| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
BABNO POLJE-Spominska plošča |
Na mestu, kjer stoji zdaj novejša stanovanjska hiša, Babno Polje 5, je nekdaj stala stara hiša, v kateri je italijanski okupator s pomočjo domačega izdajalca obsojal domačine na smrt. Spominska plošča iz temnega granita , dimenzije 44x38 cm je vgrajena na leci strani fasade. |
V naselju Babno Polje je ob glavni cesti, ki iz Starega trga pelje v Prezid, je druga stavba na desni strani tista, na kateri fasadi, ki gleda na cesto, je vgrajena plošča. |
zvezda V STARI HIŠI, KI JE STALA NA TEM MESTU, JE OKUPATOR IN DOMAČI IZDAJALEC 30.7.1942 OBSOJAL NAŠE LJUDI NA SMRT |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 17. november 2019 |
17.11.2019. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Loška dolina |
1651-BABNO POLJE, št.parc.:1350 |
|
Alojz Jelen, Doberdob |
|
Via Brigata Proletaria, Ulica Proletarske brigade 6a, Doberdob (in ne 3, kot piše na Wikipediji)
45° 50′ 35,06″ N, 13° 32′ 27,77″ E |
TUKAJ JE PREBIVAL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 1. 2021 |
22.10.2022. 00:00 |
— |
Dodal slike 22. 10. 2022 M. Hladnik |
Spotikavec |
Italija, Doberdob |
— |
|
Plošča na domačiji Pr' Psnjaku, Zg. Radovna |
PLOŠČA Z ZNAKOM (V LEVEM KOTU) ZA RELEJNE KURIRSKE POSTAJE: ZVEZDO IN ..... V SREDI. Fotografija 3/1: Vir: Fotografija 1: Vir: NOB Slovenije - pomniki upora Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 Pomnik1991 |
Turistična kmetija Pr' Psnak, Zg. Radovna |
N ATEM PODROČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G - 8 KURIRJI IN ZZB NOV 1982 |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik |
11.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11.10.2024, dodal fotografijo 3/1 |
spominska plošča |
Kranjska Gora |
2644 VIŠELNICA II, 765/4 |
|
Jože Mirtič, Dobliče |
Najtežje boje z domobranskimi in nemškimi enotami iz Kočevja, prodirajočimi ob novembrskem vdoru 1944 proti Črnomlju, je bojeval 4. bataljon 1. brigade vojske državne varnosti (VDV) pri Miklarjih in Bistrici nad Dobličami. Komandant 1. brigade VDV major Jože Mirtič - Zidar, je bil v teh bojih zajet, mučen in ubit. Za narodnega heroja je bil imenovan 29. 11. 1953. V spomin nanj so 28. junija 1956 na stavbi nekdanje osnovne šole v Dobličah postavili spominsko ploščo. KAMRA Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 88. . Geslo: herojsmrt123 |
Nekdanja OŠ pod pokopališčem, Dobliče h. št. 36 |
V tem kraju je junaško padel leta 1944 Mirtič Jože komandant I. brigade VDV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič 28. 5. 2021 |
29.4.2024. 00:00 |
— |
Prestavil točko na zemljevidu s sosednje hiše na pravo mesto in dodal še svoj posnetek. M. Hladnik 29. 4. 2024 |
Plošča na fasadi |
Črnomelj |
K. o.: 1540- DOBLIČE, parcela: *81 |
|
Ig, pokopališče, Štembal Jože |
Miha Štembal: Ni v SIstory. -----------------------------------------
»KRAJEVNA SKUPNOST IŠKA VAS Iška vas […] Štembal, Jože – Mihelčkov, roj. 4. 4. 1900, Miha + Marija Pristavec, orodjar pri gasilcih, Iška vas 102; interniran na Rabu, kjer je 5. 1. 1943 umrl.«
|
Pokopališče Ig, Ljubljana, od pokopališkega vhoda z novega na staro pokopališče levo 4. vrsta, 5. grob z leve strani vrste. |
RODBINA ŠTEMBAL MIHA * 1. 10. 1863 + 25. 5. 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 27.3.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
27.3.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K.o.1700 Ig, parc. št. 1816 |
|
Ravenska vas, Spomenik v NOB padlemu Francu Drnovšku |
Betonsko znamenje, odkrito 1954, je sestavljeno iz kvadrastega podstavka, stele na desni s pritrjeno pravokotno, svetlo kamnito ploščo z vklesanim napisom ter stebra pravokotnega prereza na levi strani. |
Spominsko znamenje stoji v travnatem bregu za kozolcem, pod kolovozom, ki se odcepi južno od ceste proti Javorju in jugozahodno od zaselka Korito. Hiša v bližini: Ravenska vas 47. Kar pogledati je treba, da ga zagledaš. |
POMNI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 21. 5. 2020, foto M. Hladnik |
30.5.2020. 00:00 |
2.8.2025. 20:04 |
— |
Spomenik |
Zagorje ob Savi |
2641 ZAGORJE, 1072/2 |
|
Podgrič - Spominska plošča borcem NOB |
Marmorna plošča je vzidana v kamniti nastavek, ki se zaključuje s simbolom
Triglava. Posvečena je umorjenim borcem in talcem 21.7.1942 v Podgriču. |
Plošča je vzidana na cestni fasadi hiše Podgrič 10. |
DRAGIM NEPOZABNIM
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
23.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Vipava |
K. o. 2405 Podnanos, parc. št. 1219/4 |
|
Corropoli, fašistično koncentracijsko taborišče |
Internacijsko
taborišče
Corropoli v provinci Teramo je eno izmed številnih interniranih taborišč , ki jih je ustanovila fašistična vlada po vstopu Italije v drugo svetovno vojno za namestitev tujcev in protifašistov. Deloval je od januarja 1941 do maja 1944 z največjo zmogljivostjo približno 150 ljudi. Vanj so internirali slovanske iredentiste in italijanske komuniste, po 8. septembru 1943 pa je služilo tudi kot koncentracijsko taborišče za Jude. Vir : Wikipedia |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D, Divjak 4.4.2024 nedokončano |
4.4.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Corropoli |
— |
|
Taborišče Neuengamme, Hamburg, Nemčija |
Jean-Dolidier Weg 75, Neuengamme, Hamburg, Nemčija |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 31.1.2024 |
31.1.2024. 00:00 |
8.8.2025. 20:07 |
— |
— |
Nemčija |
— |
||
Tehnika Lacko, Stogovci pri Ptuju |
V gospodarskem delu hiše je v letih 1944-45 delovala partizanska tiskarna, ki je kasneje dobila ime po Lackovi četi. V spomin je bila 22.julija l951 postavljena spominska plošča. Dimenzije obeležja so 160 x 200 cm.
Od septembra 1944 do osvoboditve je delovala v bunkerju, ki je bil v listnjaku kmeta Franca Šuperja, ciklostilna tehnika Lacko. Vodja je bil Miha Kolarič-Kostja. Ta tehnika je bila največja na vzhodnem Štajerskem. Na omenjenem listnjaku je spominska plošča. V gospodarskem delu hiše na domačiji Franca Šuperja je v letih 1944-45 delovala partizanska tiskarna, ki je kasneje dobila ime po Lackovi četi. Na pobudo občinskega odbora Zveze borcev Ptuj so leta 1951 tukaj postavili spominsko ploščo.
|
Plošča je na gospodarskem poslopju pri hiši Stogovci 6. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 20.5.2020
28.1.2022 D.Divjak |
15.10.2023. 00:00 |
— |
28.1.2022 dopolnil podatke in dodal posnetka D.Divjak
Dodal slike in besedilo s plošče. Ploščo prekriva grmovje in jo je težko opaziti. M. Hladnik 13. 7. 2023
Po opozorilu Romana Zupanca pobrisal dvojnik tega spomenika, ki ga je S. Gradišnik pomotoma postavil v Stogovce v občini Apače. M. Hladnik 15. 10. 2023 |
Spominska plošča |
Majšperk |
K.o.: 441 - STOGOVCI, št.parc.: *32 |
|
Semič, kulturni dom |
Plošča Jožetu Mihelčiču je bila prvotno odkrita 28. oktobra 1953. Spominske plošče 177 padlim domačinom so bile odkrite na tedanjem Domu narodnega heroja Jožeta Mihelčiča. Odkrite so bile ob dnevu vstaje leta 1962. Načrtovala jih je arhitektka Mladena Hanzelj-Brancelj, besedilo pa je delo profesorja Jožeta Dularja. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 95 in 102. Na zelenici na vogalu je še kamen s spominskim napisom padlim v prvi svetovni vojni. foto123 |
Na fasadi Kulturnega doma Semič, Prosvetna 4.
N 45°39'2.4768" E 15°10'48.9504" |
plošča 1: 1941 ZA DOM ŽIVELI SMO BREZJE PRI ČRMOŠNJICAH BREZJE PRI ROŽNEM DOLU BREZOVA REBER PLUT JANEZ CEROVEC OGULIN JOŽE PLUT ANTON ČREŠNJEVEC KAMBIČ JOŽE PLUT ČRMOŠNJICE DODAŠ MIHA GABER BRUNSKOLE KAREL ZA DOM SMO PADLI ZA VAS GRADNIK HUDOROVAC STANKO HRIB PRI CEROVCU CESAR JOŽE HRIB PRI ROŽNEM DOLU KAL DRGANC VINKO TRATNIK JOŽE KAŠČA ŠKRINJAR ANTON KOT PRHNE FRANC BUKOVEC ANTON . SMO SEBE ŽRTVOVALI KOT SMREKAR ALOJZ ŠTEFAN KAREL KRVAVČJI VRH PLUT LUDVIK KRUPA ŽUNIČ NIKO LIPOVEC MALINE DERGANC ALOJZIJ DERGANC MOVERNA VAS MOVERN MIRKO MLADICA LAH RUDOLF . NARODNI HEROJ SPOMINSKI KAMEN, LJUDSTVU IZKLESAN, OZNANJA PARTIZANSKO . BILA ZAMAN NI VAŠA ŽRTEV NESTOPLJA VAS SEVER JOŽE OMOTA JUDNIČ MARTIN OSOJNIK ŠTRICELJ ALOJZ RAMUTA MARIJA RAMUTA ANTON PRAPROČE KONDA IVAN PRAPROT KOFALT MIRKO SEVER JOŽE PRIBIŠJE JAKŠA JANEZ ROŽNI DOL LAVRIN FRANC KOŠIR PAVLA SADINJA VAS HUTAR JOŽE KONDA JOŽE SELA PRI VRČICAH LUKEŽIČ JAKOB . KDOR PADEL JE ZA DOM SELA PRI SEMIČU KOČEVAR MILAN SEMIČ DOLTAR IVAN SODJI VRH GOVEDNIK JOŽE IVEC JANEZ STARIHOV VRH KAPŠ JOŽE SREDNJA VAS ŠTRUS JANEZ STRANSKA VAS KUMP MARTIN TREBNJI VRH ŠTRUKELJ IVAN . VAVPČA VAS VINJI VRH VRČICE VRTAČA
|
arhitektka Mladena Hanzelj-Brancelj, besedilo profesor Jože Dular |
28. 10 1953: plošča Jožetu Mihelčiču; 22. 7. 1962: Spominske plošče 177 padlim |
Obstoječi spomeniki |
— |
Po slikah in podatkih Nejca Plečka M. Hladnik 12. 6. 2020 |
21.6.2024. 00:00 |
13.10.2025. 15:17 |
M. Kermavnar, 21.6.2024, dopisal del imen na ploščah. |
— |
Semič |
K. o. 1527 SEMIČ, št. parc. 1391/21 |
|
VRBNO-Spominska plošča ustanovitev celice KPS |
Pomniki
NOB vabijo v
Šentjur
Sorodnik Boris Brščič iz Zagreba je poslal staro fotografijo očetove rojstne hiše s spominsko ploščo na njej. |
Prva hiša na levi strani ceste Šentjur - Vrbno, Vrbno 3. |
V tej hiši je bila jeseni leta 1938 ustanovljena prva celica KPS v Šentjurju. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik, 24. julij 2020
3. maj 2021 dopolnil D.Divjak
21.junij 2021, 14.1.2022 dopolnl D.Divjak |
14.1.2022. 00:00 |
— |
3.5.2021 dopolnil podatke in posnetke D.Divjak
21.6.2021 dopolnil podatke
14.1.2022 dodal fotografijo 4 D.Divjak |
Spominska plošča |
Šentjur |
K.o..: 1139 - PODGRAD, št.parc.: 411/5 |
|
Ljubljana - Polje, Jenko Miloš |
Sistory navaja Ime in priimek: Miloš Jenko, Oče: Andrej, Mati: Otilija, Datum rojstva: 15. 09. 1919, Kraj rojstva: Šentvid pri Stični, Kraj bivanja: Vevče, Poklic (soc. status): študent tehnike, Datum smrti/izginotja: 15. 12. 1943, Kraj smrti/izginotja: Vrbovsko, Kraj pokopa: Polje. . »MITRALJEZCU MILOŠU Zvečer na mitingu smo iz srca ljudem in sebi peli v skladnem zboru o tem, kar nas je dvignilo k uporu in o resnicah novega sveta. . A v trdi noči smo v napad odšli. Temina neprijazna. Zvezde jasne – kje daleč so tedaj bile. Počasne megle so nam zastrupljale oči. . Zdivjala bitka je na pustem bregu. Omahnil si na zmrzli mitraljez. Krvava roža je pognala v snegu. . In še zvečer … pomisliti ne smem. A tvoj obraz gre z nami v vroči ples in ko zmagujemo, smehlja se nem. . Miloš Jenko je padel 11. XI. 1943 v borbi za Vrbovsko.« (France Kosmač, Na dnu je dan, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1971, str. 22) Prim. varianto pesmi Mitraljezcu Milošu Jenku v knjigi Slovensko pesništvo upora 1941–1945, Druga knjiga, Partizanske, Izbral in uredil Boris Paternu, sodelovala Irena Novak-Popov, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba, V Ljubljani: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995, str. 341. Iskalnik grobov Žale, Polje, https://grobovi.zale.si/# |
Pokopališče Polje, Ljubljana, Oddelek: [ZID], Vrsta: [S], Grob: [8] |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 25.6.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič. 18. 8. dopolnila s podatkom iz knjige Slovensko pesništvo upora 1941-1945 Zdenka Primožič. |
25.6.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K.o.: 1772 - Slape, št.parc.: 737 |
|
Desetim obešenim partizanom, Vrhpolje |
Spomin na deset obešenih partizanov obeležuje devet divjih kostanjev in spominska plošča na J fasadi stavbe št. 43a ob cerkvi.
Konec septembra 1943 se je Gradnikova brigada vračala iz Dolenjske in Notranjske
Na cerkvenem dvorišču rastejo 9 divjih kostanjev od nekdaj desetih, ki so neposredno vezani na vojni zločin in tako eden redkih še ohranjenih avtentičnih spomenikov v občini Vipava. 27. septembra 1943 so Nemci na te kostanje obesili 10 partizanov Gradnikove brigade, zajetih pri Blažonu na Nanosu. Od desetih partizanov so bili trije domačini. Zaradi samega dogodka pomenijo ti kostanji Vrhpoljčanom veliko več kot to za kar so zasajeni. Kostanji so na splošno lepo raščeni in zdravi ter ustvarjajo prijeten ambient ob trgu. Kostanji so zavarovani z odlokom o razglasitvi kostanjev pri župni cerkvi za zgodovinski spomenik. V registru kulturne dediščine pod oznako EID: 1-04994 Plošča je komaj še berljiva!
|
Kostanji rastejo okoli cerkve Sv. Primoža in Felicijana v Vrhpolju, plošča pa je pritrjena na J fasadi stavbe št. 43a ob cerkvi. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 2.4.2018 |
13.6.2023. 00:00 |
— |
Združil dva zapisa o tej plošči (Škodičevega in Kermavnarjevega 25. 8. 2020) in dodal fotografije. M. Hladnik 11. 6. 2023.
M. Kermavnar, 13.6.2023, uskladil zapis z Registrom kulturne dediščine. |
Plošča |
Vipava |
K. o. 2378 Vrhpolje, parc. št. *37/1 |
|
Cerklje na Gorenjskem – Pokopališče |
Na Komenski Dobravi je bila v aprilu 1944 urejena zasilna partizanska bolnica, ki jo je vodil dr. Tine Zajc – Miha. Poleg zdravnika so bili v bolnici kot stalno osebje še dve bolničarki, politkomisar, dva kurirja in ekonom. Navadno je bilo v bolnici po sedem do osem bolnikov ali ranjenih partizanov.
V jutranjih urah 11. junija 1944 je bila bolnica iznenada napadena. Vse osebje in bolniki so bili pobiti in zmetani v gorečo bolniško barako. Življenje je izgubilo enajst borcev, dvema pa se je uspelo rešiti, ker sta bila zunaj barake.
Po osvoboditvi so svojci trupla prekopali. Štiri od njih so sorodniki pokopali na cerkljanskem pokopališču in jim postavili nagrobnik. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 78-79. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 227. EŠD: 10081, memorialna dediščina |
Obeležje se nahaja na vaškem pokopališču v Cerkljah, v šesti vrsti, desno od središča |
Napis je vklesan: DA BI MI BILI SREČNI BUTALIČ MATEVŽ BRELIH JANEZ PETEK ALOJZIJ MARN MARIJA . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Božo Janež, Lado Nikšič |
15.1.2023. 00:00 |
— |
— |
Grobišče z nagrobno ploščo iz črnega marmorja (53 cm x 67 cm). Napis je vklesan. |
Cerklje |
2118 CERKLJE, 526 |
|
Raka |
http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=28705&submit.x=0&submit.y=0 Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941 - 1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005 |
Spomenik je ob zahodnem robu OŠ Raka, št. 36.
|
stran proti cesti IZ KS RAKA JE xxxxx |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 24. 2. 2017, nedokončano, 2 sliki M. Hladnik
D.Divjak 1.9.2022 |
1.9.2022. 00:00 |
— |
Dopolnil podatke D.Divjak 1.9.2022 |
Spomenik |
Krško |
K.o.: 1326.RAKA, ŠT.PARC.:990/10 |
|
OSTROVICA-Ustanovitev 1. bataljona Istrskega odreda |
Marmorna plošča ima vklesan napis o ustanovitvi 1. bataljona Istrskega odreda NOV. Odkrita je bila 1972.
|
Spominska plošča se nahaja na stavbi vaškega vodovoda, čez cesto nad hišo s hišno številko Ostrovica 2. |
V SPOMIN NA USTANOVITEV I. BATALJONA ISTRSKEGA ODREDA NOV 20. OKTOBRA 1943 |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 2. 9. 2018
27.april 2021 dopolnil D.Divjak |
27.4.2021. 00:00 |
— |
27.4.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Hrpelje-Kozina |
K.o.: 2562-ARTVIŽE, št.parc.: 2060/4 |
|
Padlim pri Sveti Ani, Škednju, Kolonkovcu |
Monumento
ai caduti nella guerra di liberazione di Servola, S. Anna e Coloncovez =
Spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca / [redazione,
uredil Sandi Volk ; fotografije Sez. storica della Biblioteca nazionale slovena
- Trieste, fotografije Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v
Trstu, Mario Magajna],
2001
|
Trst, Istrska ulica 192 (Via dell'Istria, 192) |
PADLIM V BOJU ZA OSVOBODITEV IZ ŠKEDNJA - SV. ANE - KOLONKOVCA |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 12. 2020 |
29.4.2024. 00:00 |
— |
Po opozorilu M. Luštrek dodal sliko in članek o vandalizmu nad spomenikom. M. Hladnik 29. 4. 2024 |
— |
Italija, Trst |
— |
|
Naraplje, plošča Sagadinovim |
Osnovna šola v Narapljah se je po drugi
svetovni vojni poimenovala po partizanu Miranu Sagadinu, kurirju partizanske
ciklostilne tehnike Lacko, ki je padel 12. aprila 1945 v Srecah. O tem priča
spominska plošča, ki so jo odkrili ob odprtju prenovljene šole septembra 1964 in
poimenovanju šole po padlem
partizanu. Spomine na tragedijo Sagadinovih aprila leta 1945 so učenci in učitelji osnovne šole Majšperk leta 2011 zapisali v publikaciji Pa stisnimo roko v pest! Ob rušenju stavbe leta 2015 so ploščo sneli, leta 2019 pa jo ponovno postavili ob novem domu krajanov Naraplje. Odkritje obeležja je bilo istočasno z otvoritvijo doma 31. avgusta 2021. Po načrtih Janeza Rebernjaka jo je izdelal kamnosek Mrevlje iz Ptuja. Dimenzije plošče: 90 x 61 cm.
|
Poleg stavbe Doma krajanov, Naraplje 33. |
LETA 1964 OBNOVLJENA ŠOLA JE DOBILA IME PO PADLEM PARTIZANU MIRANU SAGADINU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 26.april 2020
R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
19.2.2024. 00:00 |
— |
Dodal tri fotografije in koordinate. Napis na plošči je slabo viden. R. Zupanec, 19. 2. 2024. |
Spominska plošča |
Majšperk |
K.o.: 499-SITEŽ, št.parc.: 99/4
Koordinate: 46.32246, 15.76331. |
|
Vipavski Križ, Plošča na kulturni dvorani |
Plošča je pravokotne oblike (77 X 61 cm) iz belega marmorja, črke so vklesane in obarvane. Datum odkritja: 13.8.1959 |
Na cestni fasadi hiše Vipavski Križ 8 |
[zvezda] 1941 - 1945 BORCI LIČEN ZDRAVKO TALCI ŽRTVE FAŠ. TERORJA K. R. ORG. Z. B. VIP. KRIŽ AVGUST 1959
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 28. 8. 2020 |
28.4.2021. 00:00 |
— |
Dodal fotografiji, ki ju je posredoval Matija Matvoz s svoje spletne strani https://www.hikuk.com/ -- M. Hladnik 28. 4. 2021 |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
2391 Vipavski Križ, 1070/30 |
|
Renče, Spominska plošča bratoma Vodopivec |
— |
Na fasadi hiše Renče, Trg 40 |
Domačina z Venišč, sestra in brat. Rodoljuba, antifašista, prvoborca 1941 CVETKA VODOPIVEC-SVOBODA 1922-2006 prva partizanka iz Renč, interniranka, poslanka v RS, članica GO SZDL in sveta republike ZVONIMIR VODOPIVEC-NAZDAR 1924-1989 borec na zahodnih mejah, komandant bataljona in briško-beneškega odreda, polkovnik . Krajevna skupnost Renče Odbor skupnosti in KO ZB Renče sept 2004 Briško-Beneškega odreda |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, po literaturi, 1.4.2020
Obiskal LM, 23.2.2021
18.11.2021 D.Divjak |
18.11.2021. 00:00 |
— |
18.11.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Renče-Vogrsko |
K.o.: 2322 - RENČE, št.parc.: 3591 |
|
Mara Kelih, Jesenice |
Spominska plošča obeležuje kraj, kjer so 31.3.1944 pripadniki gestapovske črne roke umorili aktivistko OF Maro Kelih.
. Sladki sem dvajsetletne Mare Kelih je prekinilo trkanje po oknu. 'Odprite, policija!' V hiši so spali 55-letna mati Marija, 28-letni sin Evgen in hčerka Mara. Sina bodo zaprli, je pomislila mati, ki ni slutila, kaj se bo zgodilo že čez nekaj minut. Vstopili so trije zakrinkani moški. Eden je domačin, je pomislila mati, ko je zagledala neznanca v civilni obleki, kako si z robcem zakriva obraz. 'Mara mora takoj z nami na policijo!' 'Nikamor ne grem brez mame,' se je uprla in jo objela kot še nikdar do tedaj. Spomnila se je, kaj se je januarja zgodilo z Kunstljevo Jožico. Tudi njo so odpeljali neznanci. Prav tako so se ji predstavili kot zdaj njej: da so nemški policisti in da mora z njimi na policijo. Zakaj si potem zakrivajo obraze? Nemci te aretirajo in ubijejo brez krinke. 'Mati, ne dovoli, da me odpeljejo!' je prosila in se je še tesneje oprijela. Nekdo je zunaj po slovensko zaklical: 'Opravi hitro!' Fant s športno kapo, potisnjeno na oči, je iz žepa potegnil pištolo in devetkrat ustrelil v Marino telo. Iz globine materinega srca je kot prodorni glas sirene izbruhnil krik: 'Morilci, morilci, stokrat prekleti morilci!' S prsti je skušala ustaviti krvave izvire iz hčerinih ran. Nad njo je v zraku zafrfotal letak in se počasi spustil poleg mrtvega dekleta. Evgen ga je pobral in pokazal materi rekoč: 'Poglej, pustili so letak s črno roko. Kakšni policisti! Črnorokci so bili, domačini. Enega sem prepoznal.' […] Mara Kelih je bila rojena 9. avgusta 1924. leta na Javorniku. Zaradi slabega vida ni bila zaposlena. Imela je šest bratov, od teh so trije padli kot borci NOV. Oton Kelih je bil terenski obveščevalec in pozneje borec jeseniško-bohinjskega odreda. Padel je marca 1945. leta nad Nemškim rovtom v Bohinju, star 30 let. Evgen Kelih je padel avgusta 1944. leta pri Sv. Duhu nad Škofjo Loko, zadet od domobranske krogle. Evgen je bil navzoč, ko so mu črnorokci doma ubili sestro Maro. Od zakrinkanih mož je prepoznal Sokliča in soseda Jaka Pivka. Evgen je padel star 25 let. Rajko Kelih je bil vosovec. Padel je 5. septembra 1944. leta na Poljanah pri Jesenicah, star 28 let. Kelihov oče Pavel je umrl 1967. leta v starosti 82 let, njegova žena pa 1970. leta, stara 81 let. Hrabro sta prenašala veliko žrtev za svobodo: tri sinove in hčerko. Vsa družina je bila partizanska od začetka vojne. […] Marija Kelih z Javornika, kateri so črnorokci opolnoči v prvoaprilski noči v kuhinji ubili hčerko Maro, je 14. aprila 1948. leta kot priča na sodišču v Ljubljani zoper črnorokce med drugim izjavila: 'Zunaj je nekdo po slovensko zaklical: opravi hitro. Vtem je eden od trojice potegnil revolver in devetkrat ustrelil proti hčerki ter jo ubil. Človek, ki je streljal, je bil manjše postave, čokat, nosil je očala s črnim okvirom ter športno kapi, potisnjeno na oči. Oblečen je bil v usnjen suknjič, jahalne hlače in škornje …'«
|
Na jugovzhodni fasadi hiše Savska cesta 12, Jesenice, kjer je kavarna Flamingo. |
OB TEJ HIŠI JE BILA DNE 31 3 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 3. 2017 nedokončano |
1.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 1. 10. 2024 v Opis dodala podatke iz knjige Po sledovih črne roke Jožeta Vidica.
M. Kermavnar, 8.7.2025, dodal 3 fotografije. |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 2213/4 |
|
Veliko Polje, spomenik NOB |
Kip je izklesan je iz belega istrskega marmorja. Odkritje spomenika je bilo 15. oktobra 1978. Kip predstavlja Mihaelo Škapin - Drino, ki je bila po smrti odlikovana z naslovom narodnega heroja (september 1953). Rodila se je 29. 9. 1922 v vasi Veliko Polje. Ker ji italijanske oblasti niso dovolile vpisa na srednjo šolo, so z družino sklenili, da se Mihaela preseli v Ljubljano k stricu in njegovi družini. Leta 1937 je torej emigrirala v Jugoslavijo. Pri stricu Ivanu Suši je pomagala kot gospodinja in varuška svojega bratranca in sestrične. Vpisala se je na srednjo izobraževalno šolo za živilstvo in pripravo hrane. Pridružila se je telovadnemu društvu Sokol, kjer se je seznanila tudi z naprednimi političnimi idejami. Prav tako se je preko društva seznanila s prvo pomočjo. Kasneje se je zaposlila pri družini na Mirju pri Ljubljani. S svojim prvim zasluženim denarjem si je kupila nove zimske čevlje, "gojzerje", v katerih je kot partizanka padla. Preko starejšega člana sokolskega društva se je priključila OF in po Ljubljani trosila letake ter na zidove risala Triglav in pisala kratico OF. Ko je stara mati v domači vasi zbolela, jo je oče prišel iskat v Ljubljano in skupaj sta se vrnila na Primorsko. Tam je ljudi seznanjala z delovanjem OF. Fašistične oblasti so kmalu izvedele za njeno delovanje in so jo začele iskati. Zaradi nevarnosti se je pridružila partizanom. V Kraško četo je stopila 4. februarja 1943. Partizansko ime ji je izbral Anton Nabergoj - Lekinov. Po eni interpretaciji naj bi ji ime Drina izbral, ker naj bi v svojih govoril vedno razlagala o pomoči z druge strani Drine, po drugi interpretaciji pa naj bi ga spominjala na reko Drino, ki je bila divja in neukrotljiva. Zaradi hrabrosti v boju pri Mrzli Rupi 22. junija 1943 je bila sprejeta v Komunistično partijo. Ko je bila 26. septembra 1943 ustanovljena 16. slovenska narodnoosvobodilna brigada Janka Premrla - Vojka, je bila Mihaela imenovana za namestnico komisarja drugega bataljona. Krenili so na Gorenjsko, kjer so skupaj s Prešernovo brigado odstranjevali staro rapalsko mejo (žičnato ograjo in minska polja). Osvobodili so Žiri in okolico. Nemci so si prizadevali nazaj pridobiti izgubljeno ozemlje. V ta namen so pripravili ofenzivo Traufe. Ogromno število nemških vojakov je bilo 11. novembra 1943 na svojih položajih. 15. novembra so se enote 132. grenadirskega polka začele vzpenjati na Žirovski vrh, kjer so se spopadle z drugim bataljonom Vojkove brigade. Med padlimi je bila tudi Mihaela Škapin - Drina, ki jo je sovražnik zadel v desni bok in trebuh z razstrelilnimi naboji. Prebivalec vasi Žiri je skupaj s sinom , Janezom Jerebom,pokopal Mihaelo. Po vojni je Mihaelin stric Ivan Suša, pri katerem je pred vojno stanovala, organiziral prekop Mihaelinega trupla ter trupli starejše Danice-Bojane, padle 3.decembra 1943 ter njunega brata Jožka-Gozdarja, padlega spomladi 1945 v Gabrovici pri Ospu. Potem, ko so vsi trije ležali na mrtvaškem odru v domači hiši, so bili naslednji dan pokopani na pokopališču v Taboru pri Velikem Polju. Kip domačinke narodne herojke Mihaele Škapin je delo kiparja Jožeta Pohlena. Postavljen je v manjši park s 4 ploščami na zidu za mogočnim kipom, na katerih so napisani padli borci, talci in žrtve fašizma. Peta plošča nosi posvetilo. Literatura: Benedik, Franc et al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978. Jelerčič, Franc Rado. Mihela Škapin – Drina in Veliko Polje. Nova Gorica: Educa, 2007. Jelerčič, Franc Rado. »Prijateljstvo med Velikim Poljem in Žirmi.« Svobodna misel, 21. december 2007, str. 44. Jelerčič, Franc Rado. Škapin Mihela – Drina. Osebni arhiv Irme Lekše, rojena 1965, Veliko Polje. »Mihaeli Škapin – Drini«. V: Sila spomina: Senožeče, Štjak, Vrabče 1965-1991,
ur. Lea Franetič et. al., str. Rener, Polde – Boris. Zublji na Vrheh. Sežana: Občinski odbor ZZB NOV, 1978. EŠD 7367 Mihaela Škapi Drina. Primorci.si http://www.slomedia.it/poklon-narodni-herojinji-mihaeli-skapin-drini Mihaela Škapin. Wikipedija. Fotografije: E. Franetič, december 2016 |
Spomenik stoji sredi vasi Veliko Polje, na desni strani ceste Dolenja vas-Vrabče. |
Ploščica pred kipom ženske: NARODNI HEROJ ŠKAPIN MIHELA DRINA 1. plošča: SVETAL UTRINEK PREK NEBA JE V SMRT ZDRSELA SKOZ TEMO ŽIVLJENJA ZDAJ VSE SVETLEJŠA V NAŠE DNI SE VZPENJA RAZRAŠČA SE V SRCE SVETA CIRIL ZLOBEC 2. in 3. plošča: PADLI V NOV 1941 - 1945 GRIŽE NOVAK FRANC 1921 - 1944 RAZGURI NOVAK CIRIL 1925 - 1943 POČKAR ANTON 1927 - 1944 POČKAR MARJAN 1922 - 1943 SELA SERAŽIN IVAN 1923 - 1943 SERAŽIN JOŽE 1912 - 1944 TABOR ŠKAPIN MIROSLAV 1942 - 1943 VELIKO POLJE MISLEJ MILKA 1928 - 1944 MISLEJ MIRO 1926 - 1944 NEBERGOJ STANKO 1914 -1944 ŠKAPIN DANICA 1921 - 1943 ŠKAPIN FRANC 1926 - 1943 ŠKAPIN JOŽEF 1924 - 1944 ŠKAPIN MIHAELA - DRINA NARODNI HEROJ 1922 - 1943 VRABČE BRAJDIH FRANC 1910 - 1945 PAVLIČ JOŽEF 1924 - 1944 ŠKAPIN ALOJZ 1914 - 1942 ŠKAPIN JOŽEF 1919 - 1945 4. in 5. plošča: TALCI IN ŽRTVE FAŠIZMA JAKOVCE JELERČIČ IVAN 1882 - 1944 RAZGURI NOVAK FRANC 1892 - 1945 NOVAK LUDVIK 1898 - 1943 VOVK JOŽEF 1861 - 1944 SELA SERAŽIN IVAN 1897 - 1944 VITEZ ALOJZ 1880 - 1944 STOMAŽ RENER IVAN 1921 - 1943 TABOR SERAŽIN IVAN 1890 - 1943 VELIKO POLJE FAGANEL JOŽE 1883 - 1943 FRELIH ANDREJ 1900 - 1943 FRELIH CIRIL 1895 - 1944 JELERČIČ JOŽE 1890 - 1943 JELERČIČ MARIJA 1921 - 1944 MISLEJ IVAN 1861 - 1943 MISLEJ IVAN 1899 - 1944 MISLEJ JOŽEF 1885 - 1943 ŠKAPIN JOŽE 1891 - 1943 TURK JOŽEF 1910 - 1943 VOUK ANTON 1924 - 1945 VRABČE BRATUŽ HENRIK 1909 - 1945 SERAŽIN MARIJA 1919 - 1943 ŠKAPIN JAKOB 1890 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Elena Franetič, december 2016, M. Hladnik
14.2.2022 D.Divjak |
14.2.2022. 00:00 |
— |
14.2.2022 dopolnil podatke in opis D.Divjak |
kip in spominske plošče |
Sežana |
K.o.: 2430 - VELIKO POLJE, št.parc.: 3436 in 3097 |
|
Mesto pokopa patrizana in alpinista Arih Mihe Mihola |
|
Parkirišče v gozdu pod Mihovim domom. Dostop po makadamski cesti od planinskega doma ali po markirani poti skozi Krnico mimo spominskega parka ponesrečenim planincem. Improviziran grob se nahaja ob robu gozda ob parkirišču in je v bolj slabem stanju. Na kovinski ploščici ni označeno kdo je postavitelj. |
Na tem mestu so |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 20.10.2020 |
21.9.2020. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 10. 7. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči in dodal 1 fotografijo |
Spominska plošča |
Kranjska Gora |
2169 KRANJSKA GORA, 828/27 |
|
Kongres protifašistične ženske zveze, Dobrnič |
V prostorih Kulturnega doma je urejena spominska soba z dokumenti, predmeti in doprsnima kipoma Anglece Ocepek in Mare Rupena Osolnik (kipar Stojan Batič). Slikovno gradivo in podpisi delegatk dokumentirajo tridnevno miroljubno zborovanje slovenskih žena iz vse Slovenije oktobra 1943, ki nima primere pri drugih narodih.
geslo: AFŽ |
Kulturni dom, Dobrnič 9 |
Na plošči desno od vhoda piše: V TEM DOMU JE BIL 17. IN 18. OKTOBRA 1943 KONGRES SLOVENSKIH PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE. V MOGOČNEM RAZMAHU OSVOBODILNEGA BOJA SO SLOVENSKE ŽENE SKLENILE TRDNO ZAVEZO, DA SE BODO BORILE ZA OSVOBODITEV SVOJEGA NARODA IN ZA SREČO BODOČIH RODOV. . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
17.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 22.11.2022. Spremenil ime spomenika in obstoječi zapis razdelil na dva. Doprsni kip Slak Jožeta opisal v novem zapisu. D.Divjak dopolnil podatke, 19.8.2023
Dodal slike in dopolnil info. M. Hladnik 17. 10. 2023 |
plošča, spominska soba s kipi in dokumenti, infotabla |
Trebnje |
K.o.: 1431-DOBRNIČ, št.parc.: 978/5 |
