843

Laže - Spominsko znamenje karavli P-3

V gozdu blizu vasi Laže, v Lozi, je imela svoj tabor karavla P-3. V njeno čast so 21. julija 1963 v Vodnem dolu postavili spominsko obeležje.

P-3 je bila kurirska relejna postaja; prva kurirska postojanka na Primorskem, ki je imela organizirane zveze po principu releja. Služila je izmenjavi pisem, literature v slovenščini in potnikov s kurirji sosednjih postaj. Zametke nastanka postojanke povezujemo z vstopom Nika Šturma - Tarzana v partizane jeseni 1941. leta. Spomladi se mu je pridružil še Franc Cucek - Bognar iz Volč pri Košani in skupaj sta povezala prve partizanske borce v Brkinih, na Krasu in v Vipavski dolini. Kot dan uradnega nastanka karavle štejemo 7. 11. 1942, čeprav o tem ni nobenega pisnega dokumenta. Oznako P-3 je karavla dobila šele zgodaj spomladi 1943, ko je bila vključena v sestav 1. primorske relejne linije. Karavla je delovala skupno 887 dni. Pri opravljanju nalog se je zvrstilo 52 kurirjev. Med novembrom 1942 in avgustom 1943 je karavlo vodil Ivan Mohorčič - Tiger, nato je vodstvo do oktobra 1944 prevzel Jože Jelerčič - Vojko, od oktobra 1944 pa do osvoboditve sta komandirsko mesto zasedla Milan Klančar in Joško Juren - Tarzan.

Literatura:

Benedik, Franc et al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978.

27 vasi, 9/2 (avgust 1982).

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=13463&submit.x=0&submit.y=0

Fotografija: E. Franetič, december 2016.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234

Obeležje je postavljeno v gozdu pod Vodnim dolom, jugovzhodno od vasi. Stoji tik ob gozdni poti, ki je prevozna z osebnim avtomobilom.

1942-1945

V tem kraju in okolici

je taborila karavla

P 3

—

—

—

—

Elena Franetič, december 2016

—

—

—

naravna skala s spominsko ploščo

Divača

—

3079

Spominski plošči v Logarski dolini - smer Pavličevo sedlo

—

Od križišča Logarska dolina - Pavličevo sedlo, 400m z desne strani ceste (smer Pavličevo sedlo)

Prva plošča: VRESK ALOJZ KOMISAR 1 KOROŠKEGA BAT. +1912 PADEL 12.5.1943 ZB SOLČAVA Druga plošča: KLEMENŠEK CIRIL SMRT FAŠIZMA +1911 +26.8.1944 ZB SOLČAVA

—

—

—

—

Sandi Grudnik, 7.5.2018

—

—

—

Dve marmorni plošči pritrjeni na skalo

Solčava

k.o. Logarska dolina,

7010

Zagradec, Grobnica s spominsko ploščo padlim borcev

Na pokopališču v Zagradcu sta na notranji strani zidu nad grobnicama vzidani spominski marmorni plošči znanim in neznanim padlim borcem in drugim žrtvam fašističnega nasilja. 

 

Prvo ploščo so odkrili 16. julija 1954. Ta plošča je posvečena borcem, ki so padli ob nepričakovanem vdoru Rupnikovega domobranskega bataljona in Nemcev iz Stične zarana 7. julija 1944 v Zagradec. Pretežno novi in še neizkušeni borci partizanske enote, ki se je tam zadrževala, so se neurejeno umikali, zato so jih pokosili rafali po prehodu mostu čez Krko pri vasi Malo Globoko.

                                           .

 

Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. 277

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 112.

S ceste Krka - Dvor se v naselju v bližini bencinske črpalke zavije desno proti cerkvi, kjer se nahaja pokopališče.

                                  [zvezda]

.               ZA NAŠE SVOBODNE DNI SO V NOB
                                                       ŽRTVOVALI SVOJO KRI

          ŠKRABAR IVAN,  1926 - 1944, ZAGORJE OB SAVI
          TOMINŠEK IVAN, 1907 - 1944, SVETI URH PRI
                                                                                  ZAGORJU
          KLUN ALOJZ,       1924 - 1944, ZAMOSTEC PRI
                                                                               SODRAŽICI
          MARIN FRANC,   1925 - 1944, SV. KRIŽ PRI LITIJI
          KOKALJ FRANC, 1925 - 1944, TRNOVEC PRI
                                                                                      METLIKI
          BUTALA JANEZ, 1924 - 1944, GRIČ PRI ČRNOMLJU

          IN ŠE 13 NEZNANIH BORCEV

.
            16. JULIJA 1954                           ZZB NOV ZAGRADEC     

—

—

Obstoječi spomeniki

—

26.10.2021 D.Divjak

26.10.2021. 00:00

8.8.2025. 19:09

—

—

Ivančna Gorica

K.o.: 1825 -ZAGRADEC, št.parc.: 831

3076

Partizanske bolnice v Robanovem kotu

Spominsko obeležje je bilo odkrito leta 1982.

Z državne ceste Luče - Solčava tik pred mostom zavijemo za krajinski park Robanov kot (smerokazi). Po slabih 300m vožnje vidimo križ na skali in 20m naprej je z desne strani ceste obeležje pritrjeno na skalo.

NA PODROČJU ROBANOVEGA KOTA SO OD 13.6.1944 DO 12.5.1945 DAJALE ZAVETJE BORCEM 4. OPERATIVNE CONE TRI PARTIZANSKE BOLNICE. ZB SOLČAVA

—

—

—

—

Sandi Grudnik, 6.5.2018 - nedokončano

—

—

—

Bronsta plošča vzidana na skalo

Solčava

k.o.Solčava,parc.št., lastnik:Vera Ošep

9545

Videm, Keržič Stane

Akademski kipar in prof. Stane Keržič. se je rodil 12. novembra 1918. Umrl je 18. decembra 1969.

»Takoj po končanem študiju se je Stane z Marijo lotil obilice kiparskih nalog, ki so jih takoj po 2. svetovni vojni narekovale spomeniške akcije NOB po vsej Sloveniji. Zasut z naročili, prekratkimi roki, v skrbeh za livarno (če bodo pravočasni), je Stane garal od jutra do večera. Vsi spomeniki so morali biti vezani na dogodke v 2. svetovni vojni. Kar 18 slovenskih krajev danes krasijo in opominjajo njegovi in Marijini spomeniki NOB.
Prvi kip je Stane postavil na Rakeku leta 1952. Kip je poimenoval »Borka« po junakinji Dušici, ki je ob napadu na Črni Vrh 1944 s svojim zgledom in hrabrostjo zasenčila moške. Drugi kip »Bombašica« stoji sredi Kočevja iz leta 1953. Modelacija telesa je realistično obdana z vsemi značilnostmi likovne govorice tistega časa.
V nadaljevanju je umetnik postal še doslednejši iskalec v smeri obogatitve izraza ob najmanjši demonstraciji realne telesnosti. Lep primer je spomenik NOB na Gaugen hribu v njegovem rojstnem kraju Predstruge. Spomenik je bil postavljen 22. 7. 1956 (kamen, relief, 7 m visok obelisk). S tem spomenikom se je Stane povsem podredil arhitekturni govorici obeliska. Gre za vrezani, poglobljen relief, podobno kot ga poznamo iz Starega Egipta. Stanetov spomenik v Predstrugah je edini njegov spomin v Dobrepolju.
Ker je vse bolj napredoval, je leta 1956 sledilo povabilo za postavitev Titovega vrtnega paviljona na Brionih po načrtu Jožeta Plečnika in v sodelovanju s Frančiškom Smerdujem. Naročilo je v zadovoljstvo vseh izvrstno opravil z ženo Marijo.« (Elektronski vir: Znane osebnosti - Stane Keržič Občina Dobrepolje.)

.
Marmorna plošča je bila postavljena ob vhodu v Osnovno šolo Dobrepolje,  na desni strani preddverja. Zaradi pomanjkanja prostora so preddverje zmanjšali, tako da so pridobili prostor za sobo, v kateri imajo specialni pedagogi individualne ure DSP. Po tej spremembi se plošča nahaja v tej sobi.
.
Stane Kerzič je poleg omembe pri delu na obeležjih PST v Ljubljani kot avtor 22. 2. 2025 omenjen še pri 21 spomenikih, ki so zbrani v zbirki Partizanski spomeniki.

Ime spomenika:
Cerklje, osrednji spomenik; Črenšovci - Spomenik prekmurske žene-matere z otrokom; Grosuplje, Louis Adamič; Kog - Osnovna šola; Kostnica, Predstruge; Krško-Spomenik izgnancem in padlim v NOB; Lipnica - Doprsni kip Stane Žagar; Ljubljana- Spominska plošča narodnemu heroju Maksu Percu; Ljubljana, Žibertova 27 - spomenik v NOB padlim gojencem Učiteljskega doma; Na placu v Kropi; Park herojev, Slovenj Gradec; Rakek - Spomenik NOB; Slovenj Gradec, doprsni kipi narodnih herojev Franja Vrunča, Rada Iršiča in Lada Mavserja; Spomenik kurirjem Dolomitskega odreda; Spomenik materi, ki daje kruh partizanu; Spomenik osvoboditve, Kočevje; Spomenik svobode, Slovenj Gradec; Spomenik Vidi Pregarc in talcem; Turjak - spomenik padlemu Zdravku Jovanoviću in 120 padlim borcem NOV; Vojaški muzej Pivka; Žiri, spomenik pred osnovno šolo.

Osnovna šola Toneta in Franceta Kralja (prej Osnovna šola Dobrepolje) - v učilnici poleg preddverja, Videm 80, 1312 Videm - Dobrepolje.

V DOBREPOLJSKI DOLINI
  SE JE LETA 1918 RODIL

   PROF. STANE KERŽIČ

      AKADEMSKI KIPAR
      LIKOVNI PEDAGOG
         PARTIZAN NOB

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 22.2.2025

22.2.2025. 00:00

—

—

Spominska plošča

Videm - Dobrepolje

K. o. 1800 PODGORA, parc. št. 1306/3

9880

Muljava, pokopališče, Mehle Alojz

• Alojzij Mehle. Sistory.
  datum rojstva: 24. 3. 1917, kraj rojstva: Spodnja Draga, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 10. 9. 1942, kraj smrti: Bojanji Vrh, kraj pokopa: Muljava, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti:Italijanske okupacijske enote

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123

Pokopališče Muljava, levo od pokopališkega vhoda (nasproti vhoda v pokopališko cerkev), ob zidu, 5. grob.

 

                                       BREGAR
[v kamen vrisana podoba Jezusa Kristusa, 
pod njo napis Jaz sem vstajenje in življenje]

[fotografija v medaljonu]   ALOJZ MEHLE  24. 3. 1917  -  10. 9. 1942

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 8.8.2026, po predlogi in slikah Zdenke Primožič

8.8.2025. 19:51

12.8.2025. 04:19

—

Nagrobnik

Ivančna Gorica

1822 MULJAVA, 2

6057

Muljava, grobovi štirih aktivistov OF

Na pokopališču na Muljavi je spominska plošča z grobovi štirih aktivistov Osvobodilne fronte, ki so jih 30. maja 1942 ustrelili Italijani v Velikem Črnelem.

Leta 2003 jo je uredila Občina Ivančna Gorica.

Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf

 

Str.: 215

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 110 (domnevno gre za "spominsko znamenje štirim članom rajonskega odbora OF, odkrito leta 1972").

Pokopališče na Muljavi. Hiša v bližini: Muljava 39

                 PADLI ZA SVOBODO

STRNAD FRANC      *31.7.1879  –  30.5.1942
MIKLAVČIČ JOŽE     *17.3.1883  –  30.5.1942
PIŠKUR JOŽEF      *17.10.1906  –  30.5.1942
ZAMAN ANTON        *15.6.1909  –  30.5.1942

       OBČINA IVANČNA GORICA, 2003

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar 8. 8. 2020

19.10.2020. 00:00

8.8.2025. 19:56

Foto Franc Štibernik 2014. -- M. Hladnik 19. 10. 2020.

Grob(išče)

Ivančna Gorica

1822 MULJAVA, 2

8716

Grobovi slovenskih izgnancev, Rudolstadt, Nemčija

Geslo: izgnanci123

Severno pokopališče Rudolstadt

—

—

—

Neobiskani spomeniki

—

D.Divjak 26.11.2023

26.11.2023. 00:00

—

—

Grobovi

Nemčija, Rudolstadt

—

3346

Podgorica

Bronasti kip partizana s puško je delo Staneta Kolenca, odkrit je bil leta 1958, sem prestavljen pa leta 1970.

Črke na plošči so že precej prerjavete, marmorna obloga podstavka okrušena.

• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 19.
• EŠD 22825

»Na spomeniku, ki ga je projektiral in izdelal akademski kipar Stane Kolenc, odkrit pa je bil 22. junija 1959 (ali 1958), je vklesanih 32 imen:«

• V spomin in svarilo, Zbor volivcev (občanov), Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Ljubljana – Bežigrad, Leto I, štev. 4, 10. junija 1961, str. (9). [Elektronski vir] Zbor volivcev (občanov), Leto I, št. 4, 10. junija 1961, str. (9).  Dostop: 30. 3. 2025.

Podgorica 63, pred trgovino Mercator levo ob cesti Šentjakob-Domžale.

                            [zvezda]

PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA

     DRAGOMELJ

NEMEC ANTON   1924 - 1943

DREMELJ FRANC   1915 - 1944

GRČAR ANTON   1911 - 1944

KOKALJ FRANC   1920 - 1943

     PŠATA

ZAJC ANTON   1919 - 1944

KRALJ RUDOLF   1912 - 1945

CAJHEN IGNAC   1915 - 1944

SKUBI PETER   1923 - 1943

URBANČIČ STANKO   1920 - 1944

     PODGORICA

DEČMAN FRANC   1908 - 1944

ZAJC FRANC   1908 - 1944

HROMC IVAN   1914 - 1944

GOROPEČNIK FRANC   1913 - 1944

TUŠAR OTON   1909 - 1945

LESKOVEC MATEVŽ   1903 - 1944

COLNAR IGNAC   1911 - 1944

KRALJ FRANC   1914 - 1944

KRALJ LUCIJA   1882 - 1944

KRALJ IVANKA   1913 - 1944

KRALJ TEREZIJA   1921 - 1944

KRALJ JERNEJ   1924 - 1944

KRALJ JAKOB   1919 - 1943

GOROPEČNIK BLAŽ   1912 - 1944

GOROPEČNIK STANE   1927 - 1944

GOROPEČNIK IVAN   1919 - 1944

ROTAR JANEZ   1905 - 1944

JEMEC ANTON   1920 - 1944

PATERNOSTER FRANC   1908 - 1944

DRAGAR LOVRO   1907 - 1944

     ŠENTJAKOB

ZAJC ANTON   1922 - 1944

RUČGAJ ALOJZ   1921 - 1944

RUČGAJ IGNAC   1923 - 1943

ŠTEMPIHAR ANTON - 1915 - 1944

     PODGORICA

RUČGAJ MARIJA   1880 - 1944

KRALJ KATI  1924 - 1944

FRANC REBOLJ   1922 - 1944

               SLAVA JIM!

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 26. 7. 2018

30.3.2025. 00:00

—

M. Kermavnar, 14.10.2023, dopolnil napis na spomeniku, dodal fotografiji 3/2 IN 3/3. Zdenka Primožič 30. 3. 2025 v Opis dodala besedilo iz časnika SZDL občine Ljubljana - Bežigrad.

kamnita kvadra s železno ploščo in kipom

Ljubljana

1759 PODGORICA, 990/4

2651

Spominska plošča Oskarju Kovačiču

Plošča je vzidana na stavbi, v kateri je med letoma 1939 in 1941 živel narodni heroj Oskar Kovačič.
Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 72.

Polokrogli starejši blok na Privozu, dostop s pločnika v prehod med bloki, možno samo peš.

V tej hiši je stanoval in delal

narodni heroj Oskar Kovačič

od 1939 do 1941

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 29.12.2017

—

—

M. Kermavnar, 19.4.2022, fotografija 3 in 4/1

Plošča na zidu

Ljubljana

Prule, 23/88

5171

Vrtojba, Spomenik trem padlim borcem

Spomenik je sestavljen iz usločenega kamnitega zida in napisne plošče. Odkrit je bil 28. 10. 1977. Avtorica Rita Počekaj.
EŠD 13487

• JSNP, 147

Vrtojba, Cesta na Čuklje 1

NA TEM MESTU SO
        24.1.1945
PADLI POD STRELI
FAŠISTIČNE ZASEDE
BORCA NOV
-ROK VUGA
KAMILO STEPANČIČ
IN KOT ŽRTEV
-JUŠT NEMEC

            .
ZB VRTOJBA, 28.10.1977

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Hladnik 26.4.2021,M. Kermavnar 27.8.2021, 30.8.2021 D.Divjak

1.4.2020. 00:00

—

M. Hladnik 26. 4. 2021 M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije in napis na spomeniku 30.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak

Spomenik s ploščo

Šempeter-Vrtojba

K.o.: 2316 - VRTOJBA, št.parc.: 2466/1

350

Voglje - Spomenik Štefanu Bizjaku in Ferdinandu Pipanu

OPIS OBELEŽJA: Kamnit spomenik, visok 100 cm in prav toliko širok. Skala je surovo obklesana in ima zglajeno ploskev za napis.

OPIS DOGODKA:  Štefan Bizjak, doma iz Vogelj, je bil borec Kokrške čete. 24. 3. 1942 zvečer so Štefan Bizjak in njegova soborca Tine Zaletel-Tilen in brat Miha Bizjak iz Trboj, ki je nekaj dni prej pobegnil pred gestapovsko aretacijo, iz Vogljanske gmajne odšli v vas Voglje. Jugovzhodno pred vasjo so naleteli na zasedo patrulje nemških žandarjev iz Šenčurja. Osemčlansko patruljo je vodil znan nacist in zločinec Josef Robatscher, glavni stražmojster žandarmerije, doma iz Innsbrucka, Kajserjagerstrasse 2, v Avstriji. V poročilu nemško žandarmerijsko glavarstvo v Kranju navaja, da so se tedaj vasi približevali trije partizani, na katere je Robatcher pričel takoj streljati in pri tem ubil vodjo partizanov Štefana Bizjaka.Ostala dva sta se rešila.

Ferdinand Pipan, doma iz Strahinja pri Naklem, je bil borec 5. (Kokrškega) bataljona Gorenjskega odreda. Pri opravljanju svoje dolžnosti je 24. 5. 1943 tudi on pri Vogljah padel v nemško zasedo. Obležal je v bližini kraja, kjer zdaj stoji spomenik.

Spomenik je postavil krajevni odbor  ZB NOV Voglje, odkrit pa je bil 10. julija 1960. Načrt zanj je napravil gradbeni tehnik Hinko Ciglič.

Na spomeniku je napačno vklesano, da je Štefan Bizjak padel 23. 3. 1942 in da je bil Ferdinand Pipan borec Kokrške čete.

VIRI:

Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 90.

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 188-189.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 234.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=470963

EŠD:   470963, memorialna dediščina

Nekoliko zunaj vasi Voglje, proti JV strani, najbliže hiši na Krakovski ulici št. 27

NA TEM MESTU

STA PADLA

ŠTEFAN BIZJAK

23. 3. 1942

FERDINAND PIPAN

24. 5. 1943

PARTIZANA

KOKRŠKE ČETE

ZB VOGLJE

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014

—

—

—

surov kamen

Šenčur

—

2742

Čevdrci

Tu je bila 26. 7. 1941 ustanovljena Tržiška četa. Štela je 32 borcev, poveljeval ji je Stanoje Radenkovič in komisar Jože Janežič. Prve akcije je izvedla nekaj dni po ustanovitvi. Ploščo je postavil kolektiv tovarne Peko 1. maja 1955, ZB Križe in ZB Tržič pa obnovile 22. julija 1961.

Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 31.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 275 in 277.

EŠD 20909

Spomenik se nahaja na višini 860 m ob nemarkirani poti s Pristave pri Tržiču proti Kriški gori. Najhitrejši dostop je s parkirnega prostora ob cesti proti Gozdu. Ne krenemo po markirani "strmi poti na Kriško goro", ampak po markirani horizontalni poti proti Tržiču. Po kakih 300 m se od nje odcepi kolovoz navzgor, po njem do odcepa poti proti levi in po vodoravni poti še 300 m do skale s ploščo. Od spomenika se pot spusti proti Pristavi. Še februarja je stal ob markirani poti proti Tržiču smerokaz Čevdrci z zvezdo, pa ga je nekdo odstranil. Pot proti spomeniku je bila tam zaraščena, smerokaze bo treba postaviti na novo, ker je sicer v prepletu kolovozov in stezic lokacijo težko najti. 15 minut oz. kakih 600 m od P. 46.34750000 14.31222222 V RKD je vrisana prenizko.

26. JULIJA 1941 JE BILA TU USTANOVLJENA
TRŽIŠKA PARTIZANSKA ČETA, KI JE
POD VODSTVOM KOMUNISTIČNE PARTIJE
PRIČELA REVOLUCIONARNO POT IN
OBOROŽENI BOJ PROTI OKUPATORJU
OB DESETLETNICI OSVOBODITVE
1. MAJA 1955
DELOVNI KOLEKTIV PEKO
V SPOMIN NA TA DOGODEK ODKRIVA
TO SPOMINSKO OBELEŽJE OB
20-LETNICI LJUDSKE REVOLUCIJE
ZB KRIŽE IN TRŽIČ

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 1. 2. 2018, foto 24. 7. 2018 z vodniško pomočjo Bojana Logarja

—

—

—

plošča na skali

Tržič

—