| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Bolnišnica Pod lipo v Brodeh |
Bolnišnica Pod lipo je delovala od 1. 5. 1944 do osvoboditve. Sestavljala sta jo lesena baraka in podzemni bunker, ki je bil obnovljen 1980. Vodila sta jo dr. Volavšek-Goga in komisar Tone Podbevšek s sedmimi člani osebja in je Nemci do konca vojne niso odkrili. Spomenik postavljen 1975.
V RKD je lokacija bolnice narobe vrisana in opisana samo 200 m pod lovsko kočo. Tudi na Geopediji so ceste v topografskem pogledu vrisane drugače, kot je videti na ortofoto posnetku. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Bolnišnica stoji v gozdu 30 m pod cesto proti Ovčjim jamam. Cesta se odcepi v levo (proti severu) od gozdne ceste proti Stričevi lovski koči v Brodeh na Menini planini kak kilometer pod kočo. Bolnica se nahaja 350 m za odcepom. Tu je bil pred leti smerokaz, zdaj ni nobene oznake, tudi na cesti nad bolnico ne. Do zemljanke s spomenikom ne vodi nobena pot, s ceste zagledamo odprti loputi zemljanke. |
TU JE BILA PARTIZANSKA BOLNIŠNICA "POD LIPO". RANJENCEM JE DAJALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2018 |
— |
— |
— |
bolnišnica z betonskim stebrom kot spomenikom |
Kamnik |
— |
|
Altamura,krožišče italijanskih vojaških internirancev /Rotatoria Internati Militari di Altamura IMI, |
V povezavi s taboriščem vojnih ujetnikov, med njimi tudi Slovencev, Campo 65, je občina Altamura poimenovala krožišče. |
Na Via Parisi, v križišču s Strada Provinciale di Altamura in Viale Pdre Pio di Pietreicina |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S. Divjak 25.4.2024 |
25.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Krožišče |
Altamura, Apulija, Italija |
— |
|
Črnuče - Grobnica in Spomenik 48. žrtvam NOB na novem pokopališču |
Na osrednjem delu novega črnuškega pokopališča je v sečišču poti kvadratna zelena površina, ki je na zadnji in levi strani obrobljena z živo mejo, pred zadnjo živo mejo so trije drogovi za zastave, pred levo mejo pa dve leseni klopi. Dostop do spomenika je po diagonalno položenih ploščah, spomenik ima v tlorisu obliko peterokotnega lika, ki ga omejujejo spodaj elementi debeline 16 cm, višine 48 cm, skupne dolžine posamezne stranice 250 cm, od katerega 20 cm so samostojni podaljški. Na sredini tega platoja višine 48 cm je pet plošč konične oblike, ki se v zgornjem delu zožijo na širino 50 cm pri višini 150 cm. Na plošči, ki stoji čelno na dohodno pot, so napisana imena in priimki narodnih herojev ter kitica Kajuhove pesmi. Na naslednjih ploščah so napisana imena žrtev po posameznih časovnih obdobjih. Za napise so uporablje bronaste črke. Na vrhu je je pet kovinskih stilizranih cvetnih listov v obliki plamenice. Nad spomenikom se širi bogata krošnja lipe, ki stoječa v vogalu zelene površine nudi senco in zaščito Geslo: herojgrob1234 |
Spomenik leži na črnuškem pokopališču. |
prva plošča NARODNI HEROJI JANKO BIZJAK REZKA DRAGAR MAKS PEČAR-ČRNE FRANC RAVBAR - VITEZ LEPO JE, VEŠ MAMA, LEPO JE ŽIVETI, TODA ZA KAR SEM UMRL, BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI. [zvezda] KAJUH druga plošča CENE ŠTUPAR MAKS PEČAR FRANC RAVBAR TONE DRAGAR IVAN LUKANC FRANCI ŠTEBEJ FRANCI TAVČAR TONČKA TAVČAR JERNEJ LAMPE CENE MAJDIČ PETER ROTAR STANE MEDIČ MILENA HORN RUDI NAGLIČ POKOPANI V GROBNICI tretja plošča PADLI BORCI 1941.1942.1943 MAKS PEČAR - ČRNE 1907 REZKA DRAGAR 1913 ŠTEFAN LOŽAR 1921 JANKO BIZJAK 1911 FRANC OREŠEK -MIKLAVC 1911 RUDI NAGLIČ - ŽANE 1920 MILE ŠPACAPAN - IGOR 1910 JOŽE NOVAK - GREGA 1921 JOŽE PEČAR - KARL 1911 FRANC RAVBAR - VITEZ 1913 FRANC ČEBULJ - LUKA 1923 MATEVŽ JESIHAR - HASI 1916 FRANC TAVČAR 1917 ANDREJ SNOJ - ZDENKO 1920 MIHA LOŽAR - MIHEC 1924 četrta plošča PADLI BORCI 1944 IVAN AVSEC 1927 ANTON ČEBULJ 1907 MIHA ČAD - IZIDOR 1919 MILENA HORN - ŽIVKA 1929 IVAN LUKANC - CIKO 1921 JOŽKO KORENIN 1927 JERNEJ MALI - DON 1919 CENE ŠTUPAR - MATEVŽ 1910 STANE MEDIČ 1919 TINKO PIRNAT - ZDRAVKO 1912 PETER ROTAR - PAVLE 1911 JANEZ VEHOVEC 1900 JANEZ ŠARC 1912 FRANC ŽAGAR 1900 peta plošča PADLI BORCI 1945 ANGELA AVSEC TONE DRAGAR - NEDELJKO 1908 JERNEJ LAMPE - BARI 1922 VINKO MAJDIČ - IZIDOR 1916 JUSTI POVŠE - JANA 1916 FRANCI ŠTEBEJ BOLTEŽAR 1922 TONČKA TAVČAR - IRENA 1916 DRAGO JAKOPIČ - TONE 1923 ŠMON SIMON 1915 ANDREJ LUKEŽIČ 1901 ŽRTVE NASILJA ZDRUŽENEGA SOVRAŽNIKA IVAN ŠUBELJ 1914-1941 ANTON ŠTEBI 1877-1942 CIRILA ŠTEBI 1855-1942 CILKA TRAMPUŽ 1908-1944 ANTON ML VAVPOTIČ 1928-1944 MIHA SEVER - KRPAN 1907-1945 POGREŠAN MALI IVAN - BRUNO 1916 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Saša Perović, december, 2016., dopolnil D.Divjak, 16.8.2019., besedilo uskladila z izvirnikom, 13.6.2022, A. Župančič |
— |
— |
— |
Piramida iz granitnih plošč |
Ljubljana |
1756 ČRNUČE, 7/5 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.87 |
— |
Nahaja se na koncu Delakove proti Ljubljanici. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV TEHNOGRAD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Podatke in fotografije posredoval Peter Potokar
Dušan Škodič |
11.1.2023. 00:00 |
— |
Lastnik parcele ga je leta 2017 premaknil za nekaj metrov s srede dvorišča k robu. Modra pika na četrti fotografiji je stara lokacija, rdeča sedanja. |
Betonski steber |
Ljubljana |
Delakova 46 |
|
Osp-Gabrovica |
"Na območju naselij Gabrovica in Osp so se odvijali zgodovinski dogodki, pomembni za potek NOB v Slovenski Istri. Ohranjenih je več objektov, ki pričajo o teh dogodkih." [?] EŠD 1283 Vir pripoveduje: Med NOB pa v tej vasi delovala partizanska tehnika »Naš dom«, kasneje »Snežnik«, in ilegalna tiskarna »Žena«. V vasi in v bunkerju v stenah nad naseljem so se zadrževali razni partizanski štabi, tu je bilo tudi stičišče kurirskih poti ter zbirališče sanitetnega materiala. Nemci so najbrž z zverinskim mučenjem nekega kurirja zvedeli, da je Gabrovica center partizanskega odpora. 28. maja 1944 zgodaj zjutraj so essesovci z udinjanimi fašisti in domobranci vdrli v vas, jo vso požgali, devet ljudi pobili in jih zmetali v goreče hiše, med temi tudi štiriletno deklico Nerino Krmac. Večino ljudi so odpeljali v zloglasno tržaško Rižarno in koncentracijska taborišča. O njihovi usodi je odločal neki domobranski oficir Uršič, ki je zasliševal ljudi. Sodelovali so tudi inšpektorji posebnega italijanskega policijskega inšpektorata iz Trsta. Kljub pobijanju in požiganju pa niso izdali kje so bunkerji, tiskarna in skladišče sanitetnega materiala. |
Naselji Osp in Gabrovica ter prostor med njima. |
Živio 29. srpnja dan nar. ustanka |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
— |
— |
Izbrisati iz zbirke, ker gre za spominsko področje brez obeležij ali združiti s spomenikom sredi vasi, ki nima svoje EŠD? -- M. Hladnik marca 2022 |
področje |
Koper |
2597 OSP, 528 |
|
Zakriž, Začetek izhajanja Partizanskega dnevnika |
Spominska plošča je pravokotne oblike (90 x 70 cm) izdelana iz belega marmorja z vklesanim napisom. Jeseni 1943 je bil v vasi nastanjen propagandni odsek 31. divizije in je začel izdajati Partizanski dnevnik. Prva številka je izšla 26.11.1943 Zakrižu v hiši št. 5, pri Petru Prezlju (p. d. Pstinarju) glasilo 31. divizije. Spomladi 1944 je postal glasilo 9. korpusa, julija 1944 sta ga prevzela pokrajinska odbora OF za Primorsko in Gorenjsko. Tiskali so ga v ciklostilnih tehnikah. Od 18. 9.1944 je bil tiskan v tiskarni Slovenija na Vojskem. Izhajal je do 1. 5.1945, ko seje osebje preselilo v Trst, kjer je izšlo še nekaj številk kot Partizanski dnevnik, nato pa so ga preimenovali v Primorski dnevnik, ki izhaja še danes. Spominska plošča je bila na hiši št. 5 odkrita 1973. Ob prenovi fasade pa odstranjena in shranjena. 5.6.2022 je bila obnovljena in ponovno odkrita na Gasilskem domu. Datum odkritja: 1973 foto 2: Zavod za spomeniško varstvo-Gorica, 1981 |
Spominska plošča je bila prvotno locirana na dvoriščni fasadi hiše Zakriž 5.
5.6.2022 je bila prestavljena na Gasilski dom, Zakriž 12 |
1943 – 1973 PRIMORSKI DNEVNIK-NASLEDNIK PARTIZANSKEGA DNEVNIKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 22.10.2019 |
— |
— |
M. Kermavnar, 6.6.2022, dopolnitev opisa in lokacije, fotografija 1, 3, 4/1 |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. 2345 Zakriž, parc. št. *17/1 |
|
RAKITNA - spomenik bojem Levstikove in Ljubljanske brigade |
EŠD: 21383 Med dve pokončno postavljeni skali je vpeta marmorna plošča z vklesanim napisom. Spomenik je posvečen bojem Levstikove in Ljubljanske brigade novembra 1943. leta in stoji na Brencljevi senožeti, na levi strani cestišča Gornji Ig - Rakitna. Spomenik so odkrili 14.9.1985. leta. |
Spomenik leži tik ob cesti Gornji Ig - Rakitna, na Brancljevi senožeti, na vhodu v Lepo dolino. |
V teh gozdovih je v boju 11.11.1943 padlo več borcev Levstikove in Ljubljanske brigade |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 30.9.2017 |
— |
— |
— |
kamnita plošča med kamnitima blokoma, memorialna dediščina |
Brezovica |
k.o. 1705 - Preserje, parc. št.2389/3 |
|
Spomenik padlim na Koprivniku |
Spomenik je obdelal kamnosek Franc Lagonder, na kovinski plošči so imena desetih domačinov, padlih med drugo svetovno vojno. Plošča je bila izdelana v livarni Železarne Jesenice. Spomenik, ki ga je dala postaviti krajevna organizacija ZB NOV Bohinjska Bistrica, je bil odkrit septembra 1969.
|
Nasproti cerkve ob cesti nekaj m pred župniščem, Koprivnik v Bohinju 64 |
PADLI ZA SVOBODO BEZNIK LOVRENC 1907 1941 SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik nedokončano |
21.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.7.2024, dopisal imena na plošči, dodal fotografijo 3/2 in katastrske podatke. |
plošča na kamnu |
Bohinj |
K. o. 2195 Gorjuše, parc. št. 19/1 |
|
Spodnji Hotič, gasilski dom |
Pravokotna granitna plošča je bila odkrita leta 1965, posvečena v NOB padlim borcem iz Hotiča in okolice. EŠD 25842 |
Gasilski dom Spodnji Hotič 26, na obcestni fasadi. |
TI SVETA ZEMLJA S KRVJO PREPOJENA V SPOMIN PADLIM BORCEM NOV BREGAR ANTON PAVLIHA STANKO |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 19. 7. 2019 |
25.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 25.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal imena na spomeniku |
Spominska plošča |
Litija |
1835 HOTIČ, 955/2 |
|
Pr' Muh |
Plošča je bila odkrita 6. julija 1956. Novi lastnik Bogdan Dolenc je ob gradnji ploščo 6 padlim Cankarjevega bataljona uničil ter celo nasprotuje vgraditvi nove plošče na ali v bližino hiše. Po dražgoški bitki so se borci Cankarjevega bataljona po skupinah umaknili na razne domnevno varnejše kraje. Robnik je svojo skupino v noči z 21. na 22. januarja 1942 pripeljal na Muhovo domačijo, a se niso uspeli odpočiti, ker so jih domačini takoj izdali Nemcem. Tako je v neenakem boju padlo 5 partizanov, Robnik si je še pravočasno sodil sam, Kržišnika pa so napadalci zajeli. Hišo so požgali, Kalanove so odpeljali v Begunje, nato pa v taborišče Strau Binden. Čez par dni so domačini mrtve borce pokopali na pokopališču v Poljanah. Še nekaj podatkov o padlih: Danijel Demšar, roj. 15. 2. 1923 na Hotovlji, gradbeni delavec Vir: Opis uničene spominske plošče pri Muhu v Vinharjah je iz knjige Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 362-364. |
Vinharje 1, Gorenja vas |
V TEŽKEM BOJU Z OKUPATORJEM . DEMŠAR DANIJEL IZ HOTOVELJ SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU! |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
plošča -uničena |
Gorenja vas |
2047 DOBJE, 1503 |
|
Parizanska bolnica ob Malenščku |
Leta 1960 so postavili globoko v grapi Malenščka, kjer je bila bolnica obeležje, ki spominja na mseto kjer je bolnica delovala.Tukaj je bil tudi Jaka Avšič. V bližini je padel stražar Maks Skočir - Gabrijel. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Na koncu vasi Selce (so oznake za slap Brinta) se po senožeti vzpnemo do roba in se po zelo slabi stezi spustimo proti potoku Malenšček. Ko ga prečimo nadaljujemo proti Gregorčičevem slapu. Po cca 200 m se spustimo proti potoku, kjer je obeležje. Priporočamo dobro obutev in palice.
Plošča Maksu Skočirju je v bližini, kakih 10 minut najprej ob potoku. [preveriti lokacijo! Vojko Hobič feb. 2022 poroča, da je plošča ob potoku Volarja, ne ob Malenščku.] |
Sedež part. bolnice L 1943 plošča: NA TEM POBOČJU JE DNE 9. 8. 1943 PADEL SMRTNO ZADET OD SOVRAŽNIKOVE KROGLE 18 LETNI BOREC IN INTENDANT BOLNICE SKOČIR MAKS IZ VRSNA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič 26.12.2018 |
28.12.2021. 00:00 |
— |
Dodal posnetke plošče Maksu Skočirju, ki jih je 2008 posnel Gorazd Gorišek. -- M. Hladnik 28. 12. 2021 |
Spomenik z napisom iz kamenčkov
plošča |
Tolmin |
— |
|
Ljubljana v boju |
Skulptura, posvečena boju Ljubljančanov med drugo svetovno vojno, je stala pred glavnim paviljonom Gospodarskega razstavišča. Šlo je za reliefno obdelano drevesno deblo s prirezanimi vejami. Preprosto oblikovane človeške figure so bile razporejene v skupine matere z otroki, ranjencev, ilegalcev in talcev. Avtor lesene skulpture je bil kipar samouk Peter Jovanovič. Nastala je leta 1975, ob 30. obletnici osvoboditve, odkrita pa je bila naslednje leto, 24. junija 1976, ob občinskem prazniku občine Ljubljana Bežigrad. Kolektiv Gospodarskega razstavišča jo je podaril občini. Danes skulpture ni več na prostoru Gospodarskega razstavišča. Na področju razstavišča je danes ohranjenih nekaj skulptur (Ritem štirih Vekoslava Bombača in Urška in povodni mož Stojana Batiča), pa tudi najvišji betonski steber v Ljubljani (arhitekta Marko Šlajmer in Braco Mušič) višine več kot 30 metrov, ki je bil postavljen ob VII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije leta 1958, ki je potekal na razstavišču. Na to spominja napis na okrogli plošči iz belega kamna z vklesanim srpom in kladivom. Kasneje so bile na steber nameščene še okrogle bronaste plošče, ki spominjajo na V., VI., VII. in VIII. kongres Zveze komunistov Slovenije v letih 1965, 1968, 1974 in 1978. Prav tako je bil glavni paviljon za nekaj časa lokacija celopostavnega kipa Josipa Broza - Tita, dela Antuna Augustinčića, ki je bil nato nameščen pred današnji Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Vira: M. Triler, "Občina Bežigrad bo slavila", Delo, 10. 6. 1976, str. 9 (povezava). Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 140. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 142. |
Spominska skulptura je stala pred glavnim paviljonom Gospodarskega razstavišča ob Dunajski cesti v Ljubljani. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
7.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Lesena skulptura |
Ljubljana |
— |
|
Idrija,
Spominska plošča 48 padlim gimnazijcem |
Spominska plošča je romboidne oblike, izdelana iz belega marmorja in vzidana na steno avle gimnazije. Napis na plošči je vklesan in obarvan. Vklesana so imena 48 padlih gimnazijcev. Avtor načrta Ing. arh. Kušar Jože. Datum odkritja: 25.5.1961 EŠD 4829 Foto: Miloš Kermavnar |
Spominska plošča je locirana v avli Gimnazije Jurija Vege v Idriji, Ul. Jurija Vege 4 oz. Študentovska ulica 16. |
LEPO JE ŽIVETI, TODA, ZA KAR SEM UMRL, BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI. KAJUH BRILEJ SREČKO MANFREDA ANDREJ BRUS SLAVKO MIHEVC ANTON ČARGO LJUBOSLAV MIKLAVČIČ JOŽE DEMŠAR DR. ERNEST MLAKAR FRANC ERŽEN JANKO MOČNIK EMIL FEDERL VENCESLAV MODRIJAN HENRIK GREGORAČ HENRIK MUROVEC TONČEK JEREB SREČKO NOVAK OTMAR JURMAN MARIJA PAJER DRAGOMIRA KANDUČ IVAN PETRIČ RAFAEL KAUČIČ HUBERT PETRIČ VIKTOR KENDA ANTON POŽENEL VINCENC KNAP CIRIL PRIMOŽIČ FRANJO KNAP IVAN SEDEJ STANKO KOCJANČIČ LUDVIK STAJER ADOLF KOGEJ STANKO STANIČ RUDOLF KOKALJ FRANC ŠEMRL MARIJA KRAŠNA VIKTOR ŠULGAJ IVAN LAPAJNE VIKTOR TROHA RAFAEL LAZAR ANTON VIŠNOVEC IVO LOGAR LEON VONČINA JANKO MAJNIK ŠTEFKA ŽAKELJ FRANC SKET BORIS VEKJET MIRKO SKET STANKO MARTELANC VLADIMIR NA DAN MLADOSTI 1961 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 22.10.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 1247/3 |
|
Spomin padlim na Planini Lom |
Odkrit 7. 7. 1967
|
Vhod na Planino Lom nad Tolminom |
V spomin in zahvalo borcem NOB padlim na planini Lom in njeni okolici leta 1943 Jermol Fran Kavčič Franc Kikelj Franc Kikelj Anton Laharnar Mirko Rutar Andrej Šavli Andrej Marinič Ivan talec Leban Jožef |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 27.7.2019 |
30.4.2021. 00:00 |
— |
M. Hladnik |
Marmorna plošča na skali |
Tolmin |
— |
|
Nevlje |
Črna marmornata plošča z imeni tridesetih padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz vasi Nevlje, Olševek, Tučna, Briše, Vrhpolje, Poreber in Vir. Odkrita 23. 6. 1963, ploščo je izdelal Franc Kregar.
|
Na obcestni fasadi osnovne šole, Nevlje 18. |
PADLI ZA SVOBODO 1941 - 1945 BORCI - NEVLJE - GRABNAR JANEZ 1942 MEDMEŠ CITA 1942 SUŠNIK CENE 1942 BERNOT JOŽE 1944 MEDMEŠ FILIP 1943 MEDMEŠ JANEZ 1944 KLADNIK RUDOLF 1944 OLŠEVEK - PLEVEL JERNEJ 1942 VIRJENT FRANC 1944 VIRJENT LEOPOLD 1944 MIHELIČ ALBIN 1944 MIHELIČ FRANCKA 1944 MIHELIČ JANEZ 1945 KLEMENC PAVLA 1945 VIRJENT JAKOB 1945 - BRIŠE - KOTNIK JOŽE 1945 - VRHPOLJE - SVETIC TOMAŽ 1942 OSENAR JULIJ 1942 OSENAR IVAN 1944 - POREBER - PANČUR LEOPOLD - VIR - JERAS MARJAN 1945 . ŽRTVE - OLŠEVEK - VIDMAR FRANC 1941 VIRJENT FRANC 1944 POLENČIČ TEREZIJA 1945 - POREBER - REPANŠEK LOVRO 1943 KONČNIK FRANC 1944 KOTNIK JANEZ 1944 - VRHPOLJE - LAKNER JANEZ 1942 HVALIČ BORIS 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 5. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Kamnik |
1897 NEVLJE, 37/2 |
|
BREZJE pri Dobrovi - Partizanski dom na Ključu |
EŠD: 5719 Leta 1979 (22.julij) je bil v spomin vsem borcem in aktivistom Dolomitskega odreda zgrajen Partizanski dom, v katerem je urejena spominska soba, na njem pa pritrjena plošča s posvetilom. "Otvoritev partizanskega doma na Ključu (pri Dobravi) - zgrajenem s sredstvi SO Ljubljana - Vič, OZD in neprecenljivim udarniškim delom krajanov Brezij, Dobrove in ostalih dolomitskih krajev, se je poleg krajanov in mladine udeležilo tudi 220 še živečih borcev Dolomitskega odreda. Dom je namenu izročil predsednik CK ZKS France Popit, ki je obenem odkril spominsko ploščo padlim borcem Dolomitskega odreda, slavnostni govornik pa je bil Stane Vrhovec, predsednik ZZB NOV viške občine." Vir:Javna tribuna (Ljubljana - Šiška) julij 1979, letnik 19, štev. 171 Dne 22.6.2019. je bila premična slikovna dediščina, ki je bila v spodnjem prostoru Partizanskega doma na Ključu, na sedmih lesenih in dveh steklenih panojih, skupaj s predmetom - mitraljezom znamke Breda, v soglasju vseh pristojnih (ministrstvo, občine, Združenja borcev) zaradi varnosti in preprečitve propadanja le teh, prepeljana v prostore Združenja borcev za vrednote NOB Logatec, ki so v Centru za zaščito in reševanje v Logatcu. Tam bodo poškodovane predmete obnovili in jih razstavili kot stalno razstavo v spomin delovanja Dolomitskega odreda v letih 1942 - 1945. Spominska plošča, ki je vzidana v fasado Partizanskega doma na Ključu, ostaja na tem mestu. |
Partizanski dom stoji 10 minut pod vrhom Ključa. |
TA DOM JE POSTAVLJEN V SPOMIN BORCEM IN AKTIVISTOM DOLOMITSKEGA ODREDA. NA TEM MESTU SO DOLOMITSKI BORCI VODILI SVOJ PRVI BOJ Z ITALIJANI 7.MAJA 1942. NEDALEČ OD TOD JE BIL 1.JULIJA 1942 USTANOVLJEN I.BATALJON DOLOMITSKEGA ODREDA. NA TEM GREBENU SE JE II. BATALJON DOLOMITSKEGA ODREDA USPEŠNO BORIL PROTI 2500 ITALIJANOM IN BELOGARDISTOM 18.DECEMBRA 1942 IN PONOVNO 12.APRILA 1943. TU NA KLJUČU JE BILO TABORIŠČE DOLOMITSKIH PARTIZANOV OD MARCA 1942 DO MARCA 1943. 1.6.1979 |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 24.12.2017 - T.Bizjak in M.Štupica,15.7.2019 |
— |
— |
— |
profana stavbna dediščina s spominsko ploščo, kraj zgodovinskega dogajanja |
Dobrova - Polhov Gradec |
k.o.1944 - Dobrova, parc. št. 470/24 |
|
Pušnik Viktor, Rudi, Lida. |
— |
Pokopališče Dol pri Hrastniku. |
UMRLI ZA DOMOVINO. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
8.3.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik. |
Hrastnik |
1856 DOL PRI HRASTNIKU, 787/1 |
|
Dob, pokopališče, Vrenjak Viktor |
SIstory navaja: Ime in priimek: Viktor Vrenjak, Oče: Pavel, Mati: Marija, Datum rojstva: 17. 04. 1906, Kraj rojstva: Vir, Kraj bivanja: Vir, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): trgovec, Datum smrti/izginotja: 21. 05 1942, Kraj smrti/izginotja: Auschwitz, Kraj pokopa: Auschwitz, Država pokopa: Poljska. Opomba: Vrenjak Viktor je napisan tudi na spominski plošči na stavbi PGD Vir. Pokopališče Dob, Iskalnik grobov Domžale |
Pokopališče Dob, Trg svetega Martina 1, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Dob, P: S, V: 2 6, S: 4 1 6 (Iskalnik grobov, Domžale, Dob Dostop: 25. 4. 2024)
|
[križ] VRENJAKOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
26.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1943 Dob, parc. št. 1/2 |
|
Zapotok pokopališče |
— |
Pokopališče je severno od vasi Zapotok ob cerkvi sv. Gabrijela. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
21.8.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kanal ob Soči |
2275 PLAVE, 1383 |
|
Črnomelj - Doprsni kip Mirana Jarca v osnovni šoli |
Kip je delo Jožefa Vrščaja, odkrit je bil 6. februarja 2010. Šolo obiskal 30. 8. 2022. Kipa ni. |
Ulica Otona Župančiča 8, Črnomelj |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
26.8.2022. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Črnomelj |
1535 ČRNOMELJ, 82/11 |
|
Spomenik pri Sv. Urbanu na Dobrovljah |
— |
Po lokalni cesti iz Nazarij na Dobrovlje - za cerkico Sv. Urbana (6,5 km). Postavljen je na križišču pod cerkvijo.
Hiša v bližini: Dobrovlje 4 |
TU SO POKOPANI ŠTIRJE BORCI XIII. BRIGADE MIRKA BRAČIČA - NOV, PADLI V BOJIH PROTI OKUPATORJU LETA 1944. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 28.2.2019 |
— |
— |
— |
Marmorni spomenik v obliki smreke |
Braslovče |
985 DOBROVLJE, 643, lastnik: Maks Ramšak |
|
Žiri, spominska plošča na tovarni Alpina |
Spominska plošča na pročelju poslovne stavbe Alpine je posvečena sedemindvajsetim padlim žirovskim čevljarjem in usnjarjem. Odkrili so jo leta 1953. Več... Podatki o padlih čevljarjih in usnjarjih: Stanislav Demšar, rojen 22. aprila 1907 v Stari vasi, čevljarski pomočnik. Aretiran je bil na Drenovem Griču pri Vrhniki jeseni 1941 in ustreljen kot talec 3. septembra 1942 v Gramozni jami v Ljubljani. Franc Dolenec, rojen 17. februarja 1922 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, ranjen je bil 18. februarja 1945 ob bombnem napadu na Žiri in je umrl med prevozom v partizansko bolnišnico Franja. Vinko Gladek, rojen 13. julija 1904 v Stari vasi, čevljarski pomočnik, aretiran je bil februarja 1944 kot sodelavec OF, ubit je bil ob zavezniškem bombardiranju v Westfaliji septembra 1944. Janez Govekar, rojen 30. marca 1924 v Stari vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, ujet in ustreljen je bil kot talec 22. marca 1943 v Moravčah. Luka Jesenko, rojen 1. septembra 1874 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil spomladi 1942, padel je 8. avgusta 1942 pri Delnicah na Hrvaškem. Janez Kavčič, rojen 10. avgusta 1904 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943, padel je 22. novembra 1943 pri Torki pod Ratitovcem. Janez Kopač, rojen 14. februarja 1924 na Dobračevi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 3. decembra 1944, padel je kot borec 3. prekomorske brigade pri Mostarju 13. februarja 1945. Vinko Mahovne, rojen 16. julija 1907 v Žireh, živel je v Virovitici, čevljarski pomočnik, padel je kot partizan leta 1944 pri Velikih Laščah. Maks Majnik, rojen 15. februarja 1910 na Dobračevi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1944, ujet je bil 24. marca 1945 na Ledinici in istega dne ustreljen od domobrancev v Lomu pod Rovtami. Leander Mlinar, rojen 28. aprila 1925 v Žireh, čevljarski pomočnik, v Poljansko četo je vstopil 10. januarja 1943, padel je 2. februarja 1944 kot obveščevalec Vojkove brigade na cesti iz Sovodnja proti Cerknu. Vinko Novak, rojen 14. decembra 1913 v Jarčji Dolini, usnjarski pomočnik, v partizane je vstopil oktobra 1943, član KPS, padel je 20. decembra 1944 pri Sv. Florjanu nad Škofjo Loko. Leopold Oblak, rojen 5. novembra 1924 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, član KPS, padel je 25. septembra 1943 v Škriljah pri Igu. Anton Podobnik, rojen leta 1906 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 13. julija 1942, ujeli so ga avgusta 1942, umrl je v Mauthausnu 27. maja 1944. Franc Potočnik, rojen 21. marca 1906 v Žirovskem Vrhu, čevljar, v partizane je vstopil 3. marca 1943, padel je 22. novembra 1944 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini. Franc Primožič, rojen 18. aprila 1900 v Novi vasi, uslužbenec, v partizane je vstopil 17. februarja 1943, v Stari Oselici ga je huje ranila topovska granata, Nemci so ga izsledili v Robidnici in ga 18. novembra 1943 ustrelili. Anton Rampre, rojen 7. februarja 1902 v Čermožišah pri Ptuju, živel je v Žireh, usnjar, v partizane je vstopil 19. oktobra 1943, ujet in ustreljen je bil 24. oktobra 1943 na Hotavljah. Jože Rihtaršič, rojen 13. marca 1913 na Trebiji, živel je v Stari vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil jeseni 1943, član KPS, padel je 24. februarja 1944 na Žirovskem vrhu. Andrej Stanovnik, rojen 24. novembra 1926 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1945, padel je kot borec 2. prekomorske brigade 28. aprila 1945 pri Reki na Hrvaškem. Janez Strlič, rojen 6. junija 1924 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 12. januarja 1943, padel je 1. maja 1943 pri Podgori. Maksimiljan (Milan) Strlič, rojen 4. septembra 1922 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 28. marca 1943, ujeli so ga 5. maja 1943, ustreljen je bil kot talec 13. maja 1943 v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici. Franc Šorl, rojen 4. februarja 1914 na Selu pri Žireh, strojarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 22. julija 1944 nad Šebreljami pri Cerknem. Bogomir Šubic, rojen 18. oktobra 1909 v Novi vasi, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil marca 1942 in bil kot terenski obveščevalec aretiran poleti 1942, umrl je oktobra 1943 v taborišču Pianoza – Livorno (Italija). Ciril Tušar, rojen 3. julija 1909 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 18. septembra 1943, padel je 6. novembra 1943 pri Jelovici pod Blegošem. Štefan Zajc, rojen 20. novembra 1927, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil novembra 1943, ranjen je bil na Golem Vrhu in je umrl v ljubljanski bolnišnici 16. decembra 1943. Franc Žakelj, rojen 23. marca 1925 v Žireh, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. februarja 1943, član SKOJ, padel je 21. aprila 1943 na Mlaki v Selški dolini. Janez Žakelj – Anžon, rojen 8. maja 1920 v Stari vasi pri Žireh, čevljar, v partizane je vstopil decembra 1941, udeležil se je decembrske vstaje in dražgoške bitke, nato je bil borec Poljanske čete. Med blegoško hajko 3. avgusta 1942 je nosil nemško uniformo, Nemci so ga ranjenega ujeli in zdravili, a so ga po prepoznanju ustrelili. Vinko Žakelj, rojen leta 1913 v Stari vasi pri Žireh, usnjarski pomočnik, borec CB od 10. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 412-415. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381iri.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267. Geslo: prekomorci123 |
Spominska plošča je na pročelju poslovne stavbe Alpine, na Strojarski ulici 2. |
[zvezda] BORCI NOV ŽAKELJ VINKO 1913 PODOBNIK ANTON 1906 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Žiri |
K. o. 2023 Žiri, parc. št. 377/7 |
|
Spomenik petnajstim padlim borcem |
Spominsko obeležje, posvečeno petnajstim padlim borcem in narejeno iz hotaveljskega marmorja v obliki nepravilne piramide z vdelano ploščo, je delo arhitekta Jožeta Bizjaka. Postavljeno je bilo 22. junija 1962 na pobudo občinskega odbora ZZB NOV Medvode. EŠD 16260 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 58. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 73. |
Spominsko obeležje stoji jugozahodno od hiše Trnovec 2, ob cesti Trnovec - Sora. |
V času NOB leta 1944 so padli na tem področju: Cvajnar Anton Bergant Alojz Bergant Ivan Bergant Jože Bizant Ludvik Bohinc Filip Bogataj Ivan Dobnikar Franc Fertin Stanko Kos Vinko Križaj Janez Luštrik Vojko Miklič Ludvik Tehovnik Valentin Tober Niko ZB Medvode |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 20.10.2017 |
— |
— |
— |
Nepravilna kamnita piramida |
Medvode |
1977 SORA, 991/15 |
|
Kotedrež gasilski dom |
tonalitna plošča z vklesanim napisom (odkrita 1974) je posvečena v NOB padlim
članom Gasilskega društva Kotredež. |
Kotredež 12A, na obcestni fasadi gasilskega doma. |
V SPOMIN * PADLIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.85 |
— |
Nahajal se je na večjem travniku med Ižansko cesto in Ljubljanico. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV KEMOFARMACIJA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Zadnjo znano lokacijo na zemljevidu je posredoval Peter Potokar
Dušan Škodič |
11.1.2023. 00:00 |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
— |