| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.28 |
Vrstni red stebrov je spremenjen, ker se je steber prvotno nahajal na območju današnje Aleje |
Pri sedežu LPP ob Cesti ljubljanske brigade |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV MANUFAKTURA (brez napisa) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018
19.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
19.8.2021. 00:00 |
— |
19.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Betonski steber |
Ljubljana |
K.o.: 1739 - ZGORNJA ŠIŠKA, št.parc.: 223/11
|
|
Začetek vstaje na Gorenjskem |
Skala z napisom na kraju, kjer je bila 20. 7. 1941 konferenca vojno-revolucionarnih komitejev in sprejet sklep o začetku vstaje na Gorenjskem. Pripravil in vodil jo je Stane Žagar. Postavilo 1962 Okrajni odbor Združenja zveze borcev NOB Kranj. Viri:
V aprilu 2017 je bil spomenik obnovljen. |
437127.75, 128779.63 oz. 46°18'0.67" 14°10'44.57", nadm. višina 1021 m.
oziroma N 46° 18' 00'' E 14° 10' 44''
Spomenik je bilo zaradi pomanjkljivega opisa težko najti. Pot do njega: 1. Iz Kamne Gorice skozi kamnolom do konca gozdne ceste mimo Race (820 m), od tod gre naprej en kolovoz vodoravno, drugi se vzpenja do zgornjega roba kamnoloma (tam je spomenik ID 2), mi pa izberemo najbolj levo pot, star kolovoz, ki vodi strmo v breg in proti desni (na njej se držimo desne). Na okrog 1000 m se pot izravna in se potem zložno vzpenja po pobočju Plazov proti krmišču pod Malim Gregorjevcem. Postaja tudi vedno slabše vidna. Približno 400 m od izravnave oz. rumenega mejnika na levi pridemo do spomenika levo ob poti. 2. Od planinskega doma na Vodicah se že po 50 m od ceste odcepi navzdol markirana pot, ki čez 800 m pripelje do gozdne ceste, ki pripelje od Malega Gregorjevca. Po njej levo 50 m in potem desno po kolovozu do roba planote. Z roba se je treba spustiti kakih 50 m do prečne poti iz dostopa št. 1 in po njej levo do spomenika. |
20. VII. 1941 JE BIL NA TEM MESTU SPREJET SKLEP ZA ZAČETEK VSTAJE NA GORENJSKEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 2. 5. 2017 |
— |
— |
— |
Napis na kamnu |
Radovljica |
K. o. 2163 Kamna Gorica, parc. št. 526/1 |
|
Koncentracijsko taborišče Lama dei Pelegni, Chieti, Italija |
Koncentracijska taborišča v fašističnem okolju označujejo prostor, omejen znotraj perimetra, znotraj katerega so različne kategorije zapornikov ločene v že obstoječih ali novih strukturah. To so skoraj vedno enospolna področja, tj. moška ali ženska, in redko mešana. Kraji proste internacije so občine prisilnega prebivališča za internirance, ki se lahko ponovno združijo s svojo družinsko enoto. Očitno je, da so pogoji "internacije" v fašističnem koncentracijskem taborišču bolj neugodni in kruti kot drugi: promiskuiteta, omejena svoboda gibanja, togi predpisi, ločitev od družinskega jedra, nadzor, kazni, prepovedi dela, omejena komunikacija itd. Izhajajoč iz teh premislekov, je bilo taborišče Casoli zaradi svoje strukture in funkcije koncentracijsko taborišče za internirane (skrajšano "fašistično taborišče"). Odločitev za postavitev tabora v Casoliju je bila odvisna tudi od geografske lege. V poročilu inšpektorja javne varnosti Roberta Falconeja z dne 27. aprila 1940 beremo :
"Najnevarnejše skupine internirancev ali zaprtih oseb se lahko po možnosti pošljejo v občini Casoli in Lama dei Peligni, ki se nahajata v goratem območju province, daleč od najpomembnejših komunikacijskih poti in državne železniške proge." Vir: campofascisti.it
Geslo: nedokončano123, taborišča123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak, 1.6.2025 |
1.6.2025. 00:00 |
— |
— |
— |
Lama dei Pelegni, Chiete, Italija |
— |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.48 |
Delovni kolektiv Kemična tovarna |
Križišče Bratislavske in Šmartinske, ob kovinskem ogrodju |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV KEMIČNA TOVARNA MOSTE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 06.10.2018 |
27.7.2021. 00:00 |
— |
Dodan napis 27. 7. 2021 |
Betonski steber |
Ljubljana |
— |
|
Karel Levičnik, pokopališče Šmarje pri Šentjerneju |
Lokalno pokopališče v Šmarju pri Šentjerneju, grob je na desni strani od vhoda ob pokopališkem zidu. |
LEVIČNIK KAREL GENERAL P.POLK 1900 - 1968 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak, 1.11.2025 |
1.11.2025. 21:19 |
2.11.2025. 09:06 |
— |
Grob(išče) |
Šentjernej |
Kat. obč.: 1471-MRŠEČA VAS, št.parc.:*186 |
||
GUMNIŠČE - spomenik zbirališču borcev NOV |
EŠD: 28409 Spomenik zbirališču borcev iz Škofljice in okolice tvori pet prosto stoječih grobo klesanih kamnitih kvadrov, od tega štirje velikosti 40 x 50 x 50 cm in 40 x 30 x 60 cm in peti, najvišji, velikosti 110 x 40 x 30 cm. Ta ima čelno stran zglajeno in v njej vklesano besedilo. Vsi kamni so postavljeni v stiliziranem krogu. Spomenik so postavili in odkrili 1957. leta. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69. |
V vasi Gumnišču pred tamkajšnjo cerkvijo zavijemo ostro desno, gremo skozi dvorišče kmetije in se nato napotimo po kolovozu navkreber. Pri tretjem odcepu gozdne poti, se napotimo desno in po okoli 100 m pridemo do spomenika, ki je nad potjo in dobro viden. |
TUKAJ SO SE MAJA 42 MNOŽIČNO ZBIRALI BORCI S ŠKOFLJICE IN OKOLICE / 14., 15. IN 16. MAJA 1942/, SE OBOROŽILI, DVIGNILI PROTI FAŠISTIČNEMU OKUPATORJU IN DOMAČIM IZDAJALCEM. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 3.4.2018. |
— |
— |
— |
kamniti stebri, kraj zgodovinskega dogajanja |
Škofljica |
k.o.1697 - Lanišče, parc. št. 1773/1 |
|
Plošča na hiši, Koprivnik 5 |
Kovinska spominska plošča je posvečena okrajnim komitejem in odborom, ki so delovali v gozdovih nad Koprivnikom v času NOB od 1943 do osvoboditve. Izdelana v livarni Železarne Jesenice. Odkrita na pobudo Občinske konference SZDL Radovljica 4. 10. 1987. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 113-116. EŠD 15647 |
Koprivnik v Bohinju št. 5, na zahodnem vogalu južne, vhodne fasade hiše. |
V POKLJUŠKIH GOZDOVIH NAD KOPRIVNIKOM SO V LETIH OD 1943 DO OSVOBODITVE DELOVALI OKRAJNI KOMITE: KOMUNISTIČNE PARTIJE IN ZVEZE KOMUNISTIČNE MLADINE - SKOJA OKRAJNI ODBOR: OSVOBODILNE FRONTE, SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE, ZVEZE SLOVENSKE MLADINE IN DELAVSKE ENOTNOSTI OKRAJNA GOSPODARSKA KOMISIJA OKRAJNA NARODNA ZAŠČITA, POVERJENIŠTVO ODDELKA ZA ZAŠČITO NARODA IN TEHNIKA OREL ZA OBMOČJE BOHINJA SEPTEMBER, 1987 DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE RADOVLJICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
— |
— |
— |
bronasta plošča |
Bohinj |
K. o. 2195 Gorjuše, parc. št. 212/2 |
|
Spomenik 10 talcem, Lipnica pri Kropi |
Talce so pripeljali iz begunjskih zaporov in jih ustrelili pri mostu čez potok Lipnica. Do večera so morali žežati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika (še enega pa so ranili), ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature - v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. Zidan okrogel čokat steber z nastavkom na vrhu. Postavljen v spomin boju Selške čete z nemškimi orožniki in desetim talcem, ki so jih Nemci 19. 4. 1943 ustrelili na tem kraju. Spomenik je 1955 odkrila Zveza borcev NOB Kropa. Viri: Janez Šmitek: Kroparska kronika NOB, Radovljica 1985 Alojz Kos: Po poti spominov, Radovljiški zbornik 1990, str. 119. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 248. EŠD 24890 Foto 3: M. Kermavnar |
sredi križišča med Kropo, Lipnico in Kamno Gorico oz. v bližini OŠ Stane Žagar Lipnica |
V SPOMIN TALCEM 19. IV. 1943 DEMŠAR FRANC FAJFAR MARJAN JAKELJ KAREL LANGERHOLC FRANC MOČNIK JANEZ MALI PETER NARTNIK FRANC NASTRAN ALOJZ REBEK ANTON PROSEN FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
obelisk |
Radovljica |
K.o.: 2166 - ČEŠNJICA PRI KROPI, št.parc.: 1679/1 |
|
ODRANCI-Spominska plošča žrtvam fašizma |
Spominska plošča je bila prestavljena s poslopja nekdanjega zadružnega doma, ki je bilo obnovljeno in se v njem nahaja občinska uprava. Krajani so žrtvam fašizma 22. julija 1957 na krajevnem zadružnem domu odkrili spominsko ploščo. Odkrila jo je občinska organizacija ZZB NOV Beltinci. |
Na koncu Panonske ulice se nahaja pokopališče in mrliška vežica s ploščo.
Odranci Cerkev, 9233 Odranci, Slovenija
N 46°35'21.732" E 16°16'24.978"
|
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 10. julij 2020
Foto: N. Plečko 18. julij 2020 |
10.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Odranci |
K.o.: 137-ODRANCI, št.parc.: 878 |
|
Neznanemu borcu, Hrušica, ob AC |
Plošča na skali. Pred tem je stala na drugi strani avtoceste, za podrto hišo Hrušica 75, kjer je težko ranjen umrl. V RKD je lokacija spomenika vrisana 300 m narobe. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 201. EŠD 5340 |
Iz Hrušice peljemo nad avtocesto, nato zavijemo desno in kmalu levo na manjši odcep proti gozdu; spominska plošča je na robu gozda. |
[zvezda] V SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
M. Kermavnar, 8.7.2025, oredil besedilo na plošči in dodal dve fotografiji |
Spominska plošča |
Jesenice |
2172 HRUŠICA, 193/289 |
|
France Bevk |
Bronasti kip pisatelja Franceta Bevka (1890-1970) v naravni velikosti je postavljen na kamniti podstavek. Avtor B. Kalin. Postavljen je bil 11.9.1974.
|
V parku pred Kidričevo ulico 20, Nova Gorica |
BEsedilo na podstavku:Spredaj:France Bevk - pisatelj časnikar - urednik in
predstavnik slovenskega Primorja - borec za njegovo osvoboditev - častni občan
občine Nova Gorica - Tu sem bil v viharju in soncu ves povezan in prepleten ???
na??? in življenjem |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, neobiskano
poslikal, Lanko Marušič 27.7.2020 |
— |
— |
— |
celopostavni kip |
Nova Gorica |
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 671/15 |
|
Visoko pri Kranju - Spomenik žrtvam fašističnega nasilja |
Spomenik je izdelan iz belega istrskega kamna z vključeno kiparsko kompozicijo 112 cm visoke bronate plastike partizana. Celotna višina spomenika je 254 cm, premer pa je 194 cm. V podstavek je na levi vklesana letnica, na desni pa posvetilo. Spomenik, ki velja za osrednjega na Visokem, je bil postavljen v spomin na triintrideset domačinov iz vasi in soseščine, ki so padli kot borci, bili ustreljeni kot talci ali umrli kot žrtve fašističnega terorja. Število domačinov, ki so padli kot aktivni borci NOB, je naslednje: 11 z Visokega, 7 z Olševka, 8 iz Hotemaž, 3 iz Milj in 4 iz Luž. Spomenik je postavil krajevni odbor ZB NOV Visoko, odkrit pa je bil 25. julija 1965. Avtor napisa je Miha Klinar. Kip partizana je zmodeliral akademski kipar Lojze Dolinar, ves ostali del spomenika je izdelan po načrtih arhitekta Nandeta Jocifa. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 179. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 58-59. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=14241 EŠD: 14241 |
Spomenik stoji pred vhodom zadružnega doma na Visokem, vzhodno ob cesti. |
1941 - 1945 O, VAS, KI Z ŽRTVAMI STE ZAJEZILI UNIČUJOČI PLAZ, NIKOLI, DOKLER LJUDSTVO BO ŽIVELO, ZAGRNIL NE BO S POZABO ČAS! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
ZBNOB KO Visoko, Lado Nikšič |
— |
— |
— |
spomenik iz marmorja s kipom partizana |
Šenčur |
Visoko, 972/2 |
|
Monopoli, baza partizanske mornarice, Italija |
Začetki ustanavljanja prvih enot, ki so pozneje prišle v sestavo 4. prekomorske brigade, segajo v oktober 1943. V začetku leta 1944 se je poleg baze naše vojne mornarice v Monopoliju ustanovil še delovni bataljon, ki je opravljal raznovrstna dela v tamkajšnji luki. Kakor v prekomorske brigade in druge prekomorske enote NOV Jugoslavije, tako so tudi v mornarico prišli borci iz številnih krajev z druge strani Jadrana, iz posebnih kazenskih enot in s tujih ladijskih palub, manjše število pa iz internacije. Prišli so tudi iz konfinacije ali pa iz jetnišnic. Malo pozneje so v mornariške enote prispeli tudi tovariši iz Afrike (nad 200 mož) in drugih dežel, kamor jih je bil prisilno odpeljal tuji zavojevalec. Največ borcev pa je v mornarico NOV Jugoslavije prišlo iz italijanske mornarice, kjer so jih za tuje koristi pošiljali v boj in mnoge od njih tudi v smrt. Pod silo razmer so se ti fantje v italijanski vojski in mornarici izučili številnih poklicev in se izurili tudi v posebnih vojaških pomorskih veščinah. To jim je prišlo zelo prav, ko so ob kapitulaciji Italije našli pot v mornarico nove Jugoslavije. Do konca leta 1943 je iz taborišč Gravina in Carbonara odšlo že okrog 300 primorskih in istrskih fantov, ki so zapustili italijansko mornarico in se pridružili NOVJ. Potem ko so novembra 1943 v Monopoliju ustanovili tudi pomorsko bazo NOVJ, pa so veliko 160 število mornarjev usmerjali kar tja. Razporejali so jih na primerna mesta, ki so ustrezala njihovemu poklicu ali specialnosti. Mornarica se je ukvarjala z vsemi nalogami, kakršne ima pač vsaka mornarica. Opravljala je prevoze partizanskih enot (še zlasti enot 26. divizije, 1. tankovske brigade, artilerijske brigade 8. korpusa in pozneje 4. armade), ki so napadale sovražnikove postojanke ter osvobajale otoke in kopno; skrbela je za zavarovanje lastnih zvez in hkrati tudi sama napadala dele obale. Akcij, v katerih so sodelovali mornarji prekomorci, je bilo nešteto. Ob tem je treba dodati, da so tovariši naših prekomorcev, s katerim so bili prej skupaj v posebnih italijanskih bataljonih in so po razpadu italijanske vojske ali že prej prišli domov, sami odšli v partizanske enote in ustanovili prvi mornariški odred Koper. Iz raznih enot so se začeli zbirati že v trnovskem gozdu, dokončno pa oblikovali mornariški odred pri komandi mesta Koper v Loparju 15. oktobra 1944 in sodelovali pri osvobajanju naših obmorskih mest. Vir: Prekomorci, Miloš Ivančič, Koper, 2023 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 30.4.2024 nedokončano |
30.4.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija |
— |
|
Carovigno, ustanovitev letalske, izvidniške in mehanične šole, Italija |
V Carovignu pri Brindisiju so ustanovili svojo pilotsko, izvidniško in
mehanično šolo. Od tod je v Afriko odpotovala skupina 255 letalcev. V Afriki so
se zbirali na letališču Benina pri Bengaziju. Prva je tja prispela iz Kasfareeta
skupina več kot 300 letalcev, ki se je že 1. decembra 1943 uprla in ustanovila
prvo enoto NOV Jugoslavije v Afriki. Iz teh dveh skupin sta bili ustanovljeni l.
in 2. eskadrilja. |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 30.4.2024, nedokončano |
30.4.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija |
— |
|
Partizanski bunker, Blatni dol |
Bunker, v katerem je bil med NOB sedež RO KPS, RO OF in Gospodarske komisije OO, so večkrat obnovili tako, da še vedno lahko vidimo, v kakšnem prostoru so se stiskali in živeli njegovi uporabniki. Na vrhu betonskega bunkerja sta dva betonska nosilca, plošči, ki nosita starejšo kovinsko ploščo z reliefnim napisom in drugo, novejšo ploščo z vgraviranim napisom. |
Iz Vrhnike gremo skozi Betajnovo v smeri Starga malna, kjer že takoj ob vstopu v gozd sledimo smerokazom. Gremo na desno po kolovozu navkreber, ki nas pripelje do naslednjega križišča, v katerem sledimo, na desno proti "partizanskemu bivaku". Ko pridemo pod daljnovod, sledimo kažipotu, na desno, po stezi mimo opuščenega manjšega peskokopa. Tu se steza konča, a mi gremo še nekaj korakov naprej in na levi strani, nad peskokopom, zagledamo bunker z dvema betonskima ploščama - nastavkoma z napisnima ploščama. |
Napis na prvi plošči: SEDEŽ Napis na drugi plošči: BIVAK JE BIL NOVEMBRA 1943 IZKOPANA JAMA, POKRITA Z DESKAMI, ZEMLJO, LISTJEM IN RASTLINAMI IZ OKOLICE. NAREDILI IN BIVALI V NJEM SO PARTIZANI: KAREL GRABELJŠEK, VIKTOR KLOBUČAR, ADOLF MALAVAŠIČ, NANDE ŠINKOVEC IN ŠE DRUGI. L. 1952 GA JE ZB NOB VRHNIKA OBNOVILA Z BETONOM ZA TRAJEN SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 12.2.2017 |
12.2.2017. 00:00 |
26.7.2025. 12:01 |
— |
Spomenik |
Vrhnika |
k.o. 2002, parc. št.: 1178/197 |
|
Količevo - Franc Bukovec Ježovnik |
Politični komisar Radomeljsko-mengeške čete, ranjen, potem komandant Dolomitskega odreda. Umrl po nesreči, ko so mu eksplodirale mine v nahrbtniku pri Vnanjih Goricah. Narodni heroj 15. 7. 1952.
nedokončano |
Desno pred vhodom v papirnico v Količevem, ob Papirniški cesti. |
NARODNI HEROJ FRANC BUKOVEC JEŽEVNIK 14.3.1910 - 26.9.1942 ORGANIZATOR SINDIKATA IN VELIKE STAVKE PAPIRNIŠKEGA DELAVSTVA NA KOLIČEVEM 1935, POLITIČNI KOMISAR RADOMELJSKE ČETE 1941 IN KOMANDANT DOLOMITSKEGA ODREDA 1942 25.5.1985 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 17. 6. 2018 |
— |
— |
— |
Kip |
Domžale |
1959 DOMŽALE, 147/14 |
|
Miroslav Širca-Beno |
Mirosav Širca-Beno je bil rojen 1924 leta v Pliskovici pri Sežani. S starši je prišel leta 1930 v Levec. Julija 1941 je odšel v Celjsko četo. Po mesecu dni je bil poslan v Levec, kjer je delal kot politični aktivist. Maja 1942 se je pred policijo umaknil v Kozjanski odred. Padel je prvega decembra 1943.
|
Na dvorišču na južni strani OŠ Petrovče, pred vhodom v šolo. |
MIROSLAV ŠIRCA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2019
S.Gradišnik, 30. 09. 2020 |
26.9.2021. 00:00 |
— |
Opis in viri, Gradišnik.
26.9.2021 dopolnil podatek D.Divjak
Po "Sistory" Friderik ŠIRCA, roj. 08.IIII.1924 v Pliskavici pri Sežani, živeč v Levcu, padel 01.XII.1943 na Kozjanskem. V knjigi Kozjanski odred, avtor Tomaž Teropšič, ga ni na seznamu borcev.
Bor1974, 10.VIII.2022 |
Kip |
Žalec |
K.o.: 1001 - PETROVČE, št.parc.: 384/23 |
|
Cerkljanska Dobrava - Grob neznanega partizana |
Pod EŠD 20378 piše: Grob neznanega partizana, padlega na tem kraju 29. 6. 1944, označen z granitnim pokončnim nagrobnikom. Postavila Zveza borcev Narodno osvobodilne vojske Cerklje 4. 10. 1959. Grob je urejen v gozdu severno od Cerkljanske Dobrave in ceste proti Viševci in Vrhovljam. EŠD navaja prvotno besedilo, vklesano v apnenčasto skalo: ZA SVOBODO JE PADEL PARTIZAN NA TEM MESTU 29. 6. 1944. Zdaj je čez to montirana bronasta plošča z napisom, kot se vidi s slike. Narobe je zapisano, da je bil borec Gorenjskega odreda namesto Kokrškega odreda in da je skala granitna. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 193. |
Ko greste iz Zaloga proti Viševci, je majhen, nekaj deset let star zaselek (neuradno Jurčkova Dobrava, sicer del Cerkljanske Dobrave) nasproti čez cesto 20 m globoko v gozdu. |
GROB BORCA 2. BATALJONA GORENJSKEGA ODREDA PADEL 8. 6. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret |
— |
— |
— |
bronast odlitek, pritrjen na skalo |
Cerklje |
2113 ZALOG, 985/1 |
|
GROSUPLJE-Ana Gale |
Ob zidu starega pokopališča pri cerkvi v Grosupljem je v družinskem pokopana Ana Gale. Nanjo spominja napis na nagrobni plošči pri njenem grobu in napis na spominski plošči na mestu nekdanje Tovarne motvoz in platno v Grosupljem. Spomin nanjo živi tudi v številnih pesmih, ki ji prebiramo na spominskih proslavah pred grosupeljskimi spomeniki. Po njej je bila poimenovana tudi OŠ Št. Jurij pri Grosupljem, ki pa je bila v samostojni državi preimenovana. Po njej je še vedno poimenovana OŠ Ane Gale v Sevnici.
Bila je peti otrok očeta Franca in mame Frančiške. Otroštvo je preživljala z brati in sestrami v Grosupljem. Do leta 1921 je stanovala pri stricu in teti v Ljubljani. Obiskovala je zasebno dekliško osemrazrednico, realno gimnazijo in Glasbeno matico. V Kočevju je obiskovala 2. in 3. razred dekliške meščanske šole, med šolanjem pa bivala v samostanskem internatu. Od leta 1924 do 1928 se je vsak dan iz Grosupljega vozila na ljubljansko učiteljišče, šolskih knjig ni imela.
Po maturi spomladi 1928 se je zaposlila kot učiteljica, čeprav jo je zanimal tudi študij. Najprej je prostovoljno poučevala v OŠ Grosuplje (1928—29). Do leta 1936 je učila na šoli v Št. Juriju, tri leta v Leskovcu pri Krškem in na oddelku za prizadete otroke v Sevnici, kamor je bila premeščena leta 1939. Postala je priznana pedagoginja – v reviji Slovenski učitelj je bil njen nastop 8. februarja označen za mojstrskega. Leta 1973 je tam nastala samostojna šola s prilagojenim programom za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ki se po njej imenuje (Osnovna šola Ane Gale). Med 2. svetovno vojno se je morala preseliti nazaj v Grosuplje, postala je izgnanka "praznih rok". Kmalu se je zaposlila v tekstilni tovarni, ki je bila takrat, po mnenju Radka Poliča, najpomembnejši kadrovski in organizacijski temelj osvobodilnega gibanja, in od leta 1943 delala kot terenka v OF ter aktivistka AFŽ. Po razpadu fašistične Italije so domobranci Ano večkrat zasliševali in jo leta 1943 celo zaprli. 4. januarja 1944 so jo aretirali in jo štiri dni kasneje ubili v bližnjem gozdu ter jo pustili nepokopano. 15. junija 1944 so domači njeno truplo v Grosupljem dostojno pokopali.
V zadnjih dneh svojega življenja je zbirala svoje pesmi in jih uredila v tri neizdane zbirke: Risa (1941), Šopek (izgubljena) in Predica (1943). Pisala je tudi povest, ki je ni utegnila dokončati. Svoje pesmi iz tridesetih je razporedila v: 1) Objavljene pesmi. Vzdihi, 2) Zaprtki, zavrnjene, a vendar moje najljubše in 3) Priložnostne pesmi ali Raglje. Pesmi je 1971 zbral in razdelil v tri razdelke Milan Dolgan: 1) V izgnanstvu. Risa: vojne, partizanske in ljubezenske pesmi. Slednje so bile namenjene njeni partizanski ljubezni Risu. 2) Predica: pesmi so nastale, ko je delala v tovarni. 3) Šopek: pesmi pred vojno, kjer sta prevladovali ljubezenska in bivanjska tematika. 2010 je izšla slikanica Skozi našo vas, ki jo je pripravila za tisk, a je zbirka izšla dolgo po njeni smrti. Njene rokopise hrani Valvasorjeva knjižnica v Krškem.
|
Z zidom starega pokopališča nasproti farovža, Hribska pot 6, 1290 Grosuplje, Slovenija |
GALE ANA * 1909 + 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in slikah Franca Štibernika. 27.11.2021
D. Divjak 2.3.2022, 26.11.2025 |
2.3.2022. 00:00 |
26.11.2025. 23:11 |
D. Divjak dopolnil podatke 2.3.2022, dodal posnetek in povezavo na sistory 26.11.2025 |
Nagrobnik |
Grosuplje |
K.O.. 1783 - GROSUPLJE NASELJE, št.parc.: 1719/1 |
|
TREBNJE, KAVČIČ, JEVTIĆ, ŠARANOVIĆ, spominska plošča trem padlim partizanskim poveljnikom |
Spominska plošča je kamnita plošča svetle barve, velikosti 65 x 65 cm, ki je kot podlaga za zgornjo ploščo, oblikovano v šesterokotnik s stranicami 50 cm in z vklesanim napisom. S štirimi vijaki je privita na obcestni strani hiše, okoli 1,5 m od tal, desno od vhodnih vrat v hišo. Dne 30.7.1943. sta dva od več artiljerijskih projektilov iz cerkvenega zvonika cerkve v Sela Šumberku, kjer je bila nameščena italijansko-belogardistična postojanka, zadela hišo Gorenji Podšumberk štev. 6, kjer je bil nameščen štab divizije, kot skupino parizanskih oficirjev, ki so sestankovali v sadovnjaku, nedaleč od hiše. Ivan Kavčič - Nande, Predrag Jevtić - Dragan in Milovan Šaranović so bili takoj mrtvi, ostali pa so bili lažje ali težje ranjeni. Vsi padli partizanski poveljniki so bili oktobra 1943 razglašeni za narodne heroje, po vojni pa so jih prekopali v Grobnico narodnih herojev v Ljubljano EŠD 9532 . Geslo: herojsmrt123 |
Na dolenjski avtocesti izvozimo na Biču in se peljemo v smeri Žužemberka.Peljemo se skozi Zagorico in nato skozi Velike Dole, vse do vasi Sela Šumberk, kjer je odcep za Gorenji in Dolenji Podšumberk oz. za Log pri Žužemberku. V Gorenjem Podšumberku sta tako hiša s spominsko ploščo kot spomenik na desni strani cestišča (Gorenji Podšumberk 6). |
30.7.1943. SO PADLI NARODNI HEROJI MILOVAN ŠARANOVIĆ PREDRAG JEVTIĆ IVAN KAUČIČ |
— |
— |
Deponirani spomeniki |
— |
T. Bizjak, 29.7.2017, B,Jerčič, 9.4.2023 |
— |
3.12.2025. 09:15 |
Maja 2022 je bila spominska plošča odstranjena iz hiše. Hiša je bila zaradi slabega stanja podrta in nedaleč stran izgrajena nova.
Ker se novi lastniki niso strinjali s ponovno namestitvijo, se prvi del plošče hrani v zavodu za zaščito kulturne dediščine, Novo mesto, drugi del plošče hrani ZB Trebnje. |
Spominska plošča |
Trebnje |
k.o.1433, parc. štev. 696/5 |
|
Rejcov grič, Plošča na Lebanovšu, posvečena sestram Podobnik |
Spominska plošča, pravokotne oblike, izdelana iz granita z vklesanim napisom je vzidana v kamnit podstavek, ki se na vrhu zaključuje v simbol Triglava. Posvečena je sestram Podobnik, ki jih je nemška vojska med zadnjo ofenzivo marca leta 1945 na tem mestu umorila in skupaj s hišo zažgala. Datum odkritja: 17.8.1969 Foto: Miloš Kermavnar |
Spominska plošča je locirana na Rejcovem griču nad Idrijo, v kraju imenovan Lebanovše, na mestu, kjer je stala hiša Podobnikovih.
Dostop: Pri hiši Rejcov grič 7 peljete naprej po gozdni poti. Po 170 m je križišče, kjer se držite desne in zapeljete v gozd. Po 600 m se desno odcepi kolovoz, ki vodi pod jaso na levi. Po 150 m opazite spomenik pod veliko smreko na levi. Na vrhu jase nad spomenikom je lovska preža. Oddaljenost: 8 km iz Idrije v smeri Vojskega. (GPS 46°00'03.8"N 13°59'25.8"E) |
|
— |
17. 8. 1969 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 20.10.2019 |
29.12.2023. 00:00 |
26.12.2025. 17:10 |
Tudi: v Lebanovšah (JSNP)
M. Kermavnar, 29.12.2023, zamenjal fotografije z istimi v boljši ločljivosti in dodal fotografijo 3/2 |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2353 Srednja Kanomlja, parc. št. 336/7 |
|
Velike Brusnice, spomenik NOB |
Obelisk nepravilne oblike stoji na manjši terasi. Osrednji grobiščni del, kjer so pokopani padli, je nakazan z granitnim okvirjem in posut s peskom. EŠD 4242 |
Leži v osrednjem delu pokopališča Velike Brusnice. |
[na severo-zahodni strani spomenika] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 25.1.2020 |
— |
— |
Obiskala 12. 6. 2022 Mojca Župančič in spomenik je v najlepšem redu. Dodala sem imena padlih in polepšala formatiranje besedila pesmi na spomeniku. |
obelisk |
Novo mesto |
K. o. 1479 Brusnice, parc. št. 799/2 |
|
Sela pri Semiču, grobno polje |
Grobno polje iz kamnitih plošč, na katerih je postavljena tristrana kamnita prizma z imeni 64 tu pokopanih partizanov. Grob je bil urejen po načrtih arhitektke Mladene Hanzelj - Brancelj 30. julija 1961, avtor verzov je Lojze Krakar. EŠD 19301 |
Grob z nagrobnim spomenikom leži v zahodnem vogalu semiškega pokopališča pri cerkvi sv. Duha na Selih.
N 45°39'10.422" E 15°11'24.2016" |
Napis, ki se vije na vrhu okoli spomenika: BORILI STE SE …PROTI SMRTI NASILJU KRIVICI …IN LAŽI ZA MIR ZA RESNICO …IN LUČ. OSTANITE MRTVI NA STRAŽI Prva stran: 1941-1945 Druga stran: BORCI BRSTOVEC · NOVAK MATIJA Tretja stran: VAVPČJA VAS · ČEKADA PETER BORCI IZ OSTALIH KRAJEV SLOVENIJE DARMA SILVANO DVOJMAČ ŠTEFAN Četrta stran: KAŠČA · ŠKRINJAR MIRKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, slike Nejc Plečko 10. 6. 2020 |
27.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.4.2024, dodal imena na spomeniku in katastrske podatke. |
— |
Semič |
K. o. 1527 Semič, parc. št. 775 |
|
Javka I. celjske čete |
V hiši Jožeta Farčnika so imeli borci Celjske čete leta 1941 svoje shajališče. Pri Farčniku je bila tudi javka za obnovo in ustanovitev druge Celjske partizanske čete. Javka je prenehala delovati po Cerkvenikovi izdaji 1.oktobra 1941. Plošča, vzidana leta 1952, je bila odstranjena. Sedaj se nahaja na vrtu ob veliki tisi, pred njo pa je ograja. Vir: Pomniki NOB v občini Celje. Povezava na članek v "Celjskem tedniku" 18.7.1958 o Farčnikovem sodelovanju v NOB, str. 3 Opomba 1: Sedanja lastnica je povedala, da so na tej "novi" hiši okoli leta 1990 prenovili fasado. Takrat so ploščo odstranili. A ker spoštujejo spomin na NOB, so po posvetu z občino dali narediti sedanjo ploščo z drugačnim napisom in jo postavili pod tiso na vrtu. EŠD 4431 |
Teharska 124, Celje, Lokacija plošče je med tiso in ograjo ob cesti, ob elektroštevcu. |
[zvezda] PRI FARČNIKOVIH JE BILA JAVKA 1. CELJSKE ČETE V LETU 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 18.03.2019 in 27.X.2019 |
10.6.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dopolnil opis, 22.8.2022
M.Kermavnar, 3.1.2024, dodal povezavo na časopisni članek o dogajanju na Farčnikovi domačiji v letu 1941, opombo v rubriko Lokacija in fotografijo 2 odstranjene plošče, vse po predlogi Zdenke Primožič.
M.Kermavnar, 10. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku, dodal fotografije 3/1 do 3/3, v Opis, dodal Opombo 1, dodal katastrske podatke. |
Plošča |
Štore |
K. o. 1082 Teharje, parc. št. 996 |
|
Ljubljana, Žale, Jože in Janko Smole |
Jože Smole je bil slovenski novinar in politik. Sodeloval je v NOB in sicer 2 leti v ilegali in 2 leti v partizanih, kjer je bil sekretar Skoj-a v 30. diviziji NOV in POJ, urednik primorske izdaje Mladine in mladinski dopisnik. https://sl.wikipedia.org/wiki/Jože_Smole Janko Smole: |
Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [7A], vrsta [2], grob [2G] |
JOŽE SMOLE NOVINAR · POLITIK · DIPLOMAT * 12. VI. 1927 + 31. X. 1996 . JANKO SMOLE FINANČNIK · POLITIK * 2. VI. 1921 + 11. VI. 2010 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
14.11.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |