Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
610
Žiri - Spominska plošča v preddverju osnovne šole

Spominska plošča v preddverju osnovne šole v Žireh je posvečena padlim žirovskim pionirjem in mladincem. Odkrili so jo 23. oktobra 1954.

V pionirski organizaciji so v Žireh že od spomladi 1944 delovale pionirske čete. Njihove naloge so bile zbirati strelivo in vojaško opremo, opazovati ter obveščati partizane o gibanju sovražnika, opravljati kurirsko službo, zbirati hrano in sanitetni material. Sodelovali so s partizansko vojsko, terenci, z obveščevalnim centrom Komande mesta Žiri, vaškimi odbori OF in kasneje z Narodno zaščito. Pionirske čete so imele svoja imena (Žirovska četa se je imenovala Stalingrad), svoja vodstva, komandanta, načelnika in sekretarja.

Pri vestnem opravljanju svojih nalog je devet pionirjev darovalo svoja mlada življenja.

Več...

Podatki o žrtvah:

Bogdan Erznožnik, rojen 25. februarja 1928 v Ljubljani, dijak, živel je v Žireh, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 5. marca 1945 pri Tržiču.

Franc Frelih, rojen 16. novembra 1933 v Zabrežniku, učenec, ustrelila ga je nemška patrulja 28. januarja 1943 na Selu pri Žireh, ko se je vračal iz šole domov.

Matej Ivanov, rojen leta 1929 v Žireh, mehanikarski vajenec, raztrgala ga je mina 9. maja 1945 na cesti nad Fužinami kot člana Narodne zaščite.

Vital Ivanov, rojen 24. aprila 1927 v Žireh, mehanikarski vajenec, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je 27. marca 1944 na Gorah pri Idriji.

Pavel Mrovlje, rojen 28. septembra 1930 v Žireh, raztrgala ga je mina 9. maja 1945 na cesti nad Fužinami kot člana Narodne zaščite.

Dimitrij Novak, rojen 22. decembra 1929 v Stari vasi, v partizane je vstopil marca 1945, padel je v zadnji sovražnikovi ofenzivi 1945 na Vojskem.

Anton Trček, rojen 14. decembra 1928 na Mrzlem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil v drugi polovici leta 1944, padel je marca 1945 na Sinjem Vrhu.

Štefan Zajc, rojen 20. novembra 1927, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil novembra 1943, ranjen je bil na Golem Vrhu in je umrl v ljubljanski bolnišnici 16. decembra 1943.

Drago Žakelj, rojen 28. septembra 1928 v Žireh, mehanikarski vajenec, v partizane je vstopil 23. decembra 1943, padel je 29. februarja 1944 na Čeplezu pri Cerknem.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 409-411.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381iri.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269.

V osnovni šoli v Žireh, Jobstova 22.

Tovariš! Povej učencem,
da so vklesani v kamen,
ker so se odzvali klicu Svobode
in častno izpolnili svojo dolžnost!
.
                                            rojen     padel

MRAVLJE PAVEL            1930     1945
NOVAK DIMITRIJ            1929     1945
IVANOV MATEVŽ            1929     1945
ŽAKELJ DRAGO             1928     1944
ERZNOŽNIK BOGDAN   1928     1945
TRČEK ANTON               1928     1945
ZAJC ŠTEFAN                 1927     1943
IVANOV VITAL                 1927     1944
FRELIH FRANC               1933     1943
.
JUNAKOM LJUDSKE REVOLUCIJE

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar
Spominska plošča
Žiri
K. o. 2023 Žiri, parc. št. *216
5949
Dežnikarjeva (Turnškova) domačija.

Raztrganci pod vodstvom Kastelica in pomagačev Menčaka in Stenšaka so prišli do Dežnikarjeve hiše. Napadli so mater Antonijo, hčerko Antonijo in Terezijo. Vse tri so obležale mrtve, hišo pa so zažgali.

Pri lovskem domu Pod Grmado.

RUŠEVINE TURNŠKOVE DOMAČIJE. NEMŠKI OKUPATOR JO JE LETA 1942 POŽGAL, KER JE NUDILA ZAVETJE PRVIM PARTIZANSKIM BORCEM.DOBROVLJE 6.6.1981

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik S.Gradišnik
14.5.2021. 00:00
Razvaline s spominsko ploščo.
Braslovče
6187
Žapuže, plošča dr. Antonu Breclju

Plošča je pravokotne oblike (90 X 80 cm) iz marmorja, napis je vklesan in obarvan. Datum odkritja: 1975

Vir posnetka 1: Google Maps

Na hiši Žapuže 33

DUH PLEMENITI SAM BO NOSIL BOLI,

A SREČE UŽIVAL SAM NE BO NIKOLI.

                           DR. ANTON BRECELJ

                                      1875 - 1943

     ZDRAVNIK - ZDRAVSTVENI PISEC - POLITIK

ČLAN VRHOVNEGA PLENUMA OF SLOV. NARODA

                                                KLUB STARIH 

                                      GORIŠKIH ŠTUDENTOV

                                                        1975

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 28.8.2020 27.2.2022 D.Divjak
27.2.2022. 00:00
27.2.2022 dodal posnetek in dopolnil podatke D.Divjak M. Kermavnar, 11.3.2022, dodal posnetke 2, 3, 4/1
Spominska plošča
Ajdovščina
K.o.: 2380 - ŠTURJE, št.parc.: 1309/7
3489
Ljubljana-Spomin Mariborskim izgnancem
Drevored PST

V spomin na Mariborske izgnance

v Ljubljani 1941 - 1945

Alenka in Rudi Šelih, 2014

Dušan Škodič, 06.10.2018
Posajeno drevo in spominsko znamenje
Ljubljana
Trnovsko predmestje, 428/58
8330
Viševek, pokopališče, Petrič Matija

https://obelezja.wordpress.com/2024/10/12/visevk-pokopalisce-matija-petric/

Foto: M. Toni

Viševek, pokopališče, lokacija na samem pokopališču ni točna. Hiša v bližini: Viševek 5

            PETRIČ
MATIJA     1894 - 1943
    UMRL NA RABU

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 16. 5. 2023, po besedilu in fotografijah Mojce Luštrek, D. Divjak 13.10.2024
13.10.2024. 00:00
D. Divjak dodal povezavo na Obeležja, 13.10.2024
Loška dolina
K. o. 1645 Viševek, parc. št. 2/2
7722
Družina Žibret
Pokopališče Dol pri Hrastniku

DRUŽINA ŽIBRET

ŽIBRET VILI padel v NOV

ŽIBRET EUGEN padel v NOV

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
22.9.2022. 01:00
Nagrobnik
Hrastnik
1856 DOL PRI HRASTNIKU, 1185
1148
Miranu Jarcu, Pugled - Žiben

Pobudnik postavitve table je bil Jože Škufca, postavitev pa je odobrila Komisija za informiranje ZZB Novo Mesto. Tablo so postavili ZZB Stara  Cerkev in člani Planinskega društva Kočevje 13. avgusta 2004. Slednji tablo tudi vzdržujejo.

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 85.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 124.

"Leta 2002 je na pokopališču v Starem Logu Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu postavilo spomenik Miranu Jarcu (po načrtu arhitekta Sama Černača), dve leti kasneje pa je bila na pobudo profesorja Jožeta Škufce ter Marije in Jožeta Staniša iz Starega Loga v požgani vasi Pugled, na mestu, kjer naj bi Jarc – Janez Suhi padel, postavljena lesena tabla z napisom o njegovi smrti." (Franc Štibernik) 

"Odkrili so dva doprsna kipa Mirana Jarca, v novomeški Knjižnici Mirana Jarca 14. aprila 1956, katerega avtor je Jakob Savinšek, in v OŠ Mirana Jarca Črnomelj 6. februarja 2010, katerega avtor je akademski kipar Jožef Vrščaj." (Franc Štibernik)

Na Pugledu, v bližini ruševin cerkve sv. Petra in Pavla. Lokacija na zemljevidu je približna, popravi! [mh] GPS: S 45.70659, V 14.93702.

   besedilo na informacijski tabli:

O, POSVEČENA ZEMLJA TA,
KJER KRI JE NAPOJILA TLA.  
(JARČEVA VERZA IZ PARTIZANSKIH DNI)

               NA TEM MESTU  
     JE MED ROŠKO OFENZIVO  
             24. AVGUSTA 1942
     POD ITALIJANSKIMI STRELI  
   MUČENIŠKO UMRL PARTIZAN  
      MIRAN JARC - JANEZ SUHI
   SLOVENSKI PESNIK, PISATELJ,  
DRAMATIK, PREVAJALEC IN KRITIK.  

SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU!

ZZB NOV 
KRAJEVNO ZDRUŽENJE  
STARA CERKEV  
MARKACISTI P.D. KOČEVJE   14. VIII. 2004

.

   besedilo na spomeniku:

      V BOJU ZA SVOBODO SVOJEGA
           NARODA JE V TEM KRAJU
       DNE 24. AVGUSTA 1942 PADEL
                        MIRAN JARC
                 PESNIK IN PISATELJ

    TO PLOŠČO JE OB DESETLETNICI
  USTANOVITVE SLOVENSKIH BRIGAD
             DNE 13. IX. 1952 VZIDALO
DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV.

Obstoječi spomeniki
Vasja Marinč, 9.3.2017
10.6.2024. 00:00
M.Kermavnar, 10. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal GPS koordinate
Spomenik
Kočevje
K. o. 1570 Stari Log, parc. št. 375
3204
Vir

Spomenik 43 žrtvam s tega območja je delo kiparja Vekoslava Bombača ter arhitekta Janeza Berdajsa. Odkrit 4. 7. 1958.

Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 212.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 191.

EŠD 10688

V trikotniku Bukovčeve in Zoisove ulici, 100 m od glavne ceste Ljubljana-Lukovico proti SV. Hiša v Bližini: Zoisova ulica 1, Vir

napis na levi strani stebra:

     V TRAJEN SPOMIN 43
    PADLIM BORCEM NOV
IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA 
              NASILJA
        VIR, KOLIČEVO,
    DOB IN PODREČJE
.
ŽRTVE FAŠISTIČNEGA 
          NASILJA
.
KOŽAR JANEZ
VRENJAK VIKTOR
BEVK ALOJZ
SVETLIN JAKOB
ŠIMEC JANEZ
BREZNIK LOVRENC
KEPIC JOŽE
VEIT TOMAŽ
PREMK IVAN
BEDEN PETER
PETERNELJ JOŽE
SVETLIN JANEZ
BRANCELJ RUDOLF
.
             SLAVA 
NJIHOVEMU SPOMINU!
.

napis na desni strani stebra:

       PADLI BORCI

BEDEN IVAN
BREMŠAK JOŽE
KEPEC CIRIL
KOSIRNIK FRANC
MARENK FRANC
MALI JAKOB
PANGERŠIČ ANDREJ
LAJEVIC ANTON
VRENJAK MIHA
ŠMEJC IVAN
MOČNIK BLAŽ
HROVAT FRANC
KLOPČIČ FRANC
PREMK FRANC
SELJAK VOJKO
JEREB JAKOB
ŽAVBI MATEVŽ
SVETLIN ALOJZ
ZULE PETER
OREHEK FRANC
ZORE FRANC
KERČ MIHA
KRŽAN FRANC
GROS FRANC
REMS FRANC
CERAR STANISLAV
STRGAR LEOPOLD
VRTAČNIK IVAN
IGLIČ MILAN
PER LENČKA
PER JOŽE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 17. 6. 2018
14.6.2024. 00:00
M.Kermavnar, 12.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopisal imena na spomeniku. M.Kermavnar, 14.6.2024, dodal fotografije 3/1 do 3/4 Zdenke Primožič.
obelisk
Domžale
1959 DOMŽALE, 2241
5433
Sela na Krasu, Grobnica na pokopališču
Sela na Krasu, krajevno pokopališče severno od vasi. Hiša v bližini: Sela na Krasu 3

SLAVA PADLIM ZA SVOBODO
[zvezda]
PADLI BORCI NOV
ŽRTVE FAŠIZMA
SELA NA KRASU 1982
SEMOLIČ KAREL 1943
2 GARIBALDI
1 BRITANEC
FRANČEŠKIN FRANC 1943
JOŽE 1943
PAHOR 1943 FRANC
1943 JOŽE
PAHOR 1943 FRANC
1943 MIROSLAV
KOCIJANČIČ 1943 FRANC
PERIC 1943 ALOJZ
PAHOR 1943 ALBERT
1944 FRANC
1945 JOŽE
SEMOLIČ 1943 ALBERT
1943 MIROSLAV
PERDEC 1943 FRANC

Obstoječi spomeniki
MK 25.4.2020 12.12.2021 D.Divjak
5.2.2022. 00:00
12.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak 5. 2. 2022 dodal slike M. Hladnik
Miren - Kostanjevica
K.o.: 2330 - SELA NA KRASU, št.parc.: 1687/277
9166
Krašnja, pokopališče, Urankar Franc in Maks

Urankar Franc: Sistory navaja: Ime in priimek: Franc Urankar, Oče: Jože, Mati: Frančiška, Po domače: Martinkovčev, Datum rojstva: 21. 03. 1925, Kraj rojstva: Vrh nad Krašnjo, Kraj bivanja: Vrh nad Krašnjo, Stara občina: Krašnja, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): gospodarski pomočnik, Datum smrti/izginotja: 08. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Pri Lukovici, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. 

»Na spomeniku v Krašnji pa niso napisani […]

Franc Urankar-Martinkovčev z Vrha, r.1925. V partizane je šel jeseni 1944. Na Štajerskem je bil na nekem tečaju, ko so jih odpustili, se je zatekel v bunker blizu doma, kjer so ga po dveh dneh ujeli in zaprli v Lukovico, nato pa nekje v bližini ustrelili.«

(Stane Stražar, Črni graben,  Od Prevoj do Trojan,  Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica,1985, str. 895, 896)

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 

Urankar Maks: Sistory navaja: Ime in priimek: Maks Vrankar, Oče: Jože, Mati: Frančiška, Po domače: Martinkovčev, Datum rojstva: 25. 02. 1927, Kraj rojstva: Vrh nad Krašnjo, Kraj bivanja: Vrh nad Krašnjo, Stara občina: Krašnja, Nova občina: Lukovica, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 06. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja. Potok v Kamniški Bistrici, Kraj pokopa: Krašnja.

»Na spomeniku v Krašnji pa niso napisani […]

Maks Urankar-Martinkovčev z Vrha, je v 24. letu starosti padel v borbi 6. januarj1 1945 v Stranjah.«

(Stane Stražar, Črni graben,  Od Prevoj do Trojan,  Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica,1985, str. 895)

Opomba:
Franc Urankar in Maks Urankar sta napisana tudi na (obnovljenem) spomeniku Padlim borcem za svobodo 1941–1945 na pokopališču v Krašnji.
Podatka o letnici smrti v Sistory in na spomeniku Padlim borcem za svobodo 1941–1945 se razlikujeta od podatkov na nagrobniku. 
V Sistory je pri Maksu Urankarju navedena druga oblika priimka: Vrankar. 

Pokopališče Krašnja, od glavnega pokopališkega vhoda (stopnice) po tlakovani poti, vrsta za spomenikom zamolčanim žrtvam vojne, desno od poti 3. grob,

[križ]
URANKAR - MARTINKOČEVI

SIN FRANC      * 1925   + 1944
SIN MAKS        * 1927   + 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 20.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič
20.6.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Lukovica
K. o. 1931 Krašnja, parc. št. 185
8865
Martin OGLAJNER-pokopališče Podčetrtek

Po "Sistory" roj. v Imenem, živel v Slakah, Podčetrtek, poročen, čevljar, umrl pri Kočevju.

»II.

1. OGLAJNER Martin, politični delegat voda. Rodil se je 20. oktobra 1909 v Imenem., Šmarje pri Jelšah. Padel je 19. novembra 1944 v Kočevju. (Vir: ARS, Arhiv RO ZZB429/1: Liška Miklavž, Med Bočem in Bohorjem, str. 414; B. Lah, Ljubljanska brigada, str. 313)«

  • Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 447.

Pokopališče Devica marija na Pesku, Slake, Podčetrtek

[križ]

OGLAJNER

MARTIN 

* 20.10.1909      + 19.11.1944

Obstoječi spomeniki
Bor1974 22. 3. 2024
8.6.2025. 00:00
Zdenka Primožič 8. 6. 2025 dopolnila Opis s podatki iz knjige Silva Grgiča Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga, prvi del.
Družinski spomenik
Podčetrtek
2432
SORA- Doprsni kip Avgusta Barleta-Ambroža

Doprsni kip Avgusta Barleta - Ambroža je bil nameščen na fasadi stavbe Osnovne šole Avgusta Barleta na naslovu Sora 11. Podružnična šola se je leta 1996 preselila v novo stavbo. Kipa na obstoječi stavbi ni. Prav tako ga ni na novi šoli Sora 1.

Doprsni kip Avgusta Barleta-Ambroža, delo kiparja Antona Sigulina, je bil odkrit leta 1972.

S sklepom Skupščine občine Ljubljana Šiška z dne 18. februarja 1992 o soglasju k preimenovanju osnovnih šol se je osnovna šola preimenovala v Podružnično šolo Sora. Po preimenovanju šole je bil kip odstranjen.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 44.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 98.

Nekdanja lokacija Sora 11

BARLE AVGUST

AMBROŽ

Uničeni spomeniki
Dušan Škodič, 18.10.2017 2.9.2021 D.Divjak
2.9.2021. 00:00
2.9.2021 dopolnil opis, dodal napis na kipu in podatke D. Divjak
Doprsni kip
Medvode
K.o.: 17 - SORA, št.parc.: 48/7
5462
Boris Kraigher, Maribor

V nekdanjem Gradbenem šolskem centru (danes Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor) se je nahajal doprsni kip narodnega heroja Borisa Kraigherja. Kipa danes ni več v šolskih prostorih.

Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 533.

Kip je stal v avli gradbene šole na Smetanovi ulici 35, od tam pa je bil kasneje odstranjen.
Uničeni spomeniki
Ivan Smiljanić
26.4.2020. 00:00
Doprsni kip
Maribor
658 KOROŠKA VRATA, 1519/1
9148
Ihan, pokopališče, Lenček Andrej

Sistory navaja: Ime in priimek: Andrej Lenček, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 27. 11. 1907, Kraj rojstva: Prelog, Kraj bivanja: Prelog, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 25. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Mauthausen, Kraj pokopa: Mauthausen, Država pokopa: Avstrija.

»ANDREJ LENČEK-Andrejka, pri Andrejšetovi Micki, rojen 27. novembra 1907. V partizane je šel marca 1943. Ko je bil kot partizan pri Bezjaku v Ihanu na okrevanju, in se je moral nekega dne ob 7. uri zjutraj nenadoma umakniti, so ga sovražniki ujeli blizu Žage. Življenje je končal v mauthausenski plinski celici 28. aprila 1945.151« (Stane Stražar, Svet pod Taborom, Kronika Ihana, Ihan: Odbor za praznovanje 750-letnice Ihana, 1974, str. 292)

»82018 Lenček Andrej, 27. 11. 1907, Frata, delavec – umrl 25. 1. 1945, Mauthausen« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 425)

Opomba: Podatki o datumu smrti se v navedenih virih razlikujejo. 

Iskalnik grobov Domžale, Ihan

Pokopališče Ihan, Iskalnik grobov Domžale, Ihan, P: C, V: 1 3, S: 1 5 3 (Iskalnik grobov Domžale, Ihan Dostop: 12. 6. 2024).

[križ]

TUKAJ POČIVAJO
ANDREJ LENČEK
* 27. 11. 1907          + 12. 2. 1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 13.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič
13.6.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1964 Ihan, parc. št. 151
2686
ŠUJICA - spomenik partizanskemu narodnemu heroju Ivanu Bizjaku - Vidu

EŠD: NI!

Spomenik predstavlja kamnit steber velikosti 1,40 x 0,60 x o,40 m, sestavljen iz obdelanega naravnega kamna in pokrit z betonsko ploščo, ki je na urejeni površini, velikosti 2,00 x 1,20 m, pokriti s pralnimi betonskimi ploščami. Pred stebrom je betonsko korito za rastlinje.

Na zgornji tretjini stebra je pritrjena kamnita plošča iz temnega kamna in z vklesanim napisom.

Spomenik je delo arhitekta Vlasta Kopača, odkrili pa so ga spomladi 1976.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 15.

Geslo: herojsmrt123

Na koncu naselje Šujica, na levi strani ceste, ki pelje iz Dobrove proti Gabrju, tik avtobusnega postajališča.

TU JE 29.10.1941 PADEL

IVAN BIZJAK

NARODNI HEROJ IZ ČRNUČ,  ROJ. 1911

KOMANDIR MORAVŠKE ČETE, ČLAN K.P.J.  OD LETA 1936

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 6.1.2018, dopolnil T.Bizjak 21.8.2020;
21.8.2020. 00:00
kamen in beton, kraj zgodovinskega dogodka, memorialna dediščina
Dobrova - Polhov Gradec
k.o.1982 - Šujica, parc. št.: 709/3
1683
prežihov Voranc - Lovro kuhar

Spomenik je postavljen v sklopu spominskega parka ob Prežihovi bajti.

Vse poti iz Kotelj in Raven anKoroškem so dobro označene

LOVRO KUHAR - PREŽIHOV VORANC

A, Ovnič, 25. april 2017
Približno 3m visok bronast spomenik
Ravne na Koroškem
7858
Dragutin Babičič

Na osnovni šoli, ki se imenuje po Dragutinu Babičiču je spominska plošča, odkrita 2.6.1974. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.531.

Osnovna šola Gradišče na Kozjaku.
Uničeni spomeniki
S.Gradišnik
23.10.2022. 01:00
S.Gradišnik, spominska plošča Dragutinu Babičiču je bila odstranjena po letu 1990.
Spominska plošča
Selnica ob Dravi
2946
Osnovna šola Venclja Perka

Po izvedbi šolske reforme v letu 1958 se je preimenovala v Drugo osnovno šolo Domžale, nato pa leta 1964 v OŠ Venclja Perka. Ime nosi po svojem nekdanjem učitelju, zavednem Slovencu, ki je bil kot talec ustreljen med drugo svetovno vojno. 

Vencelj Perkoslovenski politični delavec, * 21. september 1906Jesenice, † 15. september 1991Ljubljana.

Perko, izučen kovinar, je od 1921 delal v kovinski industriji, med drugim tudi v jeseniški železarni in bil glavni delavski zaupnik ter pobudnik in organizator stavk kovinarjev (1935) in gradbenihdelavcev (1936). Od leta 1935 je bil član KPJ in na listi KP izvoljen za župana Javornik-Koroška Bela. Aprila 1937 je sodeloval na ustanovnem kongresu KPS in bil izvoljen v njen centralni komite. Maja 1941 ga je nemški okupator odpeljal v taborišče Kraut iz katerega je avgusta 1941 pobegnil in vstopil v Cankarjev bataljon, od konca 1941 pa je bil aktivist v novomeškem okrožju. Po koncu vojne je delal v državni upravi in gospodarstvu, med drugim je bil tudi direktor tovarn Teol in Lek v Ljubljani.

Osnovna šola, dostop z Ljubljanske ceste
Dušan Škodič, 1.4.2018
Osnovna šola
Domžale
1959 DOMŽALE, 3800
828
Grahovo - Spomenik svobodi

Avtorica spomenika je akademska kiparka, Milena Braniselj, spomenik predstavlja peterokrako zvezdo, ki jo na eni strani podpira kamnit, na drugi strani pa železen steber. Poimenovan je Spomenik svobodi, postaviti ga je dalo ZB Grahovo. Odkritje spomenika je bilo na prireditvi, 11. junija 2011, ob 11h v okviru občinskega praznika. Slovesnost sta organizirali krajevna organizacija ZB Grahovo in Združenje borcev za vrednote NOB Cerknica.

Vir: Radio 94. http://212.103.156.222/novice/3293/

Spomenik se nahaja v neposredni bližini Podružnične šole 11. maj Grahovo. Leži približno 300 metrov od glavne ceste med Cerknico in Bloško polico.

Izborili smo svobodo, naj pomnijo rodovi! 1941 – 1945 ZB Grahovo 2011

Metod Rudolf, december 2016
Partizanski spomenik iz kamna in železa
Cerknica
2484
Završnik, Podljubelj

Prva plošča je bila odkrita na pobudo kurirjev relejnih postaj in ZZB NOV Tržič 28. septembra 1980.

Druga plošča je bila odkrita 4. (po drugem viru 22.) julija 1965 na pobudi ZB Podljubelj in ZB Tržič.

EŠD 21088

Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 62 in 64.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 274.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Podljubelj 124 (nekoč Podljubelj 11), na zahodni fasadi domačije Završnik oid Velikim vrhom, pribl. 860 m n. v. Dostop po gozdni cesti iz Podljubelja skozi vasi Reber in Javorje, do kmetije se desno dol odcepi 300 m dolg dovoz.

1. plošča:

Na tem področju je
v času NOB delovala
relejna kurirska
postaja G-35

Kurirji in 
ZZB NOV
1980

Druga plošča:

V tej hiši je bila ustanovljena
v prvih dneh oborožene
vstaje partizanska javka, kjer
so se v najtežjih dneh
revolucije od 1941 od 1945 leta
sestajali in imeli zavetišče
borci in aktivisti.

Ob 20 letnici osvoboditve,
KO ZB-NOV Tržič
KO ZB-NOV Podljubelj.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 31. 10. 2017
dve marmorni spominski plošči
Tržič
1449
Juršče

Kamnita skulptura s ploščami v zidu, ki z ene strani obdaja prostor. Dve napisni plošči sta tudi pred skulpturo. Avtor je Janez Pirnat. Spomenik je bil postavljen 4. 7. 1978.
EŠD 27864

https://wp.me/p4TOBI-Mz

avtor: Miloš Toni

facebook.com/photo/NOB_Slovenije-pomniki_upora

Fotografija 3/3:    Slovenski Jadran, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva komun koprskega okraja, Leto XI, Štev. 31,  Koper, 27. julija 1962, str. 3. Elektronski vir: Slovenski Jadran, št. 31, 1962, str. 3 Dostop: 13. 2. 2024.

Sredi vasi Jurišče (Juršče) ob košarkarskem igrišču.

                         [zvezda]
            V TEM KRAJU JE BILA
                USTANOVLJENA
           MESECA MARCA 1944
              KOMANDA MESTA
            ŠT.PETER NA KRASU
.
NA PEPELNIČNI DAN 23.FEBRU-
ARJA 1944 SO NEMCI BOMBAR-
DIRALI JURŠCE.
GORELE SO HIŠE. VAŠČANI SO
BEŽALI V SPODMOL NA JERUŠIH.
RANJENI IN MRTVI TOVARIŠI SO
LEŽALI NA KRVAVEM SNEGU
.
                     PADLI V NOB
RUDOLF GLAŽAR        ROJ. 1909    PADEL 1943
IVAN JURIŠEVIČ             "     1922          "      1943
MILAN KALIŠTER            "     1921          "      1944
JEROMAN ZADEL           "     1913          "      1943
JOŽE BUBNIČ                 "     1891          "      1943
URŠA ZADEL                   "     1909          "      1943
PEPCA DOLGAN             "     1920          "      1945
ALOJZ VODOPIVEC       "     1932          "      1945
.
                     PADLI KOT TALCI

ANTON KALIŠTER       ROJ. 1866     PADEL 1943
FRANC MEJAK                "     1915          "      1943
ANTON SEDMAK             "     1909          "      1943
ALOJZ ŠAJN                    "     1908          "      1943
ANTON ŠAJN                   "     1863          "      1943
FRANC ŠAJN                   "     1916          "      1943
JANEZ ŠAJN                    "     1895          "      1943
MARIJA ŽUŽEK               "     1898          "      1943
ALOJZ ŽUŽEK                 "     1878          "      1943
.

 POGREŠANI V DRUGI SVETOVNI VOJNI
MIROSLAV    ŠAJN        JURŠČE     Št. 77
RUDOLF        ŠAJN               "           Št. 35
ALOJZ            MEJAK            "           Št. 19
RUDOLF        MEJAK            "           Št. 19
.
DNE 3.APRILA 1941 SO ITALIJANSKI
FAŠISTI PRED NAPADOM NA JUGOS-
LAVIJO IZGNALI V BEGUNSTVO VSE
VAŠČANE IZ JURŠČ.
STRAŠEN JE BIL ODHOD OD DOMA.
ŠE TEŽJA JE BILA VRNITEV NA IZRO-
PANE IN OPUSTOŠENE DOMOVE.
.
NA TEM MESTU SE JE OB EKSPLO-
ZIJI GRANATE 24. JULIJA 1949
TRAGIČNO KONČALA OTROŠKA IGRA
ŽIVLJENJA SO IZGUBILI:

MAKS       ZADEL      ROJ. 1939
ANTON     ZADEL         "     1943
MARJAN  ZADEL          "     1941
FRANC     ŽUŽEK         "     1939
OSKAR     ŠAJN           "     1939

M. Hladnik 16. 4. 2017, slikano 2014 nedokončano D.Divjak 4.1.2023
14.2.2024. 00:00
D.Divjak dodal povezavo 4.1.2023 M.Kermavnar, 14.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 3/3 iz časopisa Slovenski Jadran.
kompleks plošč in kamnita skulptura v parku
Pivka
K. o. 2505 Jurišče, parc. št. 790/73
8209
Ljubljana, pokopališče Bizovik, Pogačnik Vili

V publikaciji Prispevki za zgodovino delavskega gibanja letnik II številka 1-2 Ljubljana 1961 piše na strani 78 (80):

Delavec Vili Pogačnik (starejši) in uslužbenka Pavla Erjavec (oba leta 1941 zaposlena v Saturnusu in aktivista Osvobodilne fronte v Mostah) pravita o tem: »Spominjam se, da je bila Narodna zaščita v tovarni Saturnus ustanovljena v drugi polovici novembra 1941. leta. Ustanovil jo je Tine Železnik. V naši tovarni sta bili dve zaprisegi. Prva je bila v pozni jeseni, druga pa v začetku leta 1942 .. .«

https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/24/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1961_1-2.pdf

Pokopališče Bizovik. Ko vstopimo na pokopališče, je na desni oddelek 2, grob pa je prvi v tretji vrsti (v iskalniku Žal sicer piše vrsta 4; morda štejejo parcele, ne grobove -- med drugo in tretjo vrsto je namreč vrzel brez grobov). Iskalnik grobov pokopališče Bizovik: oddelek [2], vrsta [4], grob [1]

                  [zvezda]
           POGAČNIKOVI
                    VILI
*  4. II. 1909   + 11. VII. 1968
              TIHI DOM

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 27.3.2023, po slikah in besedilu M. Luštrek
27.3.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Ljubljana
K. o. 1733 Bizovik, parc. št. 337/4
4993
Grob na pobočju Šmarne gore "Na peskah"

Na grobu je postavljen spominski kamen v obliki zidanega znamenja. Grobno polje je označeno s kamnitim okvirjem. 
Na spomeniku je napis posvečen Željku Toniju - Rajku, padlemu 12. 10. 1944.
V bližini je kužno znamenje iz 17. stol.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 58.
.
»Na pobočju Šmarne gore na Peskah je grob partizana Željka Tonija-Rajka. Ob grobu stoji spomenik v obliki znamenja, ki sta ga dala postaviti poleti 1946 Tonijeva žena in sin. 
        Željko Toni - Rajko se je rodil 3. septembra 1912 v Utiku pri Vodicah. Med vojno je nekaj časa kot nemški orožnik skrivoma deloval za OF v Medvodah. V partizane, kjer je deloval kot obveščevalec, je šel 6. decembra 1943. leta. Jeseni 1944 je bil razporejen na novo dolžnost na Primorsko. 12. oktobra 1944, tik pred odhodom, se je Toni zadrževal s še petimi vosovci in aktivisti v taboru 'Peske' na Šmarni gori. Okrog poldneva so se v njihovo bližino priplazili Nemci in domobranci ter jih obkolili v obliki podkve. Verjetno so sledili kurirju, ki se je vračal v skrivališče. V boju sta padla Željko Toni in partizanka Ivanka Bergant, članica okrajnega komiteja SKOJ Smlednik, ranjenega člana okrajnega komiteja SKOJ Smlednik Stanka Jamnika-Boga pa so ujeli. Ranjena sta bila še Vera Mrhar in Karel Notar-Kovač, vendar jima je uspelo pobegniti in partizani so ju čez nekaj dni odnesli v partizansko bolnišnico Franja na Primorskem.«
(Miglič Gozdana, Spomin je moč, Pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 88)
.

TONI Željko-Rajko, rojen 3. septembra 1912 v Utiku, akt. OF 12 oktobra 1944 so Nemci in domobranci na Šmarni gori obkolili aktiviste, ki so imeli tabor na 'Peskah'. Takrat so ubili Tonija in Ivanko Bergantovo. 

Vir: Spomin je moč, ZZB Ljubljana Šiška, str. 88.

Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 353.
.
SIstory navaja: Ime in priimek:  Željko Toni, Oče: Franc, Mati: Marija, Priimek matere: Petač, Po domače: NULL, Datum rojstva: 03.02.1912, Kraj rojstva: Utik, vodice, Kraj bivanja: Šmartno pod Šmarno goro, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): krojaški pomočnik,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 12,10.1944, Kraj smrti / izginotja: Zavrh pod Šmarno goro, Kraj pokopa: Šmarna g./Peske, Država pokopa: Slovenija

Grob leži ob vozni poti na Šmarno goro, v gozdu imenovanem “Na Peskah”. Dostop: cca 800 m od zadnjih hiš v Zavrhu pod Šmarno goro (Zavrh 16a).

      PARTIZAN
    TONI ZELJKO
        -RAJKO-
ŽRTEV IZDAJALCEV
       *3.2.1912
    + 12.10.1944
.
JUNAŠKO PRENAŠAL SI BORBE,
                                      TRPLJENJE
V TRENUTKIH NAJTEŽJIH PODAL
                                     SI SE V BOJ.
ZA NAROD, SVOBODO
                       IN NOVO ŽIVLJENJE
PODARIL SI SEBE,
                        SLOVENSKI HEROJ.

.

                                    ŽENA IN SIN

Obstoječi spomeniki
Miloš Kermavnar, 12.2.2020
6.7.2024. 00:00
V "Sistory" ni zaveden. Bor1974, 05.XI.2022 M.Kermavnar, 6.7.2024, preuredil Opis zaradi napačne domneve, da je obeležje posvečeno Toniju Zeljku. Dejansko je posvečeno Željku Toniju, kar pa iz napisa na spomeniku ob obisku leta 2020 ob običajni pozornosti ni bilo mogoče razbrati. Dodal podatke iz literature po predlogi Zdenke Primožič.
Spomenik
Medvode
K. o. 1975 Spodnje Pirniče, parc. št. 631/4
146
Spomenik padlim pri cerkvi v Ribnem

EŠD: 13208

Spomenik v obliki stiliziranega znamenja, ki prehaja v obris Triglava, z nišo z reliefom borca in vklesanimi imeni 49 padlih borcev in talcev med NOB (arhitekt Jože Plečnik). Postavila ZB NOV Ribno leta 1947, izdelalo ga je Kamnoseštvo Vodnik v Ljubljani. (Situla)

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 183-184.

Pokopališče Ribno, Šolska ul. 14, 4260 Bled

PADLIM ZA SVOBODO

SELO

PADLI

LUKANC JANKO

OSENČIČ KAREL

ŠMIt JANEZ

ZUPAN JOŽEF

ZUPAN MILAN

BODEŠČE

PADLI

ČRV JAKOB

DEŽMAN FRANC

FERJAN RUDOLF

KOSELJ ANGELA

KOSELJ IVAN

KOSELJ JAKOB

KOSELJ VALENTIN

PANGERC FRANC

POTOČNIK FRANC

TOMAN ANTON

VALANT JAKOB

ZUPANC JANKO

    TALCA

MULEJ MAKS

VALANT FRANC

KORITNO

PADLI

BERNARD IVAN

BERNARD JAKOB

CVENKELJ TINE

SAKSIDA JOŽEF

SMOLE VINCENC

STRŽINAR ANTON

STRŽINAR JOŽEF

TORKAR FRANC

TORKAR JAKOB

TORKAR MIHAEL

ZUPAN MAKS

ŽEMVA FRANC

  TALEC

BERNARD JOŽEF

RIBNO

PADLI

CENGLE LOPOLD

DEŽMAN JANEZ

FERJAN FRANC

GRILC FRANC

GRILC JANEZ

JANŠA MARIJA

KORENŠEK STANKO

KOSELJ FRANC

KOSELJ LEOPOLD

MUŽAN PETER

POVŠIN JOŽE

URH FRANC

VALANT FRANC

VALANT JOŽE

TALCA

FERJAN Gabrijel

GRACELJ Janez

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik, dopolnil M. Kermavnar, 12. 1. 2020,
18.3.2021. 00:00
Dodal še nekaj slik. M. Hladnik 18. 3. 2021
kamnit stolpič
Bled
2192 RIBNO, 3
1234
Črni Kal spomenik padlim v NOB in drugim žrtvam fašističnega nasilja

Spomenik je posvečen žrtvam okupatorjevega nasilja iz 18 okoliških vasi in simbolizira krme istrskih bark (Slovencev, Hrvatov in Italjanov) v proti okupatorju) in okno na Slovensko morje.

Avtor je arhitekt Edo Mihevc. 

Spomenik so postavile leta 22. 7. 1966 družbeno politične organizacije.

Pokrovitelj: Krajevna skupnost Črni Kal.

EŠD 1328

Na ovinku stare ceste pri Črnem Kalu, kjer je odcep ceste za Gabrovico - Osp.

   TO ZEMLJO 
   STE LJUBILI 
    ŽIVLJENJE 
   ŽRTVOVALI
     NE BOMO 
     POZABILI
       DA STE 
ZA NAS GA DALI

   ČRNI KAL
 GABROVICA
     RIŽANA
        OSP
   PODPEČ
   SOCERB
 KASTELEC
  ČRNOTIČI
 ZANIGRAD
   KORTINE
     CEPKI
 BREZOVICA
 PRAPROČE
       DOL
    ROZAR
      LOKA
HRASTOVLJE
     KRNICA
   KORTINA
.

       PADLI V NARODNO
   OSVOBODILNEM BOJU
              1941 – 1945
.
BARUT JOŽEF               1919
BAZEC LUDVIK              1920
BEMBIČ VALTER            1928
BIZJAK DUŠAN              1922
BORDON MIRO              1927
BOŽIČ ANTON                1921
BOŽIČ STANISLAV         1920
BUCAJ ANGEL               1919
CAH EMIL                       1902
CAH ANGEL                   1925
CAH ZDRAVKO              1923
CAH RIHARD                  1925
CEPAK IGNAC                1910
CEPAKHEKTOR             1910
CEPAK   MARJAN          1914
CEPAKVILJEM                1925
CUNJA ALBIN                 1927
CUNJA VIRGILIJ             1927
FILIPIČ DANILO              1925
FLANDIJA JOŽEF           1925
FRANCA DANILO           1909
FRANCA JOŽEF             1911
FURLAN BENEDIKT       1914
FURLAN IVAN                 1921
FURLAN IVAN                 1909
FURLAN JOŽEF             1903
GOBINA IVAN                 1904
GRAHONJA LIBERA       1921
IVANČIČ FRANC            1905
IVANČIČ IVAN                1915
IVANČIČ LJUBO             1924
JAKOMIN JUST              1912
JENKO DUŠAN              1923
JURIŠEVIČ ZDRAVKO   1924
KAVREČIČ EDVIN          1928
KAFOL JOŽEF                1908
KOCJANČIČ BENEDIKT 1922
KOCJANČIČJOŽEF        1908
KOCJANČIČ JOŽEF       1901
KOCJANČIČ JOŽEF       1914
KOCJANČIČ JOŽEF       1903
KOCJANČIČ JOŽEF       1916
KOCJANČIČ RENATO   1915
KOČEVAR FRANC         1914
KOREN IVAN                  1902
KOROŠEC LUDVIK        1915
KRAŠOVEC BLAŽ          1906
KRAŠOVECERNESZ      1928
KRAŠOVECJOŽEF         1915
KRAŠOVEC MARCEL    1924
KRAŠOVEC MARJAN    1919
LAZAR MIRKO                1919
LAZAR SLAVKO              1925
LOKATEL ALEKSANDER
LOKATEL PETER           1911
MAJER ANDREJ             1906
MAJER JOŽEF               1910
MARKUČIČ   JUST         1917
MARSETIČ KARMEL      1905
MARSETIČ VIKTOR       1900
MAVER DANILO             1922
MEDVED MIRKO            1907
MONTANIČ ALBIN          1922
NOVAK BOGDAN           1924
OBLAK ANGEL               1912
OBLAK JOŽEF               1919
OGRIN LUDVIK              1910
OJO VALERIJ                 1907
OLENIK JOŽEF              1917
PAVLIČ ANTON              1921
PAVLIČ IVAN                  1921
PETRINJA DANILO       1925
PRIMOŽIČ ANTON        1925
PRIMOŽIČ RADO          1924
PRIMOŽIČ VINKO         1921
PORCER RIJO              1927
RIHTER JOŽEF             1928
RIHTER RENATO          1911
RODELA DANILO          1924
RODELA DANIJEL         1922
RODELA PAVEL            1926
ROJC AVGUST              1907
ROJC SLAVKO              1925
ROJC SLAVKO              1925
ROŽNIK IVAN                 1925
SEVER ALBIN                1924
SEVER IVAN                  1902
SEVER FLORJAN          1910
SEVER MIRANDO         1925
STARC VALENTIN         1915
STARC ALEKSANDER      12
STARC ALOJZ               1912
ŠAV MIRKO                   1920
ŠKORJA IVA                  1920
ŠTEFANČIČ ALOJZ       1919
ŠUBER ELIJO               1924
VODOPIVEC ALEKSANDER
VODOPIVEC MARJAN      14
VOVK VILJEM                1920
ŽERJUL ANDREJ           1908
ŽERJUL SILVESTER      1927
ŽIGANTE LJUBOMIR         25
.
                   ŽRTVE
            FAŠISTIČNEGA 
                  NASILJA  
.
AVER EMIL                     1902
BARUT IVAN                   1895
BARUT JOŽEF                1890
BIZJAK LEOPOLD          1902
BUCAJ LAZAR                1914
BUCAJ VIKTOR              1910
CAH ANDREJ                 1902
CAH ZORKO                   1922
CEPAK ROMAN              1906
CERGOL IVAN                1895
CERGOL IVAN                1911
CUNJA ANDREJ             1870
CUNJA JOŽEF                1876
CUNJA MARJAN             1923
FLANDIJA IVAN              1901
FURLAN ANDREJ           1901
FURLAN IVAN                 1895
FURLAN IVAN                 1901
FURLAN JOŽEF              1928
FURLAN VENCESLAV        28
GOBINA IVAN                  1917
IVANČIČ ANGELA           1907
IVANČIČ IVAN                 1861
IVANČIČ FRANC             1898
IVANČIČ JOŽEF              1884
IVANČIČ MARIJA            1873
IVANČIČ JOŽEF              1899
IVANČIČ IVO                   1888
KOCJANČIČ ANGEL       1914
KOCJANČIČ ANTON      1902
KOCJANČIČ IVAN          1903
KOCJANČIČ JOŽEF       1919
KOCJANČIČ JOŽEF       1925
KOCJANČIČ ŠTEFAN    1908
KRIŽMANČIČ LIDIJA      1923
KRIŽMANČIČ LAZAR     1887
KRAŠOVEC LAZAR        1889
KRMAC NERINA             1935
LAZAR IVAN                    1917
MAVER ANA                    1864
MAVER MARIJA              1894
MAJER JOŽE                  1876
METLIKA ANTON            1897
METLIKA VILKO              1828
MARKUČIČ JOŽEF         1922
MIHALIČ ANGEL             1898
NOVAK JOŽEF                1883
OBLAK EMIL                   1912
OBLAK IVAN                   1883
PAVLIČ ERNEST             1927
PAVLIČ JOŽEF                1902
PEČAR ALOJZ                1889
PEČAR IVAN                   1896
PEČAR JOŽEF                1884
POHLEN ANDREJ           1902
PRIMOŽIČ AMALIJA       1928
PRIMOŽOĆ IVAN            1892
PRIMOŽIČ ŠTEFANIJA   1928
PURGER IVAN                1864
PURGER LAZAR             1900
PURGER KIARA              1926
PURGER ŠPIRA              1923
PURGER ZORA              1925
RODELA MARIJA            1920
ROJC ANTON                 1924
ROJC IVAN                     1913
ROJC KARLO                 1895
SEMEC ANDREJ            1887
SEVER ANA                    1926
SEVER RUDOLF             1892
SLAVEC ALBIN               1912 
STARC ANDREJ             1892
STARC ALEKSANDER   1827
STARC MIRKO               1918
ŠVAB ANDREJ                1897
ŽERJUL ANDREJ           1878
ŽIGANTE JOŽEF            1872

Obstoječi spomeniki
Ivan Zorč 21. 03. 2017
29.6.2024. 00:00
M. Kermavnar, 29.6.2024, dodal fotografije 4/1 do 4/5 in imena na spomeniku.
Spomenik
Koper
2600 ČRNI KAL, 2434/1