• Franc Ivan Stanko Tement. Sistory. 
  datum rojstva: 9. 11. 1924, kraj rojstva: Starše, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: I. SNOUB Toneta Tomšiča, mitraljezec, desetar 4. b, datum smrti: 30. 11. 1944, kraj smrti: pri Pesku na Pohorju, kraj pokopa: Pesek na Pohorju, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

»Tement Franc (1926−1944), ključavničarski vajenec, Starše«

• Vida Rojic, Ptuj v boju za lepše dni, Ptuj: Občinski odbor Zveze borcev NOV, 1960, str. 104.

• Fotografija: Tement Franc  Geneanet, Pokopališče Starše, str. 11.

Opomba
Franc Tement je napisan tudi na spomeniku Padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja 1941−1945 v Staršah.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123

[križ]                                                   

TEMENT 

FRANC            * 1924    + 1944 

Edvard Kardelj je bil narodni heroj, pokopan pa je v grobnici narodnih herojev na Trgu republike v Ljubljani.

• Pepca Kardelj. Wikipedija.
• Edvard Kardelj. Wikipedija.
• Pepca Kardelj. Iskalnik grobov, Žale.

KARDELJEVI

BOJAN

BORUT
1941-1971

JANEZ
1914-1942

PEPCA
1914-1990

EDVARD
1878-1955

IVANA 
1881-1944

PEPCA
1904-1985

Ivana Mohorič - Olga je bila rojena 15. aprila 1896 v Kamni Gorici v revni družini. Po končani osnovni šoli je dobila delo pri žebljarsko - železoobrtni zadrugi v Kropi. Priključila se je naprednemu delavskemu gibanju. Leta 1935 je bila sprejeta v KP. V letu 1936 sta se z možem preselila na Poljšico pri Gorjah. Kmalu se je pridružila gorjanskim komunistom. Pozimi 1936/1937 je bila v njeni hiši konferenca jeseniškega okrožja KP. Bila je med organizatorji oboroženega odpora leta 1941. V gibanju OF po gorjanskih vaseh je imela pomembno vlogo. Na sled ji je prišel gestapo, jo aretiral ter odvedel v zapore v graščino v Begunje 11. julija 1942. Ob zasliševanju so jo mučili, vendar ni izdala nobenega sodelavca. 13. julija 1942 so jo poslali v  Auschwitz. Za posledicami naporov je še istega leta umrla. 

Spominsko ploščo je izdelala livarna Železarne Jesenice. Krajevna organizacija ZB NOV Gorje jo je vzidala in odkrila leta 1982.  

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 164-165.

(ZVEZDA)

V TEJ HIŠI JE ŽIVELA PREDVOJNA

REVOLUCIONARKA

MOHORIČ IVANA - OLGA

ROJENA V KAMNI GORICI LETA 1895

UMRLA V TABORIŠČU AUSCHWITZ LETA 1943

1982                   OBČINSKI KOMITE ZKS

                          RADOVLJICA

• Jože Ponikvar. Sistory. 

»DOMAČE ŽRTVE PO OBČINAH IN KRAJIH
[…]
II. OBČINA BLOKE
[…]
Fara
[…]
Z. Š.                                                    4
PRIIMEK  IME  DOM. IME                  PONIKVAR JOŽE, MEŽNAR
H. Š.                                                    07
DAT. ROJ.                                           11/01/12
DAT. SMRTI                                        26/7/42                        
KRAJ SMRTI                                       VELIKI VRH
OKOLIŠČINE SMRTI                          REPRESALIJA
POVZR. SMRTI                                   ITALIJANI
AKTIVNOST ŽR.                                 CIVILIST
SOC. STATUS                                     K. SIN/HČI«

• Stane Okoliš, Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem, Ljubljana: Tiskarna Partner graf, Grosuplje, str. 93.

• Fotografija:  Ponikvar Jože Geneanet, Pokopališče Fara - Fara, str. 7. 

[križ]                                                               

PONIKVARJEVI 

JOŽE  * 11. 1. 1912         + 26. 7. 1942 
USTRELJEN OD ITALIJANOV NA VEL. VRHU 

Spomenik na mestu, kjer sta pod nemškimi streli padla narodni heroj Dušan Bordon in ruski vojak Piotr Fesipovič, bodo postavili leta 2024. Žara s pepelom Bordona (gl. fotografijo na Wikipediji) je v grobnici v bližnjem San Sepolcru. 

• Spomin na Dušana Bordona. SB sept. 2023.
• Dušan Bordon. Wikipedija.
• Simona Fajfar: V Toskani je spomin na Dušana Bordona še živ. Delo 19. 4. 2024.

Narodni heroj Alfonz Šarh-Iztok, kmet, rojen 25. 8. 1893 v Slovenski Bistrici, je šel v partizane julija 1941 v Pohorsko četo. Padel je na Pohorju 8. 1. 1943 kot borec v II. četi Pohorskega bataljona.Vir: France Filipič, Pohorski bataljon, str. 638

Narodni heroj Alfonz Šarh - Iztok.

• Ana Pelko. Sistory.
  datum rojstva: 8. 6. 1927, kraj rojstva: Sv. Ana, vojni status: Civilist, datum smrti: , kraj smrti: Sv. Miklavž pod Bočem, kraj pokopa: Makole, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Ustaši  

»OBČINA MAKOLE 
[…] 
Žrtve vojne 
[…] 
Pelko, Anica, rojena 8. junija 1927na Starem Gradu, kmečka hči. Po osvoboditvi jo je ujela skupina ustašev, ki se je vračala na Hrvaško, in jo 22. maja 1945 na Boču ubila.« 

• Lojze Penič, Žrtve druge svetovne vojne v občini Slovenka Bistrica, v: Zbornik občine Slovenska Bistrica, II, Slovenska Bistrica: Kulturna skupnost Slovenije in Kulturna skupnost občine Slovenska Bistrica, 1990, str. 278. 

• Fotografija: Pelko Anica Geneanet, Pokopališče Makole, str. 3. 

[križ] 

DRUŽINA PELKO 
ANICA     * 8. 6. 1927        umorjena 22. 5. 1945 

Grobnica je locirana na krajevnem pokopališču ob pokopališkem zidu in predstavlja hortikulturno urejen prostor. Skupni spomenik je kamnit obelisk nepravilne oblike z vklesanim posvetilom. Imena pokopanih pa so vklesana na kamnih razporejenih v dveh vrstah ob poti, ki vodi do spomenika. 

Na napisnih ploščah so navedeni:

47 imen znanih borcev
13 imen talcev
2 imeni žrtev vojnega nasilja
2 imeni internirancev
41 neznanih borcev

Avtor načrta: Ivo Prelovec.

Datum odkritja:  28.10.1962

TU SPIJO, KI ZA NAS SO PALI.
S SRCI VROČIMI KOT PLAMEN
SO NAM SVOBODE LUČ PRIŽGALI
IN NAM SVETILI V LEPŠE DNI.
VEČNA KOT TA BELI KAMEN
HVALEŽNOST V SRCIH NAM GORI.

NEZNANI PADLI LETA 1943 NA VRŠČEVI 5 BORCEV
LETA 1943 NA BEVKOVEM VRHU PADLO 26 BORCEV
LETA 1944 V GORENJIH JAZNAH 7 BORCEV
LETA 1945 V PLUŽNJAH 3 GARIBALDINCI
FRANZAN OLINDO                PADOVA   1922

     BORCI
MLAKAR FRANC          1921 IDRIJA         1943
GREGELJ ANDREJ      1914 POSTOJNA  1944
BAŠELJ FRANC           1911 JAZNE          1943
BOŽIČ FRANC              1909 OTALEŽ       1943
BOGATAJ RAFAEL        1914 JAZNE        1943
BEVK JANEZ                 1901 LAZEC        1945
ČERIN MILAN                1925 OTALEŽ      1945
JEREB RAFAEL             1907 PLUŽNJE    1943
JEZERŠEK FRANC        1920 JAZNE        1943
JURJAVČIČ VIKTOR      1919 JAZNE         1943
KENDA JANEZ               1904 KOMEN       1944
KOŠMRL JANEZ            1926 CERKNICA   1943
LAPAJNE IVAN               1921 OTALEŽ       1945
LEBAN VENCESLAV      1905 LAZEC         1944
KACIN RUDOLF             1922 LAZEC         1944
KOFOLJ JANEZ              1909 PLUŽNJE    1943
KOGEJ ANDREJ             1925 LAZEC         1945
KOFOL FRANC               1904 PLUŽNJE    1945
LESTEN DAMIJAN          1926 BILJE          1944
LIPUŽIČ PETER              1925 LAZEC         1943
LAPAJNE VILJEM           1928 MASORE     1945
MAVRIČ JANEZ              1905 PLUŽNJE     1943
MLAKAR JANKO            1925 OTALEŽ       1944
PETERNELJ FRANC      1913 OTALEŽ       1942
PODOBNIK LEOPOLD   1907 MASORE     1943
PAVČIČ PETER               1923 JAZNE         1945
ZAJC ANGELA                1925 PLUŽNJE     1945
ŠAVLI NIKOLAJ              1911 MASORE      1944
TORKAR MIRAN             1923 PODBRDO   1943
SOŠNJA ANTON             1921 ČEPOVAN    1943
PIRIH JOŽE                     1926 OTALEŽ       1944
RAZPET FRANC             1906 RAŠA           1943
RAZPET VALENTIN        1914 OTALEŽ       1944
RAZPET IVAN                 1907 OTALEŽ       1945
REJC ALFONZ                1926 JAZNE         1945
REJC EDVARD                1926 JAZNE         1945
SEDEJ ANTON                1907 LAZEC         1943
SIMONIČ FRANC            1903 LAZEC         1943
URŠIČ MIRKO                1914 LAZEC          1943
URŠIČ PETER                1926 JAZNE          1945
ZAJC ANTON                  1903 PLUŽNJE     1943
ZAJC SLAVKO                1926 PLUŽNJE     1944
SVETIK FELIKS              1905 PLUŽNJE     1945
TRATNIK FRANC            1903 JAZNE         1943
TREVEN PETER             1920 JAZNE         1943
TRUGAR METOD           1922 PLUŽNJE     1943

     TALCI
PETERNELJ ANTON     1900 LAZEC       1944
ZAJC DOMINIK              1907 LAZEC       1943
ERŽEN TOMAŽ              1907 OTALEŽ     1944
MLAKAR SLAVKO         1927 OTALEŽ      1944
PODOBNIK JAKOB        1906 CERKNO   1944
PIRIH JANEZ                  1899 OTALEŽ     1944
BOŽIČ FRANČIŠKA       1913 JAZNE        1944
OSTRIČ MIHAEL            1903 SPLIT         1943
ŠIMAC ANTON               1914 SPLIT         1943
PREM FRANC                1906 OTLICA      1943
PODOBNIK MILKA         1924 MASORE    1944
RAZPET FRANC             1896 OTALEŽ     1945
ZAJC VILJEM                  1915 PLUŽNJE   1945

     ŽRTVE
BREJC FRANC             1927 OTALEŽ                1947
KENDA NEŽA                1895 SP. KANOMLJA    1944

     INTERNIRANCI
TRATNIK PAVEL           1913 JAZNE           1944
PODOBNIK JERNEJ     1879 MASORE      1944

V ženski kaznilnici v Perugii je prestajalo kazen največje število Jugoslovank, ki so bile v italijanskih zaporih. Leta 1943 je bilo v tej kaznilnici blizu 300 jugoslovanskih političnih kaznjenk. Sem so fašisti pošifjali predvsem tiste, ki so bile obsojene na več kot osem let zapora. Nekatere so bile obsojene na smrt, kazen pa so jim nato spremenili v domsrtno ječo. Polovica vseh je bila iz Slovenije, druga polovica pa iz Dalmacije, Reke in okolice ter iz Črne gore. Kaznilnice je vodil direktor, ki je bil obvezno fašist, življenje in delo pa so vodile nune. Transporti jugoslovanskih obsojenk so prihajali v Perugio od februarja pa do septembra 1943. leta. Črnogorke in Hrvatice so potovale z ladjo do Kopra, naprej pa z vlaki. Slovenke so prevažali v posebnih vagonih, pregrajenih v samotne celice, kot da bi bile najhujše kriminalke. 150 Vmesne postaje dc kaznilnice v Perugii, kjer so ostale do izpustitve, so bili zapori v Kopru, v Benetkah, v Padovi, Firenzah, Vicenz i, Bologni, Pisi, Anconi in Spoletu. V teh prehodnih zaporih so ostajale po nekaj dni, včasih tudi mesec dni. Po prihodu v kaznilnico v Perugii so nekatere jetnice namestili v večje prostore, nekatere pa za daljši ali krajši čas v samice ali pa v manjše celice za dve ali največ za tri jetnice. Postopek ob prihodu je bil ustaljen: odvzem prstnih odtisov, popis generalij ter odvzem vse garderobe. Jetnice so nato preoblekli v predpisano kaznilniško obleko, v progasto belo ijave obleke s predpasnikom, ovratno ruto in posebno čepico. Za obuvalo so jim bile cokle. Vsaka jetnica je morala odgovoriti tudi na vprašanje, ali bo spoštovala kaznilniški red, se pravi, ali bo delala v delavnicah in obiskovala cerkvene obrede. Na to vprašanje so vse odgovarjale z odločnim »ne«. Jugoslovanske kaznjenke je upr^a j^tnišnice po nekaj tednih premeščanja iz prostora v prostor namestila v 7 večjih prostorov z [zamreženimi okni visoko pod stropom in prav tako zamreženimi vrati, ki so vodila na kamnito z visokim zidom obdano dvorišče ali na kaznilniške hodnike. Ti prostori so bili v najbolj nezdravem delu stavbe in jih sicer niso uporabljali za bivanje kaznjenk, ampak za pralnice ali podobna opravila, večinoma pa jih sploh niso uporabljali. Zdaj sojih na hitro opremili za bivanje. Sanitarne in higienske razmere so bile izredno slabe: kamnita tla, vlažni zidovi, minimalno število zasilnih stranišč, vodovodna pipa za 30 jetnic ali več, železne postelje prekrite z ostudno umazanimi odejami in polne stenic. V vseh sedmih prostorih, kjer so živele Jugoslovanke, sojetnice organizirale kolektivno življenje. Na predlog članic KP in SKOJ so jetnice sprejele dnevni red, študijski program in kolektivno delitev živil in denaija, shranjenega v upravi. Jetnice so izvolile sobne gospodinje - ekonome, ki so gospodarile s skupnim premoženjem. Za red in snago sta skrbeli po dve dežurni j etnici v vsakem od sedmih kolektivov. Tako so imele poleg dnevnega obroka hrane, ki gaje dajala kaznilniška uprava - skodelica čorbe in hlebček kruha - tudi zajtrk (črna žitna kava), ki so ga kupovale s skupnim denarjem, in večeijo: na prihranjeni košček kruha namazana marmelada, košček sira, prepečenec, neksg krhljev ipd.Posebna skrb vseh kolektivov je veljala materam z otroki in bolnicam. Matere z otroki so bile v posebnem oddelku, imenovanim »nido« (gnezdo). Tu so bile 4 Jugoslovanke z nekajmesečnimi otroki, ena izmed jetnic pa je rodila v Perugii. Najboljša živila iz paketov so kolektivi pošiljali v ta oddelek. Posamezne jetnice so v pismih svojce poprosile za najnujnejšo opremo za dojenčke. Dve tovarišici sta bili določeni, da negujeta dojenčke, kadar so zbolele njihove matere. Več ur na dan so jetnice namenile študiju. Študijski program je obsegal politične teme, zbrane v tezah Vide Tomšič, Erne Muser in Pepce Kardelj, študij jezikov, zemljepisa, zgodovine, za nepismene pa so organizirale analfabetske tečaje. Učni pripomočki so bili koščki pritihotapljenih svinčnikov, toaletni papir in seveda znanje jetnic. Vsak teden so imele politična predavanja in »kritične ure« na katerih so obravnavale vse probleme kolektiva. Poleg študija so jetnice precej časa namenile pripravam na kulturno-zabavne prireditve, ki so jih prirejale vsak teden. Zanje so pripravile recitacije, igrice, skeče, šaljive točke, pevske in celo baletne nastope. V ranem jutru 1. maja 1943 je iz vseh sedmih jugoslovanskih kolektivov odmevala po Perugii »Internacionala«. Peli so jo tudi jugoslovanski politični kaznjenci v moškem delu kaznilnice. Ob obletnici oktobrske revolucije so v vseh kolektivih pripravili proslave z govori in s kulturnimi programi.  Po kapitulaciji Italije so Jugoslovanke večkrat zahtevale od uprave jetnišnice naj jih izpusti, vendar o tem ni hotela ničesar slišati. Proti koncu leta 1943 sta Rdeči križ Hrvatske in Slovenije začela akcijo za izpustitev vseh jugoslovanskih političnih zapornikov iz italijanskih ječ, kaznilnic in taborišč. V mesecu decembru 1943. leta so izpustili vsejugoslovanske politične jetnice. Prvi transport Slovenk je odšel iz Pirugie 12. decembra. Večino tovarišic iz Hrvaške in Črne gore pa so aktivisti RK 14. decembra 1943. leta odvedli iz kaznilnice v zbirno bazo na Sušaku.1

 Večina zaprtih oseb je prihajalo iz zapora Koper ( 43 osebe),, iz sodnega zapora Split ( 3 osebe), po eden iz zaporov Ancona, Benetke in Belluno, 31 obsojenk je bilo obsojenih na več kot 10 let zapora. 45 sodb je izdalo vojaško sodišče v Ljubljani, po ena iz dveh poslovalnic Zadar in Šibenik, ostale 3 pa Posebno sodišče za Dalmacijo s sedežem v Splitu.2

1-Vir: Bili so zaprti, pregnani, obešeni, ustreljeni, na suženjskem delu uporni, Komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance pri RO ZZB NOV Slovenije, Ljubljana, 1980                            2-Vir: campifascisti.it

Geslo: zapori123, nedokončano123

Na kamniti podstavek postavljen doprsni kip učiteljice, partizanske aktivistke in narodne herojine K. Rupena (1920 - 1945) je bil postavljen 1985. Kip je izdelal S. Batič, avtor ureditve J. Grobovšek.

• EŠD 15654

"Že iz dela Bogdana Osolnika, njegove žene Mare, Z ljubeznijo skozi surovi čas, lahko spoznamo, kako je bila Katja priljubljena, da je navduševala s petjem, besedo, na partizanskih mitingih. V pomladi 1945. je delovala med mladimi tam ob Muri, na težkem območju še pot Nemci in Madžari. To je bil čas, ko je slavna Rdeča armada pred sabo potiskala vso soldatesko, ki je okupirala tedanjo Evropo. Tu na tem koščku ravnine med Dravi in Muro je padla partizanka Zora – Katja Rupena. Starejši domačini v teh krajih vedo, kje je bila ustreljena, kje pokopana in vedo, da je mati prišla na grob in poskrbela, da je bilo Katjino telo pokopano na domačem pokopališču v Mirni Peči."

• Katja Rupena, njej v spomin. Dolenjski list 25. 1. 2024. 

     KATJA
   RUPENA
1920 - 1945

Naravna neobdelana skala z vklesanimi podatki 2. 2. 1945 padlega člana pokrajinske gospodarske komisije in borca Prešernove brigade Jakoba Koselja. Avtor načrta Janez Ravnik, odkrila ga je ZB NOV Ribno 4. julija 1959.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251 (kot leto odkritja navedeno 1962).

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 181-182.

V TEJ BLIŽINI JE

NAPADEN IZ ZASEDE

2. FEBRUARJA 1945

PADEL PARTIZAN

JAKOB KOSELJ

    IZ BODEŠČ

V SAVI PRI MOSTU

JE PRI IZVRŠEVANJU DOLŽNOSTI

UTONIL PARTIZAN

VALENTIN MUŽAN

     IZ RIBNEGA

Svobodno delo Kalinovega Dečka s piščalko lahko poleg mesta v Tivoliju in na Kolodvorski ulici srečamo tudi na zelenici Gradu na Brdu pri Kranju. Pastirčka mnogi označujejo za njegovo popolno svobodno delo, ki ga je kipar izdelal leta 1942. Brez zunanjih rastrskih učinkov je kipar v masi, kot vedno, reševal problem proporca, skladnost mas in izrazito izčiščenost oblik. Kip je v njegovem nastanku poosebljal mladostno odporno moč slovenskega naroda in je bil nad stopnicami v Tivoliju javno postavljen leta 1946 ob prvi obletnici osvoboditve.

Deček s piščalko ima sicer dva brata, eden igra pred stavbo RTV, drugi pa domuje v parku Gradu na Brdu pri Kranju.

1. maj 1946