| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Taborišče Buchenwald, Turingija, Nemčija |
V Buchenwaldu in njegovi podružnici Dora, ki je bila od leta 1944 samostojno taborišče, je bilo zaprtih tudi 2000 Slovencev, od katerih jih je umrlo okoli 700. V muzeju je spominek Bernarda Smrtnika umrlima bratoma.
Geslo: taborišče123 |
Spominsko področje Buchenwald se nahaja med kraji Ottstedt am Berge, Hottelstedt in Ettersburg pri Weimarju v Nemčiji. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik po poročilu Janija Aliča |
9.6.2023. 00:00 |
— |
— |
Muzej |
Nemčija |
— |
|
Trboveljski športniki - žrtve fašizma |
Na zgradbi ŠD Rudar je plošča z imeni vseh padlih športnikov občine Trbovlje.Vir: Trbovlje, Pomniki našega boja, str.78 |
Športni center Trbovlje |
TRBOVELJSKI ŠPORTNIKI ŽRTVE FAŠIZMABEŠENIČ TOMO, BRČON VIKTOR, CAILINGER RUDI, ČEŠNOVAR JOŽE, ČOP LUDVIK; DOLINŠEK ZDRAVKO, FORTE MIRO; GRILC MARJAN, HAUPTMAN IVO; HRIBAR ALBIN, HRIBAR FRANC, HRIBAR MIHA, HUDALIST VINKO, JAJČNIK VIKTOR, JANC GVIDO, JANC SLAVKO, JAZBEC AVGUST, JAZBEC IVAN, JUVAN ALOJZ, KEŠE IVAN, KOKAL HUGO, KRHLIKAR FRANC, KRHLIKAR IVAN, KRALJ JOŽE, LIPAR IVAN, LUNDER DUŠAN, MAJCEN JANEZ, MARTINČIČ POLDE, MOLI OKI, OMAHEN HINKO, PINTER SLAVKO, PIVEC ANTON, PLISKOVIČ DUŠAN, RAZBORŠEK EDI, RODIČ ANTON, ROZINA GVIDO, RUS ALBIN, STROJIN IVO, ŠIP PEPO, ŠTURBEJ FRANC, ŠTUSEJ ALOJZ, ŠOLN ALOJZ, ŠUŠTER ROBERT, TOLAR LOVRO, TRATNIK ALBIN, URANIČ EDI, VIDIC SREČKO, VODOPIVEC JOČE, VOZELJ IGNAC, VOZELJ VIKTOR, VRATANAR FRANC, VRHOVEC IVO, ŽARN FERDINAND, ŽAUBI ALOJZTRBOVLJE DNE 7. SEPTEMBRA 1952 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
12.5.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Trbovlje |
— |
|
Kobarid, Padlim in umrlim gasilcem |
— |
Kobarid, na gasilskem domu na Mučeniški ulici 1b |
[simbol gasilstva: gasilska čelada s prekrižanima baklo in sekirico, na
čeladi zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 30. 06. 2023, po besedilu in fotografijah Mojce Luštrek |
30.6.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Kobarid |
K. o. 2223 Kobarid, parc. št. 522/10 |
|
Izola, pokopališče, Grbec Ivan |
Sistory navaja Kraj rojstva: Korte, Kraj bivanja: Izola, Kraj smrti/izginotja: Podgrad. Podatki na nagrobniku se ujemajo s podatki v Sistory.
|
Pokopališče Izola, leva stran pokopališča (stari del), nekaj vrst od glavnih pokopaliških vrat. |
[peterokraka zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 30.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
30.4.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Izola |
K. o. 2626 Izola, parc. št. 146 |
|
Spominska plošča Krešu Karamanu |
Na glavnem trgu v Slovenj Gradccu je lepo urejena lekarna. Med vojno jo je vodil magister Krešo Karaman. Prepotrebna zdravila in obveze sta magister Krešo Karaman in Branka Šisernik pošiljala po zvezah in tajnih kanalih v gozdove pod Veliko in Malo Kopo, kjer so se v Pavčkovih bolnišnicah zdravili ranjeni partizani. Gestapovska policija je odkrila prepovedano delovanje in magistra Kreša Karamana marca leta 1945 aretirali in ga poslali v zloglasno taborišče Dachau, kjer je umrl nekaj dni pred osvoboditvijo. Spominsko plošču so delavci kolektiva Lekarne odkrili leta 1975. VIR:Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec |
Spominska plošča je nameščena v pasaži pred vhodom v lekarno na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu. Zgradba leži v samem centru mesta Slovenj Gradec |
MR.PH. KREŠO KARAMAN HUMANIST IN PATRIOT ZASTRUPLJEN 1945 V DACHAUU KOLEKTIV LEKARNE 1975 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 26. julija 2017 |
— |
— |
— |
Beli marmor |
Slovenj Gradec |
Slovenj Gradec, 408/9 |
|
Alojz Hrovat |
Podatki se ujemajo s podatki v Sistory. |
Mestno pokopališče Kranj, D-9/9 |
Napis na nagrobni plošči |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
23.2.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Jakob Možina |
Podatki se ujemajo s podatki v Sistory. |
Mestno pokopališče Kranj, Milan Žmavc, D – 9/5, 6 |
Napis na nagrobni plošči: ŽMAVC [križ] Na kamnitem stebriču, postavljenem posebej, ploščica z napisom: [peterokraka zvezda] JAKOB MOŽINA 10. 4. 1912 KOČE-POSTOJNA 14. 8. 1944 PŠEVO BOREC VDV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
23.2.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Ustreljena partizana. |
Konjiška planinska pot, 29, 30 Vešenik. V gozdičku ob potoku Bezina je spominsko obeležje dvema borcema iz Oplotnice, ki so ju na tem mestu ustrelili Nemci. |
Pri bencinskem servisu zavijemo proti Oplotnici. Ob potoku Bezina, hišna številka Ob potoku 7-a, Slov.Konjice. |
NA TEM MESTU STA BILA 22.12.1944 USTRELJENA PARTIZANA JANEZ ČOKL
roj.3.8.1913, VODNIK IN IVAN MUC roj. 6.1.1926,
BOREC.VAJINA ŽRTEV, NAŠA
SVOBODA!1962 ZZB NOV SLOVENSKE KONJICE. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
18.8.2020. 00:00 |
— |
S.Gradišnik,dodal fotografije in opis poti. 18.12.2021. |
Granitni blok. |
Slovenske Konjice |
— |
|
Golob Jože-Staško |
— |
Pokopališče Šmihel |
GOLOB JOŽE-STAŠKO PADEL 9.3.1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
5.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Mozirje |
— |
|
Kip pred stavbo Policije, Radovljica |
Kip je delo Toneta Svetine. |
Ljubljanska cesta 2, pred policijsko postajo v Radovljici |
Besedila ni. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
kovinsko varjeno delo |
Radovljica |
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 146/18 |
|
Partizanska tiskarna |
Spominske plošča na steni hiše, v kateri je leta 1941 delovala partizanska tiskarna. Vir: Arhiv ZB Jesenice. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 197. Fotografije: Marko Gričar, Petra Gričar. EŠD 5370 |
Strelska ulica 8, Slovenski Javornik, vidna s ceste. |
TU SE JE V LETU 1941 ILEGALNO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 2. 7. 2018. |
— |
— |
M. Kermavnar, 8.7.2025, dodal 3 fotografije. |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 2197/2 |
|
Sveto pri Komnu, Spomenik padlim kurirjem |
Spomenik je v nizko zidano nišo postavljena skala. Prednja stran je zbrušena in ima vklesana imena v NOB padlih kurirjev. Postavljen je bil 4.07.1980, obnovljeno 3.7.2016 EŠD 17153 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234 |
Spomenik stoji v severovzhodnem delu naselja, v predelu Jašči. Hiša v bližini: Sveto 36b |
PADLIM KURIRJEM P 15 V NOB ČERNIGOJ BOGOMIL 1924 - 1945 GORJUP OSKAR 1925 - 1944 KODRAM GIUSTO 1905 - 1944 KODRIČ MARCEL 1924 - 1945 MOŽE PAVEL 1923 - 1945 TROŠT ŠTEFAN 1908 - 1945 . BILI STE NEUSTAVLJIVA POT, SPELJANI OD ČLOVEKA DO ČLOVEKA ŠE ZDAJ OD TU IN TAM OD VSEPOVSOD SE V NAŠA SRCA TIHO STEKA. C. ZLOBEC SLAVA JIM 4. JULIJ 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, |
14.4.2020. 00:00 |
— |
K. Poljšak Ščuka |
Kamnit spomenik |
Komen |
2410 SVETO, 527/4 |
|
Mihaela Škapin, Žirovski vrh sv. Urbana, lovska koča |
Spominska plošča na lovski koči v Žirovskem Vrhu je posvečena narodni herojinji Mihaeli Škapin - Drini, ki je padla v bližnji okolici 15. novembra 1943. Ploščo so odkrili 21. septembra 1986, dostop do koče je iz Žirov in Gorenje vasi. V novembrski ofenzivi leta 1943 se enote 134. grenadirskega polka napadle Vojkovo brigado na Žirovskem vrhu. Najtežje udarce sta doživela 2. in 3. bataljon, ki sta bila napadena iz smeri Lučine, Šentjošt in Vrh nad Rovtami. V trenutku, ko je hitela iz štaba 2. bataljona na napadene položaje bataljona, je bila smrtno zadeta Mihaela Škapin - Drina, namestnica političnega komisarja 2. bataljona Vojkove brigade. Več ... Podatki o padli narodni herojinji: Mihaela Škapin - Drina, rojena 29. septembra 1922 v Velikem Polju pri Sežani, februarja 1943 je vstopila v Južnoprimorski odred, nato je bila v Gradnikovi in Vojkovi brigadi. Padla je 15. novembra 1943 v Žirovskem Vrhu kot namestnica političnega komisarja 2. bataljona v Vojkovi brigadi. Razglašena je bila za narodno herojinjo. Vsi člani Drinine družine so bili zvesti borci proti fašizmu. V vojni so padli oče in štirje otroci, tako je izmed vseh šestih članov družine ostala živa samo mati. Ko se je še ona umaknila v partizane, so fašisti razdejali njihov dom.
Geslo: herojsmrt123 |
Dostop do koče je iz Žirov in Gorenje vasi. Spomenik stoji 50 m ob cesti južno nad hišo Žirovski vrh 44 (pri Bukovcu). |
V NEPOSREDNI BLIŽINI JE 15. XI. 1943 PADLA MIHAELA ŠKAPIN – DRINA, ROJ. 29. IX. 1922, NARODNA HEROINA NAM. POLITKOM. 2. BAT. VOJKOVE BRIGADE ZBNOV ŽIRI IN DOMICILNI ODBOR VOJKOVE BRIGADE, 21. IX. 1986. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
23.7.2021. 00:00 |
— |
Julija 2021 so spomenik vandalizirali (posnetek 4). M. Hladnik |
plošča |
Žiri |
K. o. 2022 Žirovski vrh, parc. št. 1231/1 |
|
Spomenik padlim krajanom |
Spomenik v Gorenji vasi je posvečen enainštiridesetim padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega nasilja iz tega kraja. Odkrili so ga 27. aprila 1951, stoji nad staro cesto skozi Gorenjo vas. Na obeležju so zapisana imena 29 padlih borcev iz Gorenje vasi in okolice ter 12 talcev. Med talci jih je deset iz drugih krajev, ki so jih v Gorenjo vas pripeljali iz begunjskih zaporov po likvidaciji nemškega orožnika 18. julija 1943 v gorenjevaški gostilni. Nekateri gorenjevaški borci so padli tudi po drugih slovenskih krajih, na tem območju pa so padli tudi borci iz drugih krajev, posebno ob napadu na sovražnikovo postojanko v Gorenji vasi. Več ... Padli borci in žrtve nasilja: Milan Bajc, rojen 11. oktobra 1913 v Gabrjah na Vipavskem, pekovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. decembra 1941, padel je 4. junija 1943 v Gabrjah na Vipavskem. Marjan Blažič, rojen 16. aprila 1922 v Gorenji vasi, ustreljen je bil 10. maja 1942 v Žigmaricah pri Sodražici zaradi sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem. Valentin Brinšek, rojen 11. februarja 1918 na Spodnjem Otoku pri Zapužah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 (ne 1944) v Gorenji vasi. Milan Brus, rojen 27. marca 1912 v Gorenji vasi, mesarski pomočnik, ustreljen je bil kot talec 8. januarja 1944 v Mengšu. Ludvik Cesar (ne Cezar), rojen 1. avgusta 1919 v Jereki, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Štefan Cuzak, rojen 9. decembra 1911 na Bakovniku pri Duplici pri Kamniku, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Ciril Demšar, rojen 2. julija 1907 na Gorenji Dobravi, borec Cankarjevega bataljona od 22. decembra 1941, padel je 25. decembra 1941 na Prosenovem griču pri Pasji ravni. Janez Erznožnik, rojen 24. oktobra 1914 v Bačnah, v partizane vstopil 18. oktobra 1943, ujet je bil januarja 1944 v Železnikih, ustreljen je bil kot talec 9. februarja 1944 za Kamnitnikom v Škofji Loki. Franc Filipič, rojen 1. decembra 1906 v Žirovskem Vrhu nad Gorenjo vasjo, kmet, ustreljen je bil 20. julija 1942 na domu. Franc Fortuna, rojen 6. marca 1908 v Gorenji vasi, žagar, v partizane je vstopil julija 1943, padel je 3. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Jože Inglič, rojen 20. aprila 1901 v Gorenji vasi, tovarniški delavec na Jesenicah, v partizane vstopil aprila 1944, padel je 17. avgusta 1944 na Hotavljah. Pavel Inglič, rojen 10. aprila 1913 v Gorenji vasi, kmečki delavec, v partizane je vstopil 6. decembra 1941, padel je 2. januarja 1945 v Renčah na Primorskem. Marjan Justin, rojen 17. januarja 1923 na Dolenji Dobravi, kmečki delavec, v partizane je vstopil 1. januarja 1944, padel je avgusta 1944 na Svinjški planini na Koroškem. Jože Kalan, rojen leta 1907 v Poljanah, pismonoša, umrl je 24. aprila 1944 v Mauthausnu. Andrej Kosec, rojen 3. decembra 1913 na Dobenu pri Domžalah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Ivan Kosec, rojen leta 1900 na Dobenu pri Domžalah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Feliks Košiček, rojen 7. oktobra 1899 v Žužemberku, obrtnik, aretiran je bil julija 1941, umrl je 23. junija 1942 v Begunjah zaradi mučenja. Maks Krmelj, rojen 12. oktobra 1911 v Bačnah, kmet, borec Cankarjevega bataljona od 21. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942. Ivan Mali (ne Malej), rojen 26. oktobra 1891 na Lokah v Tuhinju, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Andrej Miklavčič, rojen 25. novembra 1914 na Gorenji Dobravi, ustreljen je bil kot talec 11. aprila 1942 v Dragi pri Begunjah. Albin Mlakar - Bine, rojen 12. februarja 1923 v Gorenji vasi, leta 1941 izseljen v Srbijo, od tam je pobegnil nazaj in bil soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, borec v Dražgošah, padel 18. januarja 1943 pri zemljanki v Košančevem grabnu pri Dolenjem Brdu kot komandir Poljanske čete. Feliks Mohar (ne Mohnar), rojen 1. maja 1902 v Stanežičah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Aleksander Oblak, rojen 13. decembra 1922 v Žirovskem Vrhu, v partizane je vstopil 3. marca 1943, ujet je bil v Goropekah, ustreljen je bil kot talec 13. maja 1943 v Bohinju. Anton Oblak, rojen 11. junija 1895 v Zadobju, obrtnik, v partizane je vstopil spomladi 1942, padel je 26. junija 1942 pri Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem. Janez Oblak, rojen leta 1880 v Gorenji vasi, pekovski pomočnik, padel je leta 1942 v Užički Požegi v Srbiji. Vinko Oblak, rojen 4. julija 1909 v Novi vasi pri Žireh, pek in šofer v Gorenji vasi, soustanovitelj Poljanske čete decembra 1941, udeleženec decembrske vstaje in dražgoške bitke, od aprila 1942 politični komisar Poljanske čete, padel je 4. avgusta 1942 v Kopačnici. Alojzij Osredkar, rojen 19. maja 1873 v Gorenji vasi, aretiran leta 1942, umrl je 3. marca 1942 zaradi mučenja. Dušan Paleček, rojen 30. junija 1922 v Gorenji vasi, uslužbenec, v partizane je vstopil v Srbiji, padel je 17. januarja 1945 na sremski fronti. Franc Petek, rojen 20. januarja 1900 v Godiču pri Stahovici, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Jože Peternelj, rojen 12. marca 1914 v Žirovskem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1941, padel je 22. decembra 1942 na Javorču v Žirovskem Vrhu. Jožef Peternelj, rojen leta 1917 v Preski pri Medvodah, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Jakob Primožič, rojen 21. julija 1926 v Gorenji vasi, kolar, v partizane je vstopil 18. julija 1943, padel je 2. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Albin Sedej, rojen 11. oktobra 1921 v Žirovskem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1943, padel je 23. aprila 1944 pri Pivki. Alojzij Stanonik, rojen 25. aprila 1926 v Gorenji vasi, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1944, padel je 6. avgusta 1944 v Suši. Anton Stanonik, rojen leta 1913 v Žirovskem Vrhu, čevljar, padel je 31. decembra 1943 na Dolenjskem. Jakob Stržinar, rojen 8. aprila 1899 v Žirovskem Vrhu, delavec, v partizane je vstopil 21. oktobra 1943, padel je novembra 1943 pod Ratitovcem. Jožef Šubic, rojen 15. februarja 1924 v Žirovskem Vrhu nad Zalo, kmečki delavec, v partizane je vstopil 10. marca 1943, padel je 11. maja 1944 v Stari Oselici. Janez Tavčar, rojen 24. junija 1910 v Kremeniku, delavec, v partizane je vstopil julija 1941, padel je 13. februarja 1943 pri Kobaridu. Danijel Vengust, rojen 29. julija 1923 na Duplici pri Kamniku, ustreljen je bil kot talec 21. julija 1943 v Gorenji vasi. Jože Vodnik, 7. novembra 1899 v Žirovskem Vrhu, kmečki delavec, aretiran je bil julija 1943, umrl je 8. januarja 1944 v Mauthausnu. Matevž Vodnik, rojen 23. septembra 1905 v Žirovskem Vrhu, delavec, v partizane je vstopil aprila 1942, padel je leta 1942 na Ilovi gori. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 127-131. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/gorenja-vas.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 264. |
Spomenik stoji v Sestranski vasi nad staro cesto skozi Gorenjo vas, pod mogočno lipo nad hišo Poljanska cesta 14. |
KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS BLAŽIČ MARJAN 1922 - 1942 STANONIK ALOJZIJ 1926 - 1944
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
20.6.2022. 00:00 |
— |
Postavil KO ZB Gorenja vas 27. 4. 1951, projektant tehnik Franc Potočnik. -- M. Hladnik po kartoteki MNZ 7. 2. 2022.
Dodal dve fotografiji M. Luštrek. M. Hladnik 20. 6. 2022.
M. Kermavnar, 7.2.2024, dodal besedilo na spomeniku |
Spomenik |
Gorenja vas |
2057 GORENJA VAS, 275/6 |
|
Štefanu Roudiju |
Na pokopališču v Bodoncih je nagrobnik s spominsko ploščo NOV Štefanu Roudiju, ki je padel 7.5.1945 na Hrvatskem.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Pokopališče Bodonci. 46.744397 N 016.091901 E |
V spomin mojemu nepozabnemu sinuRODI ŠTEFANUki je padel v NOVv Klokočevacu 27. 4. 1945Žalujoča mati, sestra in svak |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik-Gržina |
16.5.2025. 00:00 |
— |
Gradišnik-Gržina, dodala fotografije, 16. 5. 2025 |
Nagrobnik |
Puconci |
— |
|
Zali Log, pokopališče, oče Franc in sin Franc Benedičič |
pokopa: Avstrija. BENEDIČIČ FRANC – Sistory navaja Ime in priimek: Franc Benedičič, Oče: Janez, Mati: Helena, Datum rojstva: 15. 09. 1894, Kraj rojstva: Martinj Vrh, Kraj bivanja: Martinj Vrh, Datum smrti/izginotja: 04. 02. 1943, Kraj smrti/izginotja: Gusen/Mauthausen, Kraj pokopa: Gusen/Mauthausen, Država »Martinj vrh […] Benedičič Franc, 1894, Martinj vrh, kmet, aretiran 30. 11. 1942, umrl 4. 2. 1943 v Mauthausenu;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 191) »9. januar 1943 – iz Begunj […] 21001 Benedičič Franc, 16. 9. 1894, Martinj Vrh, kmet – 30. 11. 1942, Martinj Vrh, umrl 4. 2. 1943, Gusen« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 260) ________________________________________________________________________ BENEDIČIČ FRANC – SIstory navaja Ime in priimek: Franc Benedičič, Oče. Franc, Mati: Doroteja, Datum rojstva: 17. 04. 1923, Kraj rojstva: Martinj Vrh, Kraj bivanja: Martinj Vrh, Datum smrti/izginotja: 11. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Cerkno, SPVB, Kraj pokopa: Zali Log. »Benedičič Franc, 1923, Martinj vrh, v partizane 9. 1. 1943, padel januarja 1945;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 191)
|
Pokopališče Zali Log, skozi pokopališka vrata na isti strani, kot je vhod v cerkev, levo, ob zidu 5. grob. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 24.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
24.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Železniki |
K. o. Zali Log, parc. št. 884 |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Kobal Alojzij |
SIstory navaja Ime in priimek: Alojzij Kobal, Oče: Alojz, Mati: Jožefa, Po domače: Pri Frčeju, Datum rojstva: 07. 01. 1915, Kraj rojstva: Zgornje Gorje, Kraj bivanja: Zgornje Gorje, Datum smrti/izginotja: 27. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Pri Cerknem, Kraj pokopa. Zgornje Gorje. »[…] 44. KOBAL ALOJZ – RADOVAN Rojen 7. januarja 1915 v Zg. Gorjah v kmečki družini. Bil je med tistimi katoliško usmerjenimi kmeti, ki so prvi začeli podpirati partizane. Po decembrski vstaji 1941 je bil aretiran in pozneje izpuščen. Spet je sodeloval s partizani in junija 1944 je tudi sam postal partizan. Delal je v gospodarski komisiji, potem pa je bil bolničar na Primorskem. Padel je med ofenzivo 27. aprila 1945 pri Cerknem.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 443 – besedilo ob fotografiji) |
Pokopališče Zgornje Gorje, v JZ kotu pokopališča |
FRČEJOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
20.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
Spomenik borbi in delu |
Spomenik posvečen borbi, delu, zmagam in 922 borcem in žrtvam druge svetovne vojne v občini Domžale. Postavljen ob 30-letnici osvoboditve in ob 7. zboru gorenjskih aktivistov 22. 6. 1975. Opis: spomenik je v obliki obeliska, sestavljen je iz več kot 4000 delov, vgrajenih je preko 300 delov trofejnih pušk, deli mitraljezov, topovskih cevi, delovnih strojev, ki so med seboj, in nad 50 poteznih min. Avtor: pisatelj Tone Svetina Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 6-7 in 90. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 187.
|
Spomenik stoji v parku, vzhodno pred pošto na Ljubljanski cesti 47 v Domžalah. |
V LETIH 1941--1945 T. SVETINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Nika Bajec, foto M. Hladnik 12. 6. 2017
D.Divjak 6.11.2022 |
15.8.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 6.11.2022
M.Kermavnar, 15.8.2024, uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografije 4/1 do 4/4 Zdenke Primožič |
varjena skulptura v obliki pravokotnega stebra |
Domžale |
K.o.: 1959 - DOMŽALE, št.parc.: 3835 |
|
Zgornje Koseze,
Spominsko znamenje NOB |
Granitni blok z vklesanim posvetilom ob požgani hiši, v kateri je bila 1942 partizanska javka. Dne 18. 9. 1943 je bila izdana, Nemci so hišo požgali in postrelili domačine in kurirje. Postavila 1981 ZB NOB Domžale. EŠD 16697 Po pripovedi potomke domačinov iz te hiše je v vas uspelo pobegniti enemu otroku. Kmet ga je skril pod kad, Nemci so zbrali vse vaščane in jim grozili s smrtjo, če ga ne bodo izdali. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Spominsko znamenje stoji severno od naselja Zgornje Koseze, ob temeljih požgane Janeževe hiše, zahodno pod hribom Rovnica, ob gozdnem robu. 150 m severno od hiše Zgornje Koseze 18
46.151127 N 46° 09' 04'' ; 14.797998 E 14° 47' 52'' |
NA TEM KRAJU JE STALA HIŠA ZG. KOSEZE 27.9.1981 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, maja 2020, M. Hladnik 25. 6. 2020 |
25.6.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Moravče |
— |
|
Uničenje elektrarne-Bistri graben, Kozje |
V Bistriškem grabnu, nedaleč od Kozjega, je na obnovljeni stavbi bivše elektrarne vzidana spominska plošča o uničenju elektrarne 13.8.1942. (Vodnik po partizanskih poteh, 1978, str. 587) Hiša je sedaj obnovljena, plošča pa se nahaja par metrov stran od nje, vidna s ceste. Plošča je, kot je razvidno iz nje, bila prvotno odkrita 9.9.1969. |
Ob lokalni cesti Kozje-Vetrnik, v Bistrem grabnu, v neposredni bližini stan. hiše Vetrnik 071 |
"DNE 13.8.1942 JE KOZJANSKA ČETA IZVEDLA NA TEM MESTU MINERSKO AKCIJO IN UNIČILA ELEKTRIČNO CENTRALO OBL. ODBOR ZZB NOV ŠMARJE PRI JELŠAH 9.9.1969" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 25.XI.2019 in 14.XII.2019 |
25.11.2019. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča na delno obdelanem kamnu |
Kozje |
— |
|
Hrib, Loški Potok, pokopališče Vlado Mohar |
— |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 23.8.2024, 14.10.2025 |
23.8.2024. 00:00 |
14.10.2025. 22:26 |
D. Divjak dodal podatke in posnetka, 14.10.2025 |
Nagrobnik |
Loški Potok |
K.o.: 1641 - HRIB, št.parc.: 280/1 |
||
Titova pećina |
— |
Črna Gora, ob Crnem jezeru.
Večji kraj v bližini: Žabljak
GPS: 43.14479, 19.09126 |
[zvezda nad lovorovima vejicama] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
https://www.google.si/maps/place/Titova+pe%C4%87ina/@43.1434425,19.0916397,3a,90y,22.23h,103.15t/data=!3m8!1e1!3m6!1sAF1QipPQYcdd6dcWAccjjC4Tw5ite_5TXNCfSjJVsaQb!2e10!3e11!6s%2F%2Flh5.ggpht.com%2Fp%2FAF1QipPQYcdd6dcWAccjjC4Tw5ite_5TXNCfSjJVsaQb%3Dw900-h600-k-no-pi-13.150263142491738-ya126.23323252811585-ro0-fo100!7i8704!8i4352!4m7!3m6!1s0x134d3c1dbdf15b75:0xd4bb0afb5f96ec58!8m2!3d43.1437241!4d19.091363!10e5!16s%2Fg%2F11c1xp5m9f?hl=sl&coh=205410&entry=ttu&g_ep=EgoyMDI0MDgyOC4wIKXMDSoASAFQAw%3D%3D . .
Zaradi težav pri prikazu sem povezavo na Google Maps preselil v to rubriko. |
M.Kermavnar, po fotografijah Mojce Luštrek |
1.9.2024. 00:00 |
1.10.2025. 17:06 |
— |
Spominska plošča |
Črna Gora |
— |
|
Vojsko - Vojščica, Plošča posvečena več dogodkom v NOB |
Spominska plošča, pravokotne oblike (80 x 60 cm) vlita v bronu. Datum odkritja: 22.6.1980 Foto: Miloš Kermavnar |
Spominska plošča je locirana na Vojščici, na dvoriščni fasadi hiše Vojsko 78. |
[zvezda] SEDEŽ KOMANDE MESTA VOJSKO-IDRIJA OBČASNI SEDEŽ VOJAŠKIH VOJŠČICA, 22. VI. 1980 |
— |
22. 6. 1980 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar |
— |
26.12.2025. 21:03 |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2696 Vojščica, parc. št. 828/2 |
|
Padlim za svobodo - Trnje |
Na kamnitem bloku, ki ima v zgornjem desnem vogalu vklesano peterokrako zvezdo, sta postavljeni dve napisni plošči. Na levi plošči so izpisana imena osmih domačinov, padlih oz. umrlih v internaciji v letih 1943 do 1945. Desna plošča pa nosi zapis o usmrtitvi borca Komande mesta Pivka Alda Vatovca. |
Spomenik se nahaja na koncu vasi Trnje, poleg igrišča (nasproti hiše (čez cesto) s hišno številko 46). |
PADLI ZA SVOBODO 1941 - 1945 MARGON RUDOLF 1915 - 1944 SMRDELJ FRANC 1923 - 1943 REBEC IGNAC 1924 - 1943 ŽIGMAN FRANC 1926 - 1944 ZORMAN JOŽEF 1926 - 1945 V INTERNACIJI SLAVEC FRANC 1913 - 1943 MEVLJA JOŽEF 1900 - 1944 ŽELE LUDVIK 1922 - 1944 KO ZB NOV PIVKA 1986 ----- NACIFAŠISTI SO 20.9.1944 TUKAJ V TRNJU UMORILI BORCA NOB KM PIVKA ALDA VATOVCA ROJ. 25.2.1927 V ČEZARJIH OBČINA KOPER SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU KO ZB NOV POBEGI-ČEZARJI 27.4.2001 |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 17.8.2018 |
— |
— |
— |
Prostostoječi spomenik z napisno ploščo |
Pivka |
— |
|
OŠ Preserje pri Radomljah |
Ni zabeležena ne v RKD ne kje drugje. |
Na ograjenem dvorišču pred vhodom v šolo na južni strani OŠ Preserje pri Radomljah, ki stoji 100 m zahodno od mosta čez Kamniško Bistrico v Radomljah. |
Šola je bila zgrajena v spomin |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 23. 1. 2019 |
— |
— |
— |
plošča na betonskem podstavku |
Domžale |
1937 HOMEC, 834/9 |