• Filip Rajovc. Sistory. 
  datum rojstva: 24. 4. 1909, kraj rojstva: Miklavž pri Taboru, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: VI. SNOUB Slavka Šlandra, datum smrti: ??. 5. 1945, kraj smrti: Dachau, država smrti: Nemčija, kraj pokopa: Dachau, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl na poti v/ iz internacije, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»PADLI BORCI IN ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA
[…]
RAJOVEC Filip, rojen 24. aprila 1909 v Miklavžu pri Taboru, kmet, preminil med potovanjem iz taborišča Dachau maja 1945.«

• Rado Zakonjšek, Taborski kresovi, Tabor: Temeljna kulturna skupnost Žalec, 1974, str. 94.

• Fotografija: Rajovec Filip Geneanet, Pokopališče Tabor - Tabor, str. 13. 

[križ]                                                 

DOLARJEVI

RAJOVEC FILIP
1909  UMRL ZA SVOBODO  1945

"V SPOMIN NA USTANOVITEV"

ISTRSKEGA ODREDA         ISTRSKEGA VOJNEGA

                                               PODROČJA

5. OKTOBRA 1943                6. MAREC 1944

PRVO SEJO SKUPŠČINE OKRAJNEGA NOO

ZA OKRAJ BRKINI 11. SEPTEMBER 1944

• Viljem Šval. Sistory. 
  datum rojstva: 13. 6. 1911, kraj rojstva: Mleščevo, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 31. 1. 1944, kraj smrti: Ljubljana /Sv. Urh, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

   »V noči od 12. na 13. januar 1944 so domobranci iz srednje tehnične šole pripeljali na Sv. Urha med »tajnimi« priporniki tudi 32-letnega notarskega pripravnika Vilija Švala iz Ivančne gorice. Že v predvojnih letih je delal na domačem terenu v najbolj naprednih vrstah skupaj z Jožetom Rusom, Edom Turnherjem, Pepco Zajc-Udovičevo in drugimi. Ob okupaciji je bil med prvimi organizatorji upora na terenu. Sodeloval je s sošolcem Borisom Ziherlom in imel stike tudi z Borisom Kidričem. Dne 5. maja 1942 so ga Italijani aretirali v kolodvorski čakalnici v Ivančni gorici, ko se je nameraval odpeljati v službo v Višnjo goro. Dobrih štirinajst dni je bil zaprt v Novem mestu, nato so uklenjenega prepeljali v ljubljanske zapore, kjer je ostal do decembra 1942. Iz Ljubljane je moral v Italijo v taborišče Renicci. Kako tesnobne dni je preživljal v ljubljanskih zaporih, izvemo iz pisma, ki ga je 12. maja 1943 pisal iz taborišča materi za rojstni dan. Opravičeval se ji je, ker se je prejšnje leto ni mogel spomniti ob tej priložnosti: 'Dogodki so tedaj prehitevali drug drugega, saj je bilo videti, da ne bom več praznoval ne Tvojega ne svojega rojstnega dne, in v takem okolju je najbolje, da se človek iznebi vseh misli na dom in svojce …'
   Ko je v mislih izbiral rože in darilo za mater, je zapisal: 'V koncentracijskem taborišču ni cvetic, da bi Ti jih poklonil, ni knjig ali sličnih predmetov, da bi Te lahko razveselili. Da, samo ene vrste cvetico sem videl, zanimivo − rdeči mak, ponosno je rasel osamljen med bodečimi žicami. Izven naših žic, kjer se razprostira žitno polje, ga nisem opazil. Kakor da se je v protest preselil raje k nam med žice. Toda mak ima svojo barvo in nekateri so imeli 1. maja celo sitnosti zaradi njega, zato za voščilo ni primeren. A kljub vsemu Ti pošiljam za god cvetice - planike, ki rastejo sredi skal v najbolj trdih življenjskih pogojih. Ob njih je knjiga z naslovom: Renicci 1943. To je samo ena knjiga med stoterimi knjigami, popisanimi s trpljenjem našega naroda. Toda iz trpljenja, iz trdih skal klije življenje - rastejo planike - najbolj spoštovane cvetice. Tako raste tudi naš narod v teh težkih dneh! Tudi naš narod bo spoštovan!'
      V začetku januarja 1944 se je Vili Šval na poti iz internacije ustavil v Rakeku pri materinem bratrancu Alojzu Vimerju. Sorodnik mu je povedal, da je v kraju veliko domobrancev z Dolenjskega, in ga opozoril, naj se jih izogiba. Šval se je skrival pred njimi, a so ga izsledili. Nekega večera so vdrli v hišo in ga prijeli. Aretiral ga je Slavko Gros s Krke, po domače Martinovčev.
    Dne 12. januarja so domobranci prepeljali Vilija Švala v Ljubljano na srednjo tehnično šolo. Tu je bil med domobranci tudi Švalov bratranec Stanko Šval iz Šentjerneja. Vilija so že prvi večer zasliševali in mučili v spodnjih prostorih srednje tehnične šole. Nekdo izmed domobrancev je Stanka Švala vprašal, če kaj pozna nekega Vilija Švala. Stanko je hotel vedeti, zakaj vprašuje po njem. 'Ravno zdaj ga lasajo tam spodaj!' mu je odvrnil.
      Stanko Šval je odhitel v spodnje prostore in obstal pred vrati, od koder je bilo slišati vpitje in udarce. Slišal je, kako so domobranci vpili nad pripornikom: 'Stoj mirno! Kaj nisi bil vojak?! Priznaj, da si bil organizator!'
     Med domobranci, ki so zasliševali in mučili Vilija Švala, je njegov bratranec spoznal po glasu Grčarja z vzdevkom 'Laudon?' iz Moravč pri Gabrovki, očeta štirih otrok. Eden izmed mučiteljev je med zasliševanjem stopil na hodnik. V rokah je še vedno držal vojaški pas. Stanko Šval je stopil k njemu in mu začel govoriti, da pozna družino Vilija Švala.  Ko je hotel spregovoriti dobro besedo v prid Viliju, ga je domobranec ostro zavrnil, češ da bodo prijeli še njega, če se bo potegoval za take ljudi.
    Naslednje jutro je Stanko Šval vnovič poskušal rešiti bratranca. Sklenil je, da bo poiskal dežurnega oficirja in govoril z njim. Ko je povpraševal po njem, je srečal znanca in mu povedal, koga išče in zakaj. Ta mu je dejal, da je prepozno, ker so Vilija Švala že odpeljali. Po mučenju je ponoči prosil, če bi smel na stranišče. Dovolili so mu. Skočil je skozi straniščno okno, a so ga prijeli in odpeljali.
    Kasneje je Stanko Šval povedal materi, kako je bilo z njenim sinom na srednji tehnični šoli in kako si je zaman prizadeval, da bi ga rešil. Na njeno vprašanje, kam so sina odpeljali, je dejal, da proti Polju. Kje je končal in kdo ga je ustrelil, ji je povedala svakinja Marija Šval iz Ostroga št. 1 pri Šentjerneju, mati domobranca Karla Švala.
   Marija Šval je morala še pred koncem vojne v Ljubljano zaradi bolnih oči. Po zdravljenju sta šla s sinom Karlom na pokopališče na Žalah obiskat grobove svojih znancev. S pokopališča se lepo vidita grič in cerkev na Sv. Urhu. Karel Šval je pri odhodu s pokopališča rekel materi:
     'Poglejte tisto cerkev na hribu!' in pokazal proti Sv. Urhu. 'Tam je bil ubit stričev Vili. Če ga bo hotel stric kdaj prekopati, mu bom pokazal, pod katero bukev so ga pokopali. Lahko jo bom našel, ker je zaznamovana. Ustreli ga je Jože Fatur z Vira pri Stični.'«

• Štefanija Ravnikar Podbevšek, Sv. Urh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 508, 509, 510.

91. ŠVALJ Vili, rojen 13. junija 1921 v Ivančni Gorici, notarski pripravnik, pred italijansko internacijo aktivist OF in član okrožnega odbora OF Stična. 30. januarja 1944 so ga domobranci ubili na Sv. Urhu, ko se je vrnil iz italijanske internacije. (Vir: Štefanija Ravnikar-Podbevšek, Sv. Urh, str. 50; Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. 78)

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 339.

• Fotografija: Šval Vili Geneanet, Pokopališče Stična, str. 26. 

[križ]                                                

ŠVALOVI

VILI  13. 6. 1911,       13. 1. 1944

 V soboto, 19. junija 2021 je bila odkrita informacijska tabla z opisom nekdanje partizanske bolnice Bobove, ki je delovala na lokaciji levo od table in pod nekdanjo romarsko cerkvijo.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

• Sandor Tence: Italijanski zdravnik v slovenski partizanski bolnici. SB sept. 2023.
• Objekte odkrili šele leta 2019. Svobodna beseda julij 2025. 12.

Slovenska vojna partizanska bolnica Bobovec (SVPB-B) je bilo ime za sklop bolnic, ki je med 2. svetovno vojno deloval v Kočevskem rogu v okolici vasi Koprivnik-Svetli Potok-Nemška Loka-Miklarji-Ponikve. Sestavljen je bil iz treh skritih bolniških postojank: Bobovec, Barje ( namenjena za rekonvalescente in skladišče) in Kremen.Vsaka je imela po več lesenih objektov. Ekonomat bolnice in rekonvalescentna postaja sta bila v logarski koči na Miklarjih. Javke za sprejem pacientov so bile v Starem Brezju in Kumrovi vasi. Bolnico je vodil italijanski vojaški zdravnik dr. Amilcare Scalinci, ki se je po kapitulaciji italijanske vojske pridružil partizanski saniteti. SVPB-B je delovala do 20. marca 1945, ko je bila v uporabi samo še njena postojanka Kremen. Priključena je bila k Slovenski centralno vojni bolnici (SCBPB), ki je delovala v Kočevskem rogu.Postojanko Bobovec so začeli graditi v septembru 1943. Prve ranjence je sprejela 18. novembra 1943. Imela je vsaj tri lesene barake, v katerih so bili nameščeni pacienti in osebje bolnice ter kuhinja. Postavljena je bila v gostem smrekovem gozdu okoli 150 m vzhodno od romarske cerkve imena Jezusovega na Kumrovi gori. V bližini so naredili podzemno skrivališče-bunker, kamor so skrili ranjence v primeru nevarnosti.

Objekti postojanke Bobovec se do danes niso ohranili. Nanjo spominjajo izravnani tereni, kjer so stali objekti, opeka in različni ostanki.

Zapisal Blaž Štangelj.
Tekst se ponovi v angleškem jeziku.

Plošča je posvečena skojevcu, ki je padel kot talec. Spominska plošča na Trgu svobode (zdaj Prešernov trg) je bila vzidana na gasilskem domu, ki so ga kasneje podrli. Lokacija je približna. Mestni odbor ZB NOV in LMS Šoštanj. Projektant: tehnik Jože Kompan, odkritje: 29.11.1953.

Vir: Kartica MNO Slovenije.

Skojevec Jože Novak iz Šoštanja se je julija 1941 priključil Rašiški četi, junija 1942 so ga Italijani ustrelili.

Vir: dr. Milan Ževart, NOB v Šaleški dolini, str.182.

Plošča je izgubljena. Tudi Gasilci in muzej v Šoštanju povedati nič več o njeni usodi.  

V TEJ HIŠI JE PREŽIVEL

SVOJA MLADA LETA TOV.

NOVAK JOŽE - GROGA

AKTIVIST SKOJ

ZA ŠTAJERSKO

* 1921      + 1942 

.
Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69.

    SLAVA MRTVIM
      PARTIZANOM
       KI SO V TEMI
   TUJE OKUPACIJE
     ŠLI ZA KLICEM
UPORNE DOMOVINE
      IN DAROVALI
 SVOJO SRČNO KRI
      ZA SVOBODO
    SLOVENSKEGA
        LJUDSTVA
ZA ZMAGO PRAVICE
         ZA LEPŠO
     PRIHODNOST
   VSEH TEPTANIH
            LJUDI
.

    LOGAR FRANC
  KORENČAN CIRIL
KORENČAN VIKTOR
STANOVNIK ANTON
   VELKAVRH JOŽE
   BERLOT STANKO
       KRŽIČ CIRIL
RAZLOŽNIK MARTIN
 PARTIZANKA RUŽA
       2 NEZNANA
       PARTIZANA

Spominska plošča revolucionarju in španskemu borcu Matiji Udvancu - Weissu, ki je padel kot komandir Selške čete v boju z nemškim okupatorjem 27. marca 1942 pri Crngrobu pri Škofji Loki; odkrita je bila 8. septembra 1975. Prva različica plošče je bila postavljena 11. septembra 1959 (povezava).

Plošča iz črnega marmorja, dimenzije 50 cm širine in višine 70 cm, je vgrajena na južni strani stanovanjske hiše na naslovu Ulica Danile Kumarjeve 1. Pod ploščo je vaza v prerezu kvadratne oblike, katere robovi so proti spodnjemu delu konično prirezani. 

• Vodnik po partizanskih poteh, založba Borec, Ljubljana 1978, str. 17.

»Krajevni odbor ZB-NOV Ježica je 8. oktobra 1959 odkril spominsko ploščo Matiji UDVANCU-Weissu po lastnih načrtih z naslednjim besedilom:«

• V spomin in svarilo, Zbor volivcev (občanov), Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Ljubljana – Bežigrad, Leto I, štev. 4, 10. junija 1961, str. (9). [Elektronski vir] Zbor volivcev (občanov), Leto I, št. 4, 10. junija 1961, str. (9).  Dostop: 30. 3. 2025.  

                Zvezda

   V TEJ HIŠI SE JE RODIL

            29. II. 1912

 DELAVEC - KLJUČAVNIČAR

  MATIJA UDVANC - WEISS

   ČLAN KPJ OD LETA 1932

     PIONIR DELAVSKEGA

      GIBANJA NA JEŽICI

    OFICIR MEDNARODNE

     BRIGADE V ŠPANIJI

  KOMANDIR SELŠKE ČETE

CANKARJEVEGA BATALJONA

     PADEL 27. III. 1942

   PRI CRNGROBU NAD

        ŠKOFJO LOKO

Tu je spomenik odporniškemu gibanju in plošča intendantski organizaciji Montes.

LSI 2: 276

vsi123

• Jožef Moškon. Sistory

datum rojstva: 16. 4. 1921, kraj rojstva: Dolenji Leskovec, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Kozjanski odred, mitraljezec, datum smrti: 29. 3. 1945, kraj smrti: Krško, kraj pokopa: Brestanica, vzrok smrti: Ustreljen v zaporu, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Šribar Slavko, Škaler Stanko, Padli v ognju revolucije, Krško: Zveza ZB NOV občine Krško, 1971, str. 100.
  ................................................................................

• Viljem Pečnik. Sistory. 

• Šribar Slavko, Škaler Stanko, Padli v ognju revolucije, Krško: Zveza ZB NOV občine Krško, 1971, str. 102.

• Silvo Grgič,  Zločini okupatorjevih sodelavcev,  2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, Knjižnica NOV in POS,  knj. 89, str. 273)

• Fotografija: Moškon Jože, Pečnik Vili Pokopališče Brestanica, Geneanet, str. 27. 

[križ]
    TIHI DOM

 MOŠKON JOŽE     * 15. 4. 1921       PADEL 29. 3. 1945
 PEČNIK VILI         * 16. 11. 1914      PADEL  29. 3. 1945

• Alojz Vobovnik. Sistory. 
  datum rojstva: 31. 12. 1912, kraj rojstva: 31. 12. 1912, vojni status: NOV in POS, datum smrti: 20. 1. 1945, kraj smrti: Vuzenica, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

• Fotografija: Vobovnik Alojz - Albo Geneanet, Pokopališče Vuzenica -  staro, str. 9. 

VOBOVNIK ALOJZ   -  ALBO
1912             -             1945

Tu so 12. 8. 1941 partizani neuspešno napadli italijansko stražo. Prvotni spomenik v obliki bronaste vaze, delo kiparja Jakoba Savinška, je bil odkrit 24. julija 1960.

Prvotni spomenik je bil 30. maja 1996 odtujen. Kamniti blok je nadomestek, ki ga je črnomaljska ZB postavila 11. avgusta 1998.

Vodnik, 73.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 100.

       [zvezda]

      POSTOJ

 SE ZAMISLI

    IN POMNI

  POSTAVLJENO

V SPOMIN NA

UNIČENI

         SPOMENIK

         11. 8. 1998

KO ZZB

ČRNOMELJ

v podstavek vgrajena stara plošča

    V NOČI MED 11. IN 12. AVGUSTOM
    1941 SO NA TEM MESTU PRVI
    PARTIZANSKI BORCI IZ ČRNOMLJA
    IN GRADACA NAPADLI ITALIJANSKO
    VOJAŠKO STRAŽO

V začetku 1945. leta so partizani pričeli graditi partizansko bolnišnico v Podkraju pri Velenju na območju zaselka Tajna. V zemljanki je bilo nekaj nad 20 ležišč. Ranjence je zdravil živinozdravnik Jože Kodela. V času hajke je padla pri kmetiji Tičer bolničarka Melita Dolenc-Vera.

• Milan Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 629
• ZZB NOB, Velenje, Spomeniki revolucije, str. 116

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

[triglav] [OF] [zvezda]

PARTIZANSKA BOLNICA

JELKA-BREZA-BUKVA

Na pokopališču je spomenik predvojnemu revolucionarju Nikoli Hečimoviću. 

Vir: Vodnik po partizanskih poteh. str. 530.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 233.

Ruški delavec, september 1986, str. 7.

TU STA BILA 29. 4. 1929 POKOPANA VODILNA FUNKCIONARJA KPJ ĐURO ĐAKOVIĆ IN NIKOLA HEČIMOVIĆ. PO OSVOBODITVI SO ĐAKOVIĆEVE POSMRTNE OSTANKE PRENESLI V BEOGRAD, HEČIMOVIĆEVE PA V ZAGREB.