. Wikipedija.

                            [križ]
     SARDOČ
DR. TEODOR D.
   1898 - 1988

Franc Pasterk - Lenart se je rodil 12. 3. 1912 v Lobniku pri Železni Kapli v zavedni slovenski družini. V NOB je vstopil oktobra 1942. Marca 1943 je bil skupaj s štirinajstimi tovariši poslan z Gorenjske na Koroško. Pokrajinsko poverjeništvo za Gorenjsko in Štajersko je v svojem pismu IO OF sporočilo, da ga namerava predlagati za člana Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko in Koroško, ki ga naj bi ustanovili poleti leta 1943. Ko je F.Rozman - Stane, komandant IV. operativne cone, 28. marca 1943 prišel s svojo štabno zaščito na Koroško, je reorganiziral partizanske enote in ustanovil Prvi koroški bataljon. Njegov komandant je postal Franc Pasterk - Lenart. 3. aprila 1943 je Prvi koroški bataljon napadel Mežico in uprizoril prvo partizansko srečanje z mežiškim prebivalstvom. Med tem srečanjem se je Lenart boril po mežiških ulicah. Tu ga je zadela gestapovska krogla in mu prebila glavno  žilo. Ker so Nemci že prodirali v Mežico, se je moral bataljon hitro umakniti. Lenarta so odnesli h kmetu Enciju v Podkraju, kjer je še isto noč proti jutru izkrvavel in umrl. Domači so ga imeli skritega še dva dni, ker pa partizanov ni bilo ponj, so ga odnesli z domačije in ga položili ob poti, ki vodi do domačije. Tu so ga našli  Nemci in ga pokopali v Mežici. Zveza bivših partizanov slovenske Koroške je poskrbela za prekop trupla in ga je 10. 4. 1949 v slovesnem sprevodu prepeljala na pokopališče v Železni Kapli. 

Za narodnega heroja je bil proglašen 27. Novembra 1953.

V parku pred Narodnim domom v Mežici je njegov doprsni kip, ki ga je izdelal akademski kipar Stojan Batič. Odkrili so ga 15. maja 1983.

Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini

Avtorja: Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd

FRANC PASTERK - LENART

   NARODNI HEROJ

Lesena spominska plošča pred- in medvojnemu delovanju političnih delavcev KP in OF je bila odkrita 20. julija 1975.

Z odlokom skupščine SO Krško 3-63-2/85 z dne 5. 2. 1986 razglašen za zgodovinski spomenik.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=5749&submit.x=0&submit.y=0

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 131.

V TEM HRAMU SO BILI SESTANKI

PREDVOJNIH REVOLUCIONARJEV

MED VOJNO PA ORGANIZATORJEV VSTAJE

ČELE, 20. JUL. 1975

                               POSTAVILA:

                                ZZB NOV OBČINE KRŠKO

Ustreljeni so bili zaradi obtožbe komunističnih sabotažnih dejanj, posesti orožja in sovražne propagande. 

Spomenik je delo kamnoseštva Kopriva po načrtu Alojza Vurnika. Postavili so ga okrajni odbor ZZB Kranj, KO ZB Begunje 1957. leta. Na spomeniku so napake, Anton Jerič ni z Zgornje Dobrave, ampak iz Prevalj, Dobja vas bi morala biti Dobrla vas, namesto Osek bi moral biti Holmec in verjetno še kaj.

Kamniti obelisk v obliki tristrane prizme šestim talcem iz begunjskih zaporov, ki so bili 20. 8. 1941 tu ustreljeni. 

Spomenik je delo Kamnoseštva Kopriva in kamnosek Alojz Vodnik, postavljen je bil na pobudo Okrajnega odbora ZZB NOV Kranj in Krajevne organizacije ZB NOV Begunje na Gorenjskem. Odkritje je bilo leta 1957.

• EŠD 9480
• Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 61.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 236 in 246.
• Greta Jukič: Krajevni praznik Prevalj odslej po novem. Koroški fužinar 2. 9. 1985

Prva ploskev:

USTRELJENI TALCI

JERIČ 
ANTON
ZG. DOBRAVA
1919--1941

MESSNER
JURIJ
DOBJA VAS
1915--1941

PAVLIN
RAFAEL
OSEK
1907--1941

Druga ploskev:

20. 8. 1941

SPACAPAN MIHAEL
BILJE
1905--1941

ŠTEREN FRANC
PREVALJE
1912--1941

ZAGERNIK
HENRIK
PREVALJE
1911--1941

V domu kulture je spominska plošča postojanki OF iz leta 1941. Odkril jo je OO ZB NOV Ormož, 1953.leta.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.547.

Spominsko znamenje v neposredni bližini Kulturnega doma v Črni na Koroškem je posvečeno 230 žrtvam NOB iz Črne  in njene okolice.Spominsko znamenje je zasnovano kot kamnita škarpa, na katero je pritrjenih šestnajst plošč. Na prvi plošči je spominski napis, na drugih petnajstih ploščah so imena 230 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz Črne in njene okolice. Spominsko znamenje so odkrili 9. avgusta1980 obenem z otvoritvijo novega kultirnega doma v Črni na Koroškem

S SVOBODO JE VZCVETEL SAD VAŠE ŽRTVE Z RASTJO NAM VSAK DAN ZORI

-SLEDI 230 IMEN ŽRTEV PADLIH ZA SVOBODO

[zvezda]
V TEJ HIŠI 
JE DELOVAL V LETIH 
1941 IN 1942
RADIO KRIČAČ
OF [triglav]

Geslo: izgnanci123

Okrevališče št. 2 (Sanitetna postaja št. 2) je bilo ustanovljeno novembra 1943 v hiši Franca Kacina v Peklu. Uredil ga je dr. Aleksander Gala-Peter. Namenjeno je bilo za okrevanje lažjih ranjencev, ki niso potrebovali vsakodnevne zdravniške pomoči. Ranjence in bolnike so pošiljali iz Centralne vojne bolnice pri Tratniku, kasneje pa iz SVPB Pavla.

Spomladi 1944 so v okrevališču št. 2 opravljali praktične vaje gojenci bolničarske šole 9. korpusa.

15. 6.1944 je izdajalec pripeljal Nemce iz Idrije do okrevališča št. 2. Strel, ki je ubil stražarja Pavleta Tušarja, je opozoril ranjence in osebje, da so se pravočasno umaknili. Vendar so Nemci ujeli obveščevalko Anico Prebil in jo odgnali k Erjavčevim v Masore. Tu so jo mučili in umorili. Svoj bes so znesli tudi nad družino Erjavec. Gospodarja Matevža, ženo Angelo, Alojza Štucina in Franca Carlija so zaprli v hlev, hlev in hišo pa zažgali.

Spominska plošča je izdelana iz belega marmorja z vklesanim obarvanim napisom.

Datum odkritja:  5.8.1950

Foto: Miloš Kermavnar

EŠD 21168

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

                            [zvezda]

                  V TEJ HIŠI JE BILO
    OD NOVEMBRA 1943 DO JUNIJA 1944
          PARTIZANSKO OKREVALIŠČE
OD KODER SO BORCI Z NOVIMI SILAMI
      ODHAJALI V ZMAGOVITO BORBO

V tej hiši je bila 1941 obveščevalna točka od poletja 1944 do osvoboditve tudi javka za bolnišnico na Jelovici. Ploščo sta izdelala metalurška šola in livarna Železarne Jesenice po načrtu Krajevne organizacije ZB NOV Bohinjska Bela. Odkrila Zveza borcev NOV Bohinjska Bela 20. aprila 1979.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 127.

EŠD 14636

V tej hiši je bila leta 1941, partizanska obveščevalna točka, od poletja 1944. do osvoboditve pa tudi javka za bolnišnico "Š. Stol odd 2" na Jelovici.

Aprila 1979

Krajevna organizacija ZZB NOV Bohinjska Bela

Sistory navaja: Ime in priimek: Feliks Keržan, Oče. Janez, Mati: Katarina, Datum rojstva: 09. 05. 1900, Kraj rojstva: Ihan, Kraj bivanja: Ihan, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 22. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Gusen/Mauthausen, Kraj pokopa: Gusen/Mauthausen, Država pokopa: Avstrija.
»61310 Kržan Feliks, 9. 5. 1900, Ihan, kmet – 21. 1. 1944, Ihan, umrl 22. 12. 1944, Mauthausen« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 390)

»KRŽANOVA ARETACIJA. 13. januarja 1944 zjutraj se je, kot že večkrat prej, pri Feliksu Kržanu-Tablarju oglasil partizan Franc Vidmar-Silvester, da bi ga ostrigel in obril. Tu ga je tudi obiskala njegova žena Angela. 
Opoldne, ko je gospodinja postavila kosilo na mizo, so domači skozi okno opazili komaj sto metrov od hiše kolono dvanajstih ihanskih orožnikov, ki so šli peš proti zaselku. Videti je bilo, da se bo vse srečno izteklo. Naenkrat so Nemci začeli streljati proti gozdu. Prav zaradi teh strelov se je partizan Silvester odločil zapustiti Tablarjevo hišo. Stekel je naravnost v gozd. Orožniki so mu sledili do gozda na pobočju hriba, dlje se pa seveda niso upali. Zato so se pa še bolj znesli nad Tablarjevimi. V hiši sta bili tedaj še dve tuji ženski – že omenjena Angela Vidmar in partizanka Ivanka Kokalj- Zdenka, ki je bila pri Tablarju že več mesecev na bolniškem dopustu. Vso partizansko literaturo so brž sežgali. Najprej so Nemci prijeli očeta in ga, medtem ko so pregledovali hišo in iskali partizane, stražili. Ko so ga pred hišo legitimirali, je »vahmajster« dejal maščevalno: 'Ta je tisti Feliks Kržan!' Vsi so se najbolj bali, kaj bo s partizanko. Na srečo jim sploh ni bila sumljiva, niti tedaj, ko je vprašala, če gre lahko domov. […] Angelo Vidmar in Feliksa Kržana so potem odvedli v Domžale. […] Vidmarjeva in Kržan sta se med potjo dogovorila, da o pobeglem partizanu ne bosta ničesar priznala. Na zaslišanju v Kamniku  sta kljub pretepanju in mučenju držala besedo.
Po desetih dneh so Vidmarjevo odpeljali v Begunje, […] 
Feliksa pa so po desetdnevnem  zasliševanju v Kamniku poslali za šest tednov v Begunje, od tam pa v Dachau, kjer je po uradnem sporočilu preminil 12. decembra 1944. Miha Gostič, ki je bil z njim v taborišču, je povedal, da ga je ustrelil gestapovec zato, ker ni mogel s tal dvigniti skale, in to že precej pred navedenim datumom. Domačim so Nemci zagrozili, da jih bodo selili, a jih niso.64«
[…]
FELIKS KRŽAN-Tablar, rojen 9. maja 1900. Bil je aktivist NOB. Aretirali so ga 13. januarja 1944. Umrl je 12. decembra i. l. v Mauthausnu.150 (Stane Stražar, Svet pod Taborom, Kronika Ihana, Ihan: Odbor za praznovanje 750-letnice Ihana, 1974, str. 279, 292)

Iskalnik grobov Domžale, Ihan

[križ]
TABLARJEVI
FELIKS    * 9. 5. 1900           + 12. 12. 1944

Bronasti doprsni kipi štirih prosvetnih delavcev in narodnih herojev, ki so delovali v Mariboru, so razporejeni okoli marmornatega obeliska. Avtorica kipov je akademska kiparka Vlasta Zorko, avtor zasnove več kot sedem metrov visokega obeliska pa je arhitekt Branko Kocmut. Spomenik je bil odkrit leta 1980.

Rakovec, Andreja. Spomeniki znanih osebnosti v Mariboru (zloženka). Maribor: Umetnostna galerija, s. d.

Ostrovška, Milica. Silvira Tomasini. Maribor: Obzorja, 1964 (Narodni heroji, 5).

Silvira Tomasini, Jože Kerenčič, Franjo Vrunč, Miha Pintar Toledo. Wikipedija.

SILVIRA 

TOMASINI

JOŽE 

KERENČIČ

FRANJO 

VRUNČ

MIHA

PINTAR

TOLEDO