o. Pleterje
2172
Spomenik pri Strčku na Selah

Na Seleh stoji granitni obilisk, v katerega so vpete jeklene plošče z  imeni padlih.

Tu so se zvrstili trije žalostni dogodki v teh krajih proti koncu vojne. Nemški policisti so imeli postajanko na Rimskem vrelcu. 16. novembra 1944 so obsreljevali Kamnikovo domačijo, kjer so tedaj živeli Kočnikovi. Smrtno so zadeli streli šesnajstletno hčerko Marto Kočnik. Partizan Zdenko PLazovnik pa si je si je sam vzel življenje, da ne bi prišel živ v sovražnikove roke.

6.februarja 1945 sta v bližini padla dva partizana, ki sta se spotoma ustavila pri kmetu Samcu: Stanko Krančan, doma iz Starega trga pri Slovenj Gradcu, drugi pa je bil doma nekje iz Dolenjske.

Tretji dogodek je povezan s tragično s mrtjo Slavka Gamsa-Lipeta, Branka znanega terenskega političnega delavca in partizana. Njegovi ohranjeni zapisi potrjujejo globoko vero, pripadnosti in zvestobo NOB in vero v neuklonjivo moč ljudi Mislinjske doline in v končno zmago.

Načrtovalec spomenika je bil prof. Ferdo Fischer-Mojka.

VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec

Na cesti Slovenj Gradec-Ravnena Koroškem na križišču pri osnovni šoli na Selah zavijete nadesno v smeri cerkvi sv. Roka. Mimo pokopališča nadaljujemo pot do križišča za lovsko kočo in po nekaj metrih zavijemo v desno in skozi urejeno naselje prispemo do spomenika, ki stoji na desni strani ceste in kjer se konča tudi asfaltna cesta.

PADLI SO V BOJU ZA SVOBODO IN PRAVICO, SPOŠTUJMO NJIHOVO ŽRTEV

ZDENKO PLAZOVNIK, MARTA KČNIK 16.11.1944

STANKO KRANČAN, NEZNAN PARTIZAN 6.2.1945

KRAJANI SEL - VRHE

PLOŠČO SO ULILIRAVENSKI ŽELEZARJI

Obstoječi spomeniki
Jože Vrabič, 20. avgust 2017
Granitni steber
Slovenj Gradec
Sele, 487/2
1984
Spominska plošča padlim borcem na fasadi OŠ Pameče

Leta 1963 je borčevska organizacija Pameče-Troblje na fasadi osnovne šole postavila spominsko ploščo v spomin vsem borcem talcem in internirancem, ki so svoja življenja žrtvovali v  NOB v letih 1941-1945.

VIR: Jože potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec.

Iz ceste za smer Slovenj Gradec-Dravograd zavijemo v naselje Pameče. Pri gostilni Ržen nas cesta pelje do osnovne šole v Pamečha, kjer je na fasadi marmornata plošča padlim borcem.

V BORBI ZA SVOBODO SO ŽRTVOVALI SVOJA  

                 ŽIVLJENJA1941-1945

              BORCI TALCI-INTERNIRANCI

BLODNIK BLAŽ, BLODNIK JOŽE, BREG JOŽE, BREZNIK FRANC, DULER FRANC, HREN IVAN, KOTNIK MARTIN, KAŠNIK IVAN, KANDUT ŠTEFAN,KOS IVAN, KREJAN KAREL, KREJAN BLAŽ, LAZNIK MAKS, LAUK AVGUST, PEČNIK ALOJZ, PARADIŽ ALOJZ, ROBIN MIHAEL, REPAS MAKS, RAČNIK PETER, REČNIK FRANC, ŠAVC ANTON, ŠAVC IVAN, TRETJAK HENRIK, VERŠIČ RUDOLF,VODUŠEK AVGUST, REPNIK JOŽE.

                  SLAVA PADLIM BORCEM

            NARODNOOSVOBODILNE VOJNE

             ZVEZA BORCEV PAMEČE 1963

Obstoječi spomeniki
Jože Vrabič, 22. julij 2017
Marmornata plošča
Slovenj Gradec
Pameče, 1733/11, Mestna občina Slovenj Gradec
6576
TIGR, PST
Ob Poti spominov in tovarištva, Brdo, Ljubljana

TIGR
PRIMORSKE
2020
98. OBLETNICA USTRELITVE BAZOVIŠKIH JUNAKOV

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po slikah in lokaciji Mojce Župančič
6.3.2021. 00:00
Spotikavec
Ljubljana
Brdo, 1703/3
10090
Mile Milčinović, Metlika
Pokopališče Metlika

MILČINOVIĆ

MILE * 1923 + 1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
19.10.2025. 19:57
19.10.2025. 19:57
Nagrobnik
Metlika
451
Titova vas pod Smokuškim vrhom

Titova vas je bil partizanski tabor pod Smokuškim vrhom, ki je partizanskim enotam konec leta 1944 nudil zavetje pred nemškim okupatorjem in prispeval pomemben delež k uničevanju železniških povezav med rajhom in okupiranim slovenskim ozemljem. Glede na to, da je vas stala tako rekoč pred nosom nemških postojank, ki so imele svoja oporišča v Žirovnici, na Bledu, Koroški Beli, Javorniku, Jesenicah, Lescah, Radovljici, Brezjah, Poljčah in Begunjah, je bila njena življenjska doba za tisti čas in partizanski način bojevanja zelo dolga, kar dobra dva meseca. Titova vas je bila izjemna v tistem času in prostoru, ki je obsegal področje od Karavank v okolici Stola na levem bregu Save do Krvavca.
Vas je vsebovala enajst barak, bila je ustrezno zastražena in je imela celo svoj telefon. V vasi je bilo stičišče terenskih političnih delavcev iz jeseniškega, radovljiškega in žirovniškega okraja. Imela je svojo mesarijo, zobozdravnika, pevski zbor, glasbeni trio, žepni časopis, recitatorje, poskrbljeno je bilo za ustrezno higieno prebivalcev. Živela je življenje urejenega vojaškega tabora. Zaradi uspešnih minerskih akcij v okolici je bila trn v peti okupatorja, ki je slutil, da obstaja, a lokacije ni našel vse do 31. januarja 1945, ko jo je s kar 800 vojaki napadel čez Smokuški vrh in Gosjak z zahodne smeri po dolini Žingarice. Partizani so se uspeli umakniti in si poiskati zatočišče drugje, vas pa so Nemci požgali.

Leta 1977 je bila na tem mestu postavljena spominska plošča in rekonstrukcija vasi z nakazanimi posameznimi objekti, leta 2014 pa so člani OO ZB Žirovnica Titovo vas obnovili. V leseni baraki je na steni izobešeno informativno gradivo o taboru.

Viri:
Arhiv Združenja ZB NOB Jesenice.

Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 200.

EŠD 5410

Iz doline Završnica na območju Žingarice pri spomeniku NOB, kjer je info tabla za Titovo vas, zavijemo desno čez potok (ki ga večkrat prečkamo preko ličnih lesenih mostičkov) ter se povzpnemo kakih 100 m do replike Titove vasi. Med potjo je dovolj klopic za počitek pa tudi čiste vode je na pretek ... Pod Smokuškim vrhom, na rebru V Štalah, na desnem bregu potoka Završnice. Prav je: na LEVEM bregu potoka Završnice. M. K.

NA TEM MESTU JE BILO PARTIZANSKO TABORIŠČE
TITOVA VAS
OD OKTOBRA 1944 DO KONCA JANUARJA 1945
V NJEJ JE TABORIL
1. BATALJON KOKRŠKEGA ODREDA

1977 [zvzeda] BORCI KOKRŠKEGA ODREDA

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik, dopolnil Marko Gričar, 31. 3. 2017.
M. Kermavnar, 14.8.2021, foto 4/1, 4/2, 4/3, lega Dodal sliko infotable in smerokaza na začetku doline Završnice. M. Hladnik 6. 2. 2024
Bronasta plošča na naravni skali in rekonstrukcija vasi z nakazanimi objekti
Žirovnica
1532
Stane Kavčič
V parku zahodno od državnega zbora, ob kipih Franceta Bučarja in Janeza Stanovnika.

Stane Kavčič

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 25. 4. 2013, 18. 4. 2017
22.8.2020. 00:00
Doprsni kip
Ljubljana
AJDOVŠČINA, 2956/1
5430
Šempeter pri Gorici, Spominska plošča osvoboditeljem Gorice

Na bronasti plošči so izpisana imena bojujočih se enot v bojih za Gorico. Postavljena je bila 15.9.1988.
EŠG 13480

Šempeter pri Gorici, Trg Ivana Roba 4

BORCI 7. SNOUB FRANCETA
PREŠERNA ŠKOFJELOŠKEGA
ODREDA IN 3. BATALJONA
2. BRIGADE VDV SO 1. IN 2.
MAJA 1945 BILI S ČETNIKI
IN NEMCI HUDE BOJE IN
OSVOBODILI GORICO.
V BOJIH JE PADLO 12 BORCEV
PREŠERNOVE BRIGADE
OSVOBODITELJI
IN KS ŠEMPETER
15. SEPTEMBRA 1988

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 25.4.2020, 27.8.2021 17.12.2021 D.Divjak
17.12.2021. 00:00
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije in napis na spomeniku 17.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Spominska plošča
Šempeter-Vrtojba
K.o.: 2315 - ŠEMPETER, št.parc.: 2894
3060
Padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, Hrpelje

foto123

Plošča je vzidana v steno osnovne šole v Hrpeljah (Hrpelje, Reška cesta 30).

PADLI BORCI V NOV IN ŽRTVE

FAŠISTIČNEGA NASILJA 1941 - 1945

---------------

BORCI

HRPELJE

BOŽEGLAV MILKO 1927 - 1944

DOBRILA GEZA 191? - 1943

METLIKA MILAN 1910 - 1945

KOZINA

SOSIČ VLADIMIR 1922 - 1944

PONIKVAR BORIS 1917 - 1945

BENČIČ STEVO 1922 - 1943

SOSIČ KAREL 1907 - 1943

KOLARIČ IVKO 1927 - 1944

MIHELE IN NASIRC

PIRC ZORKO 1925 - 1945

PREŠNICA

PEČAR IVAN 1922 - 1944

BOLČIČ ALBIN 1911 - 1944

BIZJAK BRUNO 1923 - 1945

SLOPE

SEGULIN FRNC 1910 - 1944

POČKAJ DOMINIK 1924 - 1945

POČKAJ JOŽE 1906 - 1944

OPARA PAVEL 1910 - 1944

ZADNIK JOŽE 1920 - 1944

POČKAJ ANGEL 1920 - 1943

VATOVEC JOŽE 1920 - 1943

TUBLJE

SEGULIN FRANC 1925 - 1944

STANČIČ FRANC 1920 - 1944

VRHPOLJE

SOSIČ MILENA 1919 - 1943

METLIKA VITKO 1912 - 1944

BERNETIČ STANKO 1918 - 1944

RACMAN PETER 1915 -1944

-----------------------

ŽRTVE

HRPELJE

BOŽEGLAV MARIJA 1925 - 1944

DOBRILA JOŽE 1911 - 1944

OBERSNEL JOŽE 1903 - 1944

TUL FRANC 1913 - 1945

KOZINA

ŠTURM STOJAN 1913 - 1944

URŠIČ JOŽE 1908 - 1945

MARC RUDOLF 1915 - 1945

MIHALIČ ADOLF 1913 - 1943

MIHELE IN NASIRC

MIHALIČ ANGEL 1920 - POG.

PREŠNICA

MIHALIČ JOŽE 1926 - 1944

ROJC ? 1925 - 1945

PEČAR ALBIN 19?7 - 1944

SLOPE

JELUŠIČ MARIJA - 1882 - 1944

TUBLJE

SEGULIN LIDIJA 1936 - 1945

KASTELIC MILAN 1926 - 1944

Potepan S., 22. 4. 2018
spominska plošča
Hrpelje-Kozina
2560 HRPELJE, 5040
7960
Prvi krški borci

V mestnem muzeju Krško je od leta 2015 odprta stalna razstava ene prvih odporniških skupin na Slovenskem. Vsako leto posvetijo enemu od članov skupine in razstavo dopolnijo z restavrirano plaketo ter fotografskim in dokumentarnim gradivom.Vir: Igor Jerele, FB, 5.12.2022

Mestni muzej Krško, Valvazorjevo nabrežje 4, Krško
Neobiskani spomeniki
S.Gradišnik
5.12.2022. 00:00
Stalna razstava
Krško
1322 KRŠKO, 16/2
6250
Branko Krašovic
Pokopališče Žalec, ob cerkvi.
BRANKO KRAŠOVIC*7. 10. 1912 + 11. 4. 1942 UMORJEN PO OKUPATORJU
Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik, 1. 10. 2020
Nagrobnik
Žalec
7618
Nicolo Venier
Pokopališče Piran
Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
14.7.2022. 00:00
Nagrobnik
Piran
7619
Anton Sotenšek
Pokopališče Piran

SOTENŠEK

   SIN ANTON SOTENŠEK * 9.10.1926

       UMRL MUČENIŠKE SMRTI 30. 3. 1945

            POKOPAN V RADVANJU.

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
14.7.2022. 00:00
Nagrobnik
Piran
5628
Travnik, Spomenik padlemu partizanu v zaselku Bela Voda

Betonski kvader s pravokotno kamnito ploščo in vklesanim napisom je bil postavljen leta 1975 na tlakovani ploščadi, obdani s kovinsko ograjo, na kraju, kjer je oktobra 1941 padel partizan Bojan Rogelj. Ploščad ima dimenzije 280x200 cm, s kovinsko ograjo, ki ograjuje spomenik širine 96, globine 40 ter višine 90 cm s ploščo 50 x 49 cm. BojanRogelj je pokopan na loško potoškem pokopališču tik ob mrliški vežici, kjer ima nagrobno ploščo z napisom.
EŠD 22502

Spomenik stoji severno nad cesto, na zahodnem robu zaselka Bela Voda. Hiša v bližini: Travnik 118

 zvezda

NA TEM MESTU JE
PADEL ZA SVOBODO
BOJAN ROGELJ-KVAS
26.10.1941-STAR 19 LET.

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 19. maj 2020 Dopolnil D.Divjak 28. julij 2020
28.7.2020. 00:00
2.8.2025. 13:45
LOŠKI POTOK
K.o.: -1642-TRAVNIK, št.parc.:1601/27
1283
Spominski plošči padlim borcem in taboru III. bataljona Gorenjskega odreda pri Jagrskih bajtah

Posledice nemške hajke na območjih pod Stolom, kjer je deloval III. bataljon Gorenjskega odreda, so bile hude. Poleg človeških žrtev, je v ognjenih zubljih končalo več koč med Begunjščico in Stolom. 24. aprila 1944 je v roke Nemcev padla tudi ambulanta v Vorglčah, ki so jo bili partizani ravno dobro uredili. Nemci so uničili ves sanitetni material in ubili štiri ranjence: Leopolda Jesenka, Petrača, Franca Kokala in neznanega partizana s Koroške.

Partizani so kasneje našli primerno mesto za novo ambulanto med Planinco in Poljško planino. 25. aprila 1944 se je III. bataljon Gorenjskega odreda premaknil na Podgorsko planino in si tam uredil taborišče.

Viri:
Arhiv Združenja ZB NOB Jesenice.

Legat Franc, Uprli smo se. Franc Legat, Medium d.o.o., 2010.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 200.

Fotografije: Samo Gričar.

EŠD 5409

Na naravni skali pri Jagrskih bajtah (pod Tinčkovo kočo), na SV koncu doline Završnice, pod Zelenico v Karavankah.
  • NA TEM STU SO LETA 1944
    PADLI SLEDEČI BORCI NOV
    JESENKO LEOPOLD IZ ŽIROVNICE
    PETRAČ IZ LESC
    KOKAL FRANC IZ ZGOŠE
    NEZNANI PARTIZAN IZ KOROŠKE
    ZB ŽIROVNICA
  • NA TEM MESTU JE V MESECU JANUARJU
    IN FEBRUARJU 1944 TABORILA III. ČETA
    GORENJSKEGA ODREDA, OD FEBRUARJA 1944 DO
    SREDI APRILA 1944
    III. BAT.
    GORENJSKEGA ODREDA
    1977 BORCI GORENJSKEGA ODREDA
Obstoječi spomeniki
Marko Gričar, 31. 3. 2017.
Bronasti plošči na naravni skali.
Žirovnica
k. o.: Doslovče, p. št.: 1664/2, vl. št.: 294; Lastnik: Gašperin Janez, Smokuč 9; Skrbnik: Lovska družina Stol Žirovnica
9468
Ljubljana, pokopališče Žale, grob Karol in Rudolf Kurnik

Karol in Rudolf Kurnik sta bila med tistimi 27 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani. 

SIstory navaja: Ime in priimek: Karel(Karol) Kurnik, Oče: Karol, Mati: Marija Gizela, Priimek matere: Wermirovsky, Po domače: NULL, Datum rojstva: 01.08.1909, Kraj rojstva: Ljubljana, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): uslužbenec,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija

SIstory navaja: Ime in priimek: Rudolf Kurnik, Oče: Karol, Mati: Marija Gizela, Priimek matere: Wermirovsky, Po domače: NULL, Datum rojstva: 24.11.1911, Kraj rojstva: Kozje, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): uradnik,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Ž, Država pokopa: Slovenija

Geslo: turjaškežrtve123

Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [15B], vrsta [9], grob [19.

    K    U    R    N    I    K

slika KAROL   1909 - 1945

slika RUDOLF 1911 - 1945

Uničeni spomeniki
D. Divjak 17.1.2025
17.1.2025. 00:00
Grob(išče)
Ljubljana
10091
Stanko Gornik, Metlika
Pokopališče Metlika, lokacija je približna

[križ]

GORNIK

STANKO 19. 9. 1910  -- 21. 10. 1944

Obstoječi spomeniki
Miran Hladnik
19.10.2025. 20:04
19.10.2025. 20:04
Spomenik
Metlika
2219
Pregarje - Rudi Mahnič - Brkinc

Rudi Mahnič-Brkinc se je rodil 6. novembra 1917, Rojan in umrl 19. novembra 1943 v kraju Topolovo( Italija).Družina se je zaradi italijanskega terorja leta 1919 preselila iz Italije v Ljubljano, kjer je Rudolf končal meščansko šočo in kasneje trgovsko akademijo. Po končanem šolanju se je preselil v Kriševex/Srbija, kjer se je zaposlil v kemični tovarni Merima. Ob delu je nadaljeval s študijem ob delu kot izredni študent na Visoki komercialni poli v Zagrebu.

Po razpadu jugoslovanske vojske se je aprila 1941 vrnil v Ljubljano in se aktivno povezal z OF in partizanskimi enotami v Lipoglavu. Še istega leta je bil sprejet v KPS, naslednje leto je odšel v partizane in si nadel partizansko ime Rudo Brkinc. Bil je borec, vodnik, komisar čete in komisar bataljona. Posebej se je izkazal pri borbahpri Verdu, v Polhovem Gradcu, Kočevju in Krškem. Leta 1942 je bil med veliko italijansko ofenzivo dodeljen Alešu Beblerju, s katerim je bil poslan na Primorsko. Postal je sekretar okrožnega komiteja KPS za južno Primorsko, decembra zaupnik ter nato sekretar okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OF brkinskega okrožja, od junija do septembra 1943 je bil sekretar okrajnega komiteja za južno Primorsko, nato mesec dni član pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko. Po kapitulaciji Italije je bil imenovan za političnega komisarja Goriške divizije ( kasneje preimenovane v XXX. divizijo). Novembra 1943 je sodeloval v njenih bojih z Nemci v Beneški Sloveniji, kjer je pri naselju Topolovo v občini Grimocco izgubil življenje. Po vojni so njegove posmrtne ostanke prenesli v Sežano Za narodnega heroja je bil razglašen leta 1951.

Vir: primorci.si/osebe/mahnič-rudi/ 

Betonski blok obložen z granitnimi ploščami, nanj je postavljen doprsni kip Rudija Mahniča, avtor dela je Jože Pohlen, odkrit je bil 7. septenbra 1974.

EŠD: 28248

Kip je postavljen ob osnovni šoli na Pregarjih (Pregarje 18).

RUDI MAHNIČ

BRKINC

ROJEN 6. NOVEMBRA 1917

V TRSTU

PADEL 17. NOVEMBRA 1943

PRI TOPOLOVEM

V BENEŠKI SLOVENIJI

KOT POLITIČNI KOMISAR

30. DIVIZIJE NOV IN POS

NARODNI HEROJ,

ČLAN POKRAJINSKEGA

KOMITEJA KPS

ZA SLOVENSKO PRIMORJE

IN SEKRETAR

OKRAJNEGA KOMITEJA KPS

ZA JUŽNO PRIMORSKO

Obstoječi spomeniki
Potepan S., fotografije: Ujčič D. in Potepan S., 28. 6. 2017, dopolnil D.Divjak 8.december 2019
Doprsni kip
Ilirska Bistrica
2565 PREGARJE, 670/1
3722
Hrastnik

Kamnit steber okroglega profila na podstavku z marmornato ploščo z imeni devetih Hrastniških žrtev, ubitih dne 20. 7. 1942 in imeni petih padlih borcev. Spomenik je postavila ZZB NOB Moravče 20. 7. 1950.

19. 6. 1942 so imeli v vasi partizani miting. Ponoči so prišli Nemci in pred sedmo zjutraj pobirali vaščane v skupine. Osem moških so na Vrbanovem podu zvezali in pretepali, ropali po vasi in potem vrgli na pod bombo in ga požgali. Požgali so 12 hiš. Eden je skušal pobegniti, a so ranjenega vrgli v ogenj. Umrlo je 9 vaščanov, ženske in otroke so odpeljali v Šentvid pri Ljubljani in potem v nemška taborišča. 

  • EŠD 25513
  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 34.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 182.
  • Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 113-114.
Sredi vasi, pred hišo Hrastnik 3.

          ŽRTVAM

     ŽIVI SEŽGANI
        20. 7. 1942

RAZORŠEK ANTON
URANKAR JAKOB
OSOLNIK IGNAC
URANKAR IVAN
OSOLNIK CIRIL
POŽAR ADOLF
POŽAR FRANC
RAZORŠEK FRANC
BURKELCA IVAN

PADLI KOT PARTIZANI
          1941--1945
NAKRST FRANC
NAKRST IVAN
NAKRST MAKS
CERAR JOŽE
VIDIC FRANC

VEČNA SLAVA VAM BODI!

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 22. 6. 2019
Moravče
8151
Ljubljana, Žale, Počervina Vinko

Sistory: Ime in priimek: Vinko Stanislav Počervina (Porčevina), Datum rojstva: 13.11.1923, Kraj rojstva: Ljubljana, Datum smrti / izginotja: 23.01.1945, Kraj smrti / izginotja: Gozd pri Kamniku
V seznamu Žal je Počrvina (brez e).

Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [19B], vrsta [10], grob [16].

                 POČERVINOVI
            SIN VINKO      *1923
PADEL KOD BOREC N.O.V. 1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek
9.3.2023. 00:00
Grob(išče)
Ljubljana
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11
4193
JEŽICA - Spominska plošča Danili Kumar in ciklostilni tehniki

Danila Kumar - Andreja se je rodila 13. oktobra 1921 v Kojskem v Brdih. Učila se je za trgovsko pomočnico. Pred vojno je živela na Ježici in delovala v delavskem kulturnem društvu Vzajemnost Ježica in v SKOJ. Že leta 1941 se je vključila v NOG, junija 1942 so jo Italijani aretirali, a jim je pobegnila in odšla v partizane. Najprej je bila bolničarka, nato namestnik politkomisarja čete in potem bataljona Tomšičeve brigade. Januarja 1944 je odšla na Gorenjsko in postala članica pokrajinskega odbora AFŽ za Gorenjsko. 18. marca 1944 so jo iz zasede pod Lubnikom nad Škofjo Loko ustrelili domobranci.

Za narodno herojino je bila imenovana 20. decembra 1945.

V Kumarjevi hiši je bila tudi ilegalna ciklostilna tehnika. Pogosto so se tu sestajali člani komunistične partije.

Na vzhodni strani stanovanjske hiše na naslovu  Danile Kumarjeve ulica 2 je vgrajena spominska plošča iz svetlega marmorja, širine 60 in višine 50 cm. Pod njo je vaza iz enakega materiala, ki je v osnovi osmerokotnik  s stranico 15 cm ter višine 27 cm.

Plošča je bila odkrita 4. septembra 1955.

Vira: 

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 38.

Vodnik po partizanskih poteh, založba Borec, Ljubljana 1978, str. 13.

Po Dunajski cesti proti centru Ljubljane je nasproti Dunajske 233 na desni strani odcep ceste, kjer je na desni cestišča stanovanjska hiša s spominsko ploščo.

V LETU 1931 JE BILA V TEJ HIŠI

  PRVA ILEGALNA PARTIJSKA

   CIKLOSTILNA TEHNIKA V

            SLOVENIJI

     V TEJ HIŠI JE ŽIVELA

        NARODNI HEROJ

 KUMAR DANILA - ANDREJA

         1921 - 1944

                      ZB JEŽICA 1955

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 26. junij 2019
Spominska plošča
Ljubljana
1734 JEŽICA, 1110