Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
6023
Šempolaj / San Pelagio

25 domačinov je bilo v NOV, 25 deportiranih, spomenik takoj po vojni so postavili za 7 padlih.
LSO 1: 238

Šempolaj / San Pelagio, ob parkirnem prostoru pred dovozom v center naselja, pred h. št. 10b

[zvezda]
PADLI ZA SVOBODO:
KOSMINA IVAN
MILIČ ANA
PERČIČ VLADIMIR
REBULA MIRKO
GRUDEN STANKO
POGREŠANI:
PERIC BOGOMIL
ŽRTVE NACIFAŠIZMA:
GRUDEN FRANC
SLAVA JUNAKOM!
30. 11. 1947

Obstoječi spomeniki
https://www.google.si/maps/@45.7659527,13.6867997,3a,48.6y,98.63h,84.43t/data=!3m6!1e1!3m4!1sqFfB8yX3CT-kgHzghkAejg!2e0!7i13312!8i6656!5m1!1e1?hl=sl . . Zaradi težav pri prikazu sem povezavo na Google Maps preselil v to rubriko.
M. Hladnik 25. 7. 2020
5.2.2022. 00:00
1.10.2025. 16:39
Dodal sliko in tekst 5. 2. 2022
Italija
6102
Pepe Jug, Trnovo

V Sistory je ime padlega Jože Jug, p. d. Kopačev, datum rojstva pa je 2. 7. 1923 Solkan. Bil je mizar, borec NOV in POS, padel v spopadu z Nemci v Trnovem, pokopan v Solkanu. 

Trnovo 50, na SV fasadi hiše.

[križ]

V SPOMIN
PEPITU JUG
BORCU ZA SVOBODO
ROJEN 12. 6. 1923
PADEL 26. 9. 1943

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
17.8.2020. 00:00
16.10.2025. 16:46
Slike in besedilo M. Hladnik
Spominska plošča
Nova Gorica
5862
ŠENTVID pri Stični - pomniki padlima partizanoma Mayerju in Skubicu

EŠD: NI

Dve kamniti plošči iz temnega kamna, velikosti 0,40 x 0,45 m in okoli en meter od tal sta z vijaki pritrjeni na notranjo stran pokopališkega zidu, zadaj za grobom Mayer Viljema in grobom z napisom Kutnarjevi - družina Skubic iz Petrušnje vasi 7.

Oba groba  Mayer in družina Skubic pred ploščama sta urejena. Domnevno sta prvoborca Mayer Vili - Martin in Skubic Franc - Krjavel pokopana prav v teh dveh grobovih.

.

Na plošči, ki so jo odkrili 26. julija 1970, pa je vklesan napis:

BOREC NOB Šturm Ignac 22. 7. 1906–8. 3. 1945 .

Grob je ob severni strani cerkve, drugi grob

Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf   Str.:243

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 111 (kot datum odkritja plošče je zabeležen 1. maj 1962).

SV stran lokalnega pokopališča v Šentvidu pri Stični ob cerkvi sv. Vida.

prva plošča in vklesani napis:    

 PRVOBOREC NOB  #  MAYER VILI - MARTIN #    *6.3.1913     + 26.12.1941  #    grob z nagrobnikom in vklesani napis:  #   MAYER VILJEM  #   *6.3.1913     + 26.12.1941 #    PRVOBOREC  #     

druga plošča, desna, vklesani napis:  # 

PRVOBOREC  #    SKUBIC FRANC - KRJAVEL #
*14.12.1913     + 11.4.1959

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak
27.6.2020. 00:00
grob, kamniti plošči, memorialna dediščina
Ivančna Gorica
k.o.1809 - Šentvid, parc. št.: 2/1
588
Selca, spominska plošča na gasilskem domu

Spominska plošča na gasilskem domu je posvečena padlima gasilcema, Janezu Lotriču in Francu Lebnu iz Selc.

Več...

Podatki o padlih borcih – gasilcih:

Franc Leben, rojen 18. aprila 1910 v Selcih, kmet, aretiran je bil avgusta 1943 in ustreljen 24. januarja 1944 v Šenčurju kot talec.

Janez Lotrič, rojen 31. maja 1908 v Selcih, kolarski pomočnik, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 27. januarja 1944 ob nemškem napadu na partijsko šolo v Cerknem.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 269-270.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/selca.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267.

EŠD 21263

Selca 22.

  1941 zvezda 1945

V SPOMIN PADLIM

GASILCEM

LOTRIČ  JANEZ

* 31. 5. 1908  PADEL 29. 1. 1944

LEBEN  FRANC

* 31. 4. 1910  PADEL 24. 1. 1944

SLAVA JIM!

                                                                                        G.D. SELCA

Uničeni spomeniki
Franc Podnar M. Kermavnar 14,maj 2022
14.5.2022. 00:00
M. Kermavnar, 14.5.2022, Plošča je odstranjena. Stari gasilski dom so pred kratkim podrli. Na novem gasilskem domu plošče ni. Fotografija 4/1
Spominska plošča
Železniki
K. o. 2064 Selca, parc. št. 887/4
9151
Ihan, pokopališče, Dolničar Franc

Sistory navaja: Ime in priimek: Franc Dolničar, Oče: Janez, Mati: Marija, Datum rojstva: 16. 07. 1912, Kraj rojstva: Prelog, Kraj bivanja: Prelog, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): mizarski pomočnik, Datum smrti/izginotja: 12. 09. 1943, Kraj smrti/izginotja: Krmelj, Kraj pokopa: Mršeča vas.

»FRANC DOLNIČAR-Tomaževčev, rojen 16. julija 1912. Mobilizirali so ga v avgustu 1943: Padel je že ob kapitulaciji Italije, 6. septembra, v bitki pri Mršeči vasi na Dolenjskem. Pokopan je tam v skupnem grobu.147« (Stane Stražar, Svet pod Taborom, Kronika Ihana, Ihan: Odbor za praznovanje 750-letnice Ihana, 1974, str. 292)

Pokopališče Ihan, Iskalnik grobov Domžale, Ihan (Ferdinand Pichler), P: C, V: 1 4, S: 1 7 2 (Iskalnik grobov, Ihan Dostop: 13. 6. 2024).

[križ]

TOMAŽUČEVI
FRANC       * 1912          + 1943

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 14.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič
14.6.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1964 Ihan, parc. št. 151
9152
Ihan, pokopališče, Kokalj Jožko - Goropeški

Sistory navaja: Ime in priimek: Jože Kokalj, Oče: Janez, Mati: NULL, Datum rojstva: 21. 01. 1937, Kraj rojstva: Brdo, Kraj bivanja: Brdo, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): otrok, Datum smrti/izginotja: 20. 06. 1944, Kraj smrti/izginotja: Wurzburg, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Nemčija.

»JOŽE KOKALJ-Goropeški, roj. 21. januarja1937. Dne 30. nov. 1943 je bil z družino v taborišču Schwarzenberg na Bavarskem. Tam je l. 1944 umrl za davico. Pokopan je v Würtzburgu pri Nürnbergu.126« (Stane Stražar, Svet pod Taborom, Kronika Ihana, Ihan: Odbor za praznovanje 750-letnice Ihana, 1974, str. 289)

Iskalnik grobov Domžale, Ihan

Pokopališče Ihan, Iskalnik grobov Domžale, Ihan, P: C, V: 8, S: 8 1 (Iskalnik grobov Domžale, Ihan Dostop: 12. 6. 2024).

[križ]
KOKALJ – GOROPEŠKI

SIN JOŽKO       * 21. 1. 1937         20. 6. 1944

KAKO BI POZABILI KAR SRČNO SMO LJUBILI

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 14.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič
14.6.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1964 Ihan, parc. št. 151
7563
Spominsko obeležje

Knjiga "Zlomljena krila: Reševanje zavezniških letalcev na Slovenskem med drugo svetovno vojno"

Naselje Meniški Vrh pri Zabukovju nad Sevnico. Na južnem robu vasi sredi travnika na razpotju makadamskih poti.

V spomin na tragični dogodek sestrelitve zavezniškega letala 19. marca 1944

Dne 19. marca 1944 je bil na tem območju, blizu Meniškega Vrha, po boju z nemškimi lovci sestreljen ameriški bombnik B-24, ki se je vračal v svojo bazo iz bojne akcije v Rajhu. Obeležje je v spomin na tragični dogodek, na preživele in v nesreči preminule ameriške letalce.

Povzetek o eksploziji letala nad Zabukovjem po spominu pričevalcev in po knjigi "Zlomljena krila: Reševanje zavezniških letalcev na Slovenskem med drugo svetovno vojno".

Občina Sevnica, 19. marca 2022

Obstoječi spomeniki
Ljubo Motore, Sevnica
19.5.2022. 00:00
Plošča na skali
Sevnica
5908
Zagradec, Plošča padlim borcem in aktivistom OF ter žrtvam fašističnega nasilja

Na spominski plošči iz belega kamna so vklesana imena šestnajstih padlih borcev, devetih aktivistov in enaindvajsetih žrtev fašističnega nasilja v letih 1941–1945.

Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. 

Na osnovni šoli v Zagradcu je bila na pročelju stavbe vzidana spominska plošča – leta 2015 so jo ob postavitvi nove šole prestavili na oporni zid ob parkirišču. Zagradec 33

             ŽRTVAM NOB 1941–1945
               PADLI BORCI
JERŠE CIRIL, ZAGRADEC, 1927–1943
VIDMAR FRANC, FUŽINA, 1903 –1943
OBŠTETAR FRANC, FUŽINA, 1919–1943
BRADAČ ALOJZ, MARINČA VAS, 1925–1943
ŠUŠTARŠIČ FRANC, MARINČA VAS, 1924–1943
ŠKODA ALOJZ, MARINČA VAS, 1921–1945
CIMERMAN ALOJZ, MARINČA VAS, 1921–1945
CIMERMAN FRANC, MARINČA VAS, 1924–1943
BLATNIK JOŽE, TOLČANE, 1922–1943
HROVAT ANTON, TOLČANE, 1910–1944
GREGORIČ ANTON, KUŽELJEVEC, 1922–1944
ZALETELJ ANTON, KUŽELJEVEC, 1920–1943
GLAČ ALOJZIJ, GRINTOVEC, 1921–1943
ROŠELJ FRANC, KITNI VRH, 1908–1944
PERKO JANEZ, VELIKO GLOBOKO, 1908–1943
MUSTAR JOŽE, KITNI VRH, 1917–1945
               PADLI AKTIVISTI
HROVAT IVAN, ZAGRADEC, 1917–1942
ZAJC FRANC, FUŽINA, 1902–1942
LUKANČIČ FELIKS, FUŽINA, 1906–1944
ŠUŠTARŠIČ JANEZ, FUŽINA, 1909–1944
VIDMAR IVAN, FUŽINA, 1902–1944
BAJT JOŽE, FUŽINA, 1900–1945
MAVER JOŽE, TOLČANE, 1905–1942
MAVER VENCESLAV, TOLČANE, 1924–1942
BRADAČ FRANC, MARINČA VAS, 1883–1944
               ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA
STRNAD ALOJZIJ, ZAGRADEC, 1895–1944
STRNAD RAJKO, ZAGRADEC, 1930–1945
OZIMEK JANEZ, ZAGRADEC, 1902–1944
OZIMEK FRANČIŠKA, ZAGRADEC, 1900–1944
JERŠE JOŽE, ZAGRADEC, 1933–1944
HROVAT TEREZIJA, ČEŠNJICE, 1885–1942
BERDNIK KAROL, ČEŠNJICE, 1922–1942
BERDNIK ANTON, ČEŠNJICE, 1891–1942*
NOVAK MARIJA, VALIČNA VAS, 1880–1943
NOVAK MARIJA, VALIČNA VAS, 1900–1943
NOVAK ANA, VALIČNA VAS, 1922–1943
VIDRIH IGNAC, GRINTOVEC, 1886–1942
MAVER JOŽEF, GRINTOVEC, 1904–1945
MAVER ANGELA, GRINTOVEC, 1910–1945
MUSTAR IVANA, KITNI VRH, 1921–1944
MUSTAR LUDVIK, KITNI VRH, 1923–1945
BLATNIK FRANČIŠKA, KITNI VRH, 1924–1943
MOHORČIČ AMALIJA, KITNI VRH, 1925–1943
ZAVODNIK FRANC, MARINČA VAS, 1903–1944
ZAVODNIK MARIJA, MARINČA VAS 1896–1944
PEČJAK TOMAŽ, ZAGRADEC, 1913–1942 
.
ZA SREČO MLAJŠIH STE ŽIVLJENJA ŽRTVOVALI,
VAŠ DUH MED NAMI NAJ BO VEDNO ŽIV!
KO ZB NOV ZAGRADEC

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 12. 7. 2020, 5.10.2020 26.10.2021 D.Divjak
26.10.2021. 00:00
19.9.2025. 05:57
Fotografiji Franc Štibernik, naložil M. Hladnik 5. 10. 2020 26.10.2021 dodal posnetke 1,2,3 in dopolnil podatke D.Divjak
Ivančna Gorica
K.o.: 1825 - ZAGRADEC, št.parc.: 28/10
857
Spomenik Karlu Destovniku-Kajuhu.

V Šoštanju stoji v bronu izdelan celopostavni kip pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Kip je izdelal kipar Marjan Keršič, postavili pa so ga leta 1969 pri njegovi rojstni hiši. 

Kajuh je eden najpomembnejših slovenskih pesnikov iz vojnega obdobja. Rodil se je v Šoštanju decembra 1922. Bil je predan narodnoosvobodilnem boju, kar se vidi v večini njegovih pesmi. Udeležil se je pohoda Štirinajste divizije, v kateri je sodeloval v okviru kulturniške skupine. Padel je februarja 1944 pri Žlebniku v Belih Vodah, pod streli nemškega vojaka.

Spomenik stoji na urejenem platoju, v parku, v bližini Kajuhovega doma v Šoštanju - Cesta Lole Ribarja 2.

KAREL DESTOVNIK

     KAJUH

   1922 - 1944

Obstoječi spomeniki
Sara Štangelj, januar 2017 19.marec 2021 dopolnil D.Divjak 26.10.2021 S. Gradišnik.
19.3.2021. 00:00
19.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak 26.10.2021 dopolnil s fotografijo S. Gradišnik.
Celopostavni kip pesnika iz brona, ki stoji na granitnem podstavku.
Šoštanj
K.o.: 959-ŠOŠTANJ, št.parc.: 1022/2
5324
Srečku Legatu

Marmorna plošča Srečku Legatu, padlemu borcu v NOV. Postavljena je bila leta 1948.
EŠD 21756

SIstory navaja za podatke s plošče, odstopa le ime: Ime in priimek: Pavel Legat, Oče: Pavel, Mati: Helena, Priimek matere: Rabič, Po domače: NULL, Datum rojstva: 19.12.1918, Kraj rojstva: Mojstrana, Kraj bivanja: Hrušica, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): železničar,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 25.04.1945, Kraj smrti / izginotja: Lokovec, Kraj pokopa: Lokovec, Država pokopa: Slovenija

Plošča je vzidana v obcestni zid nekaj deset metrov pred hišo Lokovec 11, na desni strani ceste. Koordinate: S 46.02670, V 13.74862.

           [križ]
    TU JE PADEL
 LEGAT SREČKO
ELEKTROTEHNIK
    * 19. 12. 1918
     + 25. 4. 1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 14. 4. 2020
26.5.2024. 00:00
M.Kermavnar, 26. 5. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dodal napis na plošči, fotografiji 3/1 in 3/2 ter popravil lego in tekst za lokacijo. Dodal podatke iz Sistory.
Spominska plošča
Nova Gorica
K. o. 2296 Lokovec, parc. št. 491/1
6054
Male Dole pri Temenici, Ustanovitev Stiške čete

Na partizanskem domu v Debelem hribu nad Temeniško dolino je pritrjena marmorna spominska plošča z napisom. Odkrili so jo ob otvoritvi partizanskega doma 4. julija 1961.

Leta 1976, ob 35. obletnici ustanovitve Stiške čete, je Krajevni odbor ZB NOV Šentvid pri Stični pri partizanskem domu v Debelem hribu odkril še skulpturo iz hrastovega lesa kiparja Petra Jovanoviča z liki partizana in z napisom: Borci Stiške čete, ustanovljene 17. 8. 1941 – 1976.

Stiška partizanska četa s prvimi štirimi borci je nastala sredi avgusta 1941. Ko so iz Ljubljane prišli še trije borci, iz Temeniške doline pa sta se ji priključila tudi dva borca-domačina, so v zidanici na Mihelci nad Temenico 17. avgusta 1941 četo oblikovali in borci so zaprisegli. Komandir čete je postal Miro Perc-Maks, politični komisar pa Srečko Žgajnar, oba predvojna komunista iz Ljubljane. Na Mihelci se je četa zadrževala do konca avgusta; pomagala je terenskim političnim delavcem pri organiziranju Osvobodilne fronte.

Svojo prvo akcijo je četa izvedla v noči na 2. september 1941, ko je ob železniški progi pri Bregu med Radohovo vasjo in Šentlovrencem iz zasede ubila italijanskega oficirja in enega vojaka. To sta bila prva okupatorska vojaka, ki sta v Ljubljanski pokrajini padla od slovenskega partizanskega orožja. Po tem napadu so italijanske enote strnjeno pregledovale to območje, zaradi česar se je četa razšla. Ko so se kmalu ponovno sešli in se okrepili z novimi borci, si je Stiška četa na Kremenjku uredila novo taborišče. Odondod je opravila več akcij. Mimo vojaškega urjenja in političnega osveščanja so borci politično delovali med prebivalstvom okoliških vasi.

15. decembra 1941 so tudi Stiško četo vključili v Drugi slovenski ali Štajerski bataljon.

Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-5.pdf

Str.: 259

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 107-108 in 111 (po pomoti dvakratni vnos).

Na Partizanskem domu v Debelem hribu nad Temeniško dolino, Temenica 68

    NA TEM MESTU JE BILA USTANOVLJENA
         STIŠKA ČETA DNE 17. AVGUSTA 1941.
DOM JE POSTAVLJEN V SPOMIN PRVOBORCEM
        TE ČETE IN PRVIMA KOMANDIRJEMA
           PADLIMA NARODNIMA HEROJEMA
        MAKSU PERCU IN JOŽETU KOVAČIČU
.
      KRAJEVNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV
              ŠENTVID PRI STIČNI 1961 LETA

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 8. 8. 2020
5.10.2020. 00:00
Foto Franc Štibernik, ki je ploščo tudi obnovil. Naložil M. Hladnik 5. 10. 2020
Spominska plošča
Ivančna Gorica
1807 TEMENICA, 536/3
1845
Spominski park, prireditveni prostor

V bližini Taborske stene je bil narejen spominski park pri Taborski steni. Na vzpetini nad platojem (J. Luštrek ne ve, kaj je s tem mišljeno) je postavljena manjša lesena hiška za nastopajoče, na zadnji steni pa je osem velikih informativnih tabel, ki obiskovalce poučijo o medvojnih dogodkih in vseh ostalih podatkih vezanih na širšo okolico spominskega parka.
K spominskemu parku sodijo spominska plošča v jami, piramida za Vinka in Jakca ter prireditveni prostor. Vse je posvečeno enemu samemu dogodku -- spopadu med partizani v jami in Italijani.

Dostop 1: Na regionalni cesti Dragarji - Draga sledite smernim tablam in pri Ožboltovi koči zavijete levo navzdol, po nekaj sto metrih pa pridete do prireditvenega prostora. Od tam vodi pot do Taborske jame. Dostop 2: S ceste Kočevska Reka--Osilnica, še preden se ta vzpne na Strmo reber, zavijemo za smerokazom Medvedjek desno na gozdno cesto 916. Po njej se peljemo 5 km in vmes na edinem razcepu spet sledimo smerokazu Medvedjek levo. Pri tretjem smerokazu Medvedjek pa cesto zapustimo v levo in takoj parkiramo pod gozdarsko kočo. Do prireditvenega prostora nadaljujemo peš naravnost kakih 100 m. Koordinate: S 45.5807, V 14.7207

[zvezda]  DOBRODOŠLI PRI TABORSKI STENI  [zvezda]

Obstoječi spomeniki
Vasja Marinč, 12.6.2017
23.11.2024. 00:00
M.Kermavnar, 23. 11. 2024, po predlogi Luštrek Janija prestavil zvezdico iz Ožbaltove koče (kot jo imenuje V. Marinič) na lokacijo, kjer je nadstrešnica s prireditvenim prostorom. Besedilo iz rubrike Besedilo na spomeniku prestavil v rubriko Opis. Dodal fotografiji 3/2, 3/3 in kolaža 3/5 in 4/1. Dopisal alternativni dostop iz Kočevske Reke ter GPS koordinate. Status postavil na obstoječ.
Spominski park
Osilnica
K. o. 1586 Žgure, parc. št. 2822/217
4228
Partizanska bolnica Kira

Spominska plošča, odkrita 1981, označuje lokacijo nekdanje partizanske bolnišnice oz. bolnišnične postojanke pod Gorjanci, ki je delovala s prekinitvami 1942-1944.

Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 12.

EŠD 8698

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Na severnem pobočju Gorjancev, v zgornjem toku potoka Pendirjevka (lokacija je označena na zemljevidu približno).

NA TEM MESTU
JE DELOVALA
OD OKTOBRA 1943
DO APRILA 1944
VOJNO PARTIZANSKA
BOLNICA
KIRA

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik neobiskano, nedokončano
Spominska plošča
Šentjernej
1648
Spominski park Hinjce
Nemci so po kapitulaciji Italije 22. oktobra 1943 v Krmelju 140 ljudi odgnali v Hinjce in postrelili 13 članov vaške straže, katerih seznam so našli. Trupla vrgli v gnojnično jamo, druge pa za tri tedne zaprli v Sevnici. Po osvoboditvi so oktobra 1945 trupla slovesno prekopali v skupni grob na pokopališču v Gabrijelah. Na kraju streljanja so 1978 odkrili leseno skulpturo kiparja Braneta Šustarja. 22. oktober je krmeljski krajevni praznik.
Hinjce, med številkami 1, 2 in 3

Spomenik trinajstim članom vaške straže.

M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 17. 7. 2011
16.10.2025. 18:05
Skulptura
Sevnica
6634
Pokopališče v Kranjski Gori

Sistory: Antonija Robič, Oče: Janez, Mati: Terezija, Datum rojstva: 01.03.1913, Kraj rojstva: Kranjska Gora, Kraj bivanja: Kranjska Gora, Datum smrti / izginotja: 21.01.1944, Kraj smrti / izginotja: Auschwitz-Birkenau, Kraj pokopa: Auschwitz-Birkenau

..................................................................

Sistory: Jožef Košir, Oče: Franc, Mati: Jera, Datum rojstva: 29.03.1923, Kraj rojstva: Kranjska Gora, Kraj bivanja: Kranjska Gora, Datum smrti / izginotja: 18.10.1944, Kraj smrti / izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Grčija

..................................................................

..................................................................

Sistory navaja Ime in priimek: Emil Zupan, Oče: Alojz, Mati: Rozalija, Datum rojstva: 06. 09. 1927, Kraj rojstva: Kranjska Gora, Kraj bivanja: Kranjska Gora, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): dijak, Datum smrti: 05. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Belca, Kraj pokopa: NULL.

»Razgibano življenje na kurirski postaji GT-19 je utihnilo v jutranjih urah 5. avgusta 1944. Nekateri se tega jutra sploh niso več zbudili. Na pogradu so obležali mrtvi: […] Pred postajo sta obležala […] in 17- letni Emil Zupan iz Kranjske Gore. Čez dva dni so nedaleč od postaje dobili še mrtvega ruskega ujetnika […] Tragediji kurirjev nad Dovjem sta botrovali neprevidnost in malomarnost. […] V temi je do kurirske postaje žandarje lahko pripeljal samo človek, ki je dobro poznal pot. Kdo je bil to, je še danes uganka. Čeprav so kurirji vedeli, da so žandarji v bližini, saj so jih zvečer videli, niso postavili niti stražarja. Posledica: šest padlih, trije ujeti, le eden je pobegnil.  […]

Emil Zupan je bil rojen 6. septembra 1927 v Kranjski gori. Po obveznem šolanju je šel v uk  na Jesenice v avtomehanično delavnico. V Kranjski gori je bil član mladinske organizacije. Terenski politični delavci so opazili, da je fant bister in so ga zato poslali v politično šolo na Dolenjsko. Potovanje pa je bilo zanj usodno. Ko je prvo noč prespal pri kurirjih kurirske postaje GT-19 je padel star še ne 17 let. […]

Petega avgusta 1944. leta  je padlo nad Belco 6 borcev. Padli so kurirji, ki so v Zgornjesavski dolini organizirali odlične zveze, povezovali Gorenjsko, Primorsko in Koroško.« (Jože Vidic, Usoda kurirske postaje GT-19, Beg z morišča,  Ljubljana: Založba Borec, 1971, str. 192, 197, 198, 199, 200.

Staro pokopališče v Kranjski Gori.

[križ]  DRUŽINA ROBIČ
Tončka * 1. 3. 1913 + 29. 1. 1944
              žrtev Auschwitz

..................................................................

[križ]
DRUŽINA KOŠIR
sin JOŽEF * 2. 3. 1923 padel 18. 10. 1944.

..................................................................

[križ]
SIN EMIL ZUPAN
* 6. 9. 1927 padel 5. 8. 1944
Ko bi solza mrtvece budila,
tebe nebi krila še gomila.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
1.5.2025. 00:00
M.Kermavnar, 9.9.2023, dodal Opis po besedilu Zdenke Primožič M. Kermavnar, 15.9.2023, prenos groba za Černe Marka na sloj Obeležja. M.Kermavnar, 1. 5. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku
družinski nagrobniki
Kranjska Gora
2169 KRANJSKA GORA, 3/3
1554
Franc Guzel in Janez Reven

Spominska plošča na skali obeležuje kraj, kjer sta 25.6.1942 padla borca Cankarjevega bataljona Franc Guzelj in Janez Reven.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 207.

EŠD 5423

Ob koncu gozdne ceste, kjer ta prečka potok Savnik, kakih 400 dolžinskih metrov pod pl. Spodnji rovti oz. 100 m pod najnižjim senikom na tej planini.

Na tem mestu sta padla v NOB iz nemške zasede v letu 1942

Guzel Franc
Reven Janez

iz Jesenic.

ZB Žirovnica

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 24. 11. 2012, 18. 4. 2017
spominska plošča
Jesenice
8101
Milan Zakrajšek, Kranj

Sistory ne ponudi nobenega podatka o Milanu Zakrajšku.

»Aktivnost mladine v tem obdobju je bila v Kranju zelo velika.  […] Omembe vredno je tudi miniranje mostu pri postaji Jošt. Komite SKOJ je kot možni organ organiziral diverzantsko grupo, ki so jo vodili Stane Rant, Marjan Jan in Milan Zakrajšek in ki je pripravila to akcijo.« Stane Šinkovec, Skoj in mladina Kranja od leta 1938 do pomladi 1942, 900 let Kranja /Spominski zbornik/, Kranj: Občinski ljudski odbor, 1960, str. 360.

  • Jože Vidic, Beg z morišča, Ljubljana: Zavod Borec, 1971, str. 30.
Mestno pokopališče Kranj, P – 11/11, 12

ZAKRAJŠEK – ovi  (križ)
MILAN
*16. 10. 1922, padel na
Martinj vrhu 19. 2. 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po podatkih in fotografijah Zdenke Primožič 9. 2. 2023
9.2.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Kranj
2123 ČIRČE, 392/1
4399
Plošča Jožefu Lebanu
Iz Tolmina v vas Čadrg po ozki cesti. Peljemo se skuzi vas do zadnje hiše št.22 Pred hišo desno on kolovozu je spominska plošča.

NA TEM MESTU JE DNE 30.1.1944 PADEL PARTIZAN - BOREC VOS LEBAN JOŽE

Vojko Hobič, 25.8.2019
Spominska plošča
Tolmin
2272
Ljubljana Bežigrad

Kamnita kvadra, en ležeč, drugi pokončen, s pritrjenima pravokotnima kamnitima napisnima ploščama, sta posvečena v NOB padlim prebivalcem 4. kvarta Bežigrad. V prvotni obliki odkrita leta 1946 (arh. F. Kuglič) in prenovljena leta 1981.

  • EŠD 22847
  • V spomin in svarilo, Zbor volivcev (občanov), Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Ljubljana – Bežigrad, Leto I, štev. 4, 10. junija 1961, str. (9, 15). [Elektronski vir] Zbor volivcev (občanov), Leto I, št. 4, 10. junija 1961, str. (9, 15).  Dostop: 30. 3. 2025.

  • Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 141-142.

Ljubljana Bežigrad, v parku na vogalu Vojkove ceste in Kržičeve ulice, pred h. št. Kržičeva 1.

     Prva plošča:
PADLIM ZA SVOBODO 1941 - 1945
AHAČIČ ANTON
DUHOVNIK BOŽO
FLORJANC DRAGO
FON IVAN
GORIŠEK MARTIN
GREGORKA MIROSLAV
JAMAR MARJAN
JANEŽIČ VIDA N. HEROJ
JELINČIČ ERNEST
KALAR POLDE
KALAR NACE
KOLAVČIČ RUDOLF
MOČNIK EDI
MOHAR EDVARD
OŽBALD VLADIMIR
PAPEŽ NADA
PAVŠIČ ERNA ROJ. JAMAR
PRHNE FRANC
PUC METOD
SEDEJ FERDINAND
SELKO RADO
STRNAD JAROSLAV
SKETELJ KAROL
ŠKRBINC HENRIK
ŠKRK ŠTEFAN
ŠNUDERL SAVO
ŠUŠTERŠIČ MIRKO
TAUČER BOGOMIR
VARDJAN VLASTO
ZABUKOVŠEK DORA
ZABUKOVŠEK MILJUTIN
ZORKO ANTON
ŽIBERNA BORIS
SONC MEDICA
JURKOŠEK FRANC
.
             OBNOVILI ZB BORIS KIDRIČ 1981
.
     Druga plošča:
IZ VAŠE KRVI JE VZKLILA NAŠA SVOBODA
ARNEŽ STANE   
BINDER RADO -
        STOJAN    
BRELIH BRANKO   
BRELIH CVETKA   
JURKAS VINKO - BINE   
KOŠAK VINKO   
KREGAR DR. FRANC   
MACAROL IVAN   
MEŽNAR LUDVIK   
MILAVEC FRANC   
MILAVEC IVANA   
MILAVEC ANICA   
NEPUŽLAN DRAG
ONEUBERGER DR. MAVRICIJ 
GOLAUH DR. RUDOLF -
           MARINO
OSREDKAR IVE
OSREDKAR RADO
OSREDKAR SAVO
PARADIŽ VINKO
PAVLIN JANEZ
PERUZZI CVETO
PUTERLE SLAVKO
URAN JANEZ
WAIDI ADOLF
ŽIBERNA MILOVAN
.
     ZZB LJUBLJANA BEŽIGRAD IN KS BORIS KIDRIČ 1974

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 9. 9. 2017
25.11.2024. 00:00
M. Kermavnar, 29.9.2022, napis na spomeniku in foto 4/2. M.Kermavnar, 25. 11. 2024, po predlogi Mojce Luštrek popravil napaki v besedilu na spomeniku in dodal katastrske podatke.
dva betonska kvadra z belima marmornima ploščama
Ljubljana
K. o. 2636 BEŽIGRAD, parc. št. 1157/2
863
MAŠUN-Spominska plošča zaprisegi rabske brigade
https://wp.me/p4TOBI-nn

avtor: Miloš Toni

Spomenik se nahaja na stavbi informacijskega centra "Gozdna hiša Mašun", na Mašunu.

Na Mašunu so 24.9.1943 zaprisegli borci in borke XVI. SNOUB. To so bili preživeli slovenski interniranci v italijanskem koncentracijskem taborišču smrti na Rabu. Skupaj z interniranimi Hrvati in Židi so razorožili okupatorjevo posadko in ustanovili rabsko brigado. 

Mašun, 24.9.2000

ZZB NOV Slovenije in Taboriščni odbor Rab

Sabina Požar D.Divjak 20. julij 2020, 4.1.2023
4.1.2023. 00:00
D.Divjak dodal povezavo 4.1.2023
Spominska plošča na objektu
Ilirska Bistrica
K.o.: 2508-SNEŽNIK, št.parc.: 1856/4
6299
Dobrla vas

Partizan je padel 9. maja 1945 kot izvidnik Tomšičeve brigade, na kolesu, od krogle umikajoče se nemške enote. Bil naj bi iz Slovenj Gradca, marmornato ploščo nad grobom so po vojni oskrunili, nadomestil jo je leseni križ, 1970 pa spomenik.
Padlim za svobodo, 60--62

Pokopališče Dobrla vas (Eberndorf), Avstrija, vzhodno od vasi, na notranji strani zidu desno ob vhodu. V bližini je srednj šola, Hofbauerstraße 5, 9141 Eberndorf, Avstrija

PARTIZANU
PADLEMU
V BORBI
PROTI FAŠIZMU
1941--1945
1 NEZNAN
ZVEZA
KOROŠKIH 
PARTIZANOV
1970

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
25.10.2020. 00:00
Avstrija
4947
Hrabrim zaveznikom

V skupnem grobu je bilo pokopanih 24 vojakov Rdeče armade, 2 Bolgara (padli 1941-45 in so prekopani) in 6 graničarjev stare jugoslovanske vojske (padli ob vdoru Nemcev v Radgono aprila 1941). Grob je bil urejen 1957, plošča je zamenjana.
EŠD 15291

V JZ delu pokopališča v Gornji Radgoni.

zvezda

ŠE SMRT VAS DRUŽI, BRATE VAS IN NAS

 IN  MI  IN  VI  SMO  DALI  NOVI  ČAS!

.

HRABRIM ZAVEZNIKOM JUGOSLOVANOM

RUSOM IN BOLGAROM.PADLIM LETA

1941 - 1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 11. 1. 2020 neobiskano nedokončano Dopolnil D.Divjak, 19. maj 2020 Gradišnik - Gržina, dodala posnetek št.1. 16. 5. 2025
16.5.2025. 00:00
Gradišnik - Gržina, dodala posnetek št.1
Grob(išče)
GORNJA RADGONA
K.o.: 184-GORNJA RADGONA, št.parc.: 539
1198
Dijakom, Tržič

Plošča je posvečena padlim dijakom nekdanje meščanske šole, odkrita je bila 26. aprila 1951.

Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 83.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 279.

Na južni, obcestni fasadi stavbe Balos 4 v Tržiču. Zraven je še spominska plošča borcem za severno mejo 1918.

IMELI SMO LJUDI, V POLJANI CVET

DIJAKOM TEGA ZAVODA 

PADLIM V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 13. 3. 2017
spominska plošča
Tržič
5770
Nanos, spomenik heroju Vojku na Griži oz. Bobnu

Spomenik je kamnit kvader z vzidanimi napisnimi ploščami na prednji strani. Postavljen je bil leta 1948.

  • EŠD 19208
  • JSNP 108
  • Primož Plahuta: Spomeniki nanoške bitke. Svobodna beseda okt. 2023
Spomenik stoji na vrhu Griže, na planoti Nanos, cca 600 m JZ od hiše Nanos 9; v virih je lokacija označena z imenom Boben, vendar je Boben sosednji kucelj proti vzhodu, spomenik pa je na vrhu "druge najbolj jugovzhodne vzpetine v grebenu Griže. Najbrž je najlaže dosegljiva z markirane poti od Abrama v Podnanos za pašnikom nad St(e)rgarjem (Nanos 10). Domačin nama je za orientir priporočil veliko mravljišče desno ob poti. Od tam dalje je brezpotje, a sva naletela na dva kažipota POHOD."

HEROJU VOJKU
POVEDEL SI NAS V JURIŠ
ČEZ MEJE IN ŽICE
PRIŽIGAL V SRCIH
LUČ PRAVICE IN RESNICE –
ODPIRAL DURI NAM
V ŽIVLJENJE NASTEŽAJ –
SAM ZDRSNIL SI – NESMRTEN
SMRTI V NAROČAJ
.
   OB 30. LETNICI SKOJA
   VOJKU IN PETDESETIM
   TOVARIŠEM KI SO SE
18. IV. 1942 NA TEM MESTU
BORILI S SEDEMSTO FAŠISTI
IN POKAZALI BREZMEJNO
HEROJSTVO
                                CK LMS

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 24. 5. 2020, slike Mojca Luštrek 13. 11. 2021
23.7.2023. 00:00
Ime lokacije spremenila Mojca Luštrek. -- Vpisal M. Hladnik 13. 11. 2021 "Zame pa ostaja vprašanje ali so najprej Vojkova skupina in nato Pavel Rušt imeli položaj na koti 837 ali na koti 830. Bojišče je bilo tudi na kotah 866 in 887 [...] Vsaj do sedaj se je izkazalo, da so italijanski dokumenti izredno verodostojen vir podatkov in sumim, da je spomenik postavljen na napačnem grebenu (torej na koti 837 - Bobnu in ne na koti 830, kjer je bil spopad po italijanskih podatkih)." -- Primož Plahuta 23. 7. 2023.
Vipava
K. o. 2406 Nanos, parc. št. *24/4
5904
Višnja Gora, krajevno pokopališče ob cesti Žabjek - spomenik neznanim borcem NOV in žrtvam FN
Na krajevnem pokopališču, ki je tik ob levi strani avtocete Ljubljana - Zagreb oz. ob lokalni cesti Žabjek, ki poteka mimo cerkve sv. Tilna, je na sredini pokopališča grobnica 30 neznanim borcem NOV in žrtvam FN. Grobnico in spomenik tvorijo 1,5 m x 11 m okvirjena in popločena površina, levo in desno sta  prostora za zelenje. Na sredini te površine stoji okoli 2,5 m kamnit steber, pravokotnega prereza 0,30 x 0,40 m z vklesano peterokrako zvezdo, ob eni strani pa pritrjeno kamnito ploščo, velikosti 0,80 x 0, 60 m, z vklesanim sporočilom. 

Spomenik so odkrili 1. novembra 1955.

Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. 258

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 112.

Sredina pokopališča, hiša v bližini: Višnja Gora, Žabjek 9

        1941 - 1945

KOT ŽRTVE STE PADLI

V BORBI ZA NAS.

.

TU POČIVA 30 NEIMENOVANIH BORCEV

NOV IN ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA

KI SO PADLI V TEM KRAJU IN BILI

DOMA IZ RAZLIČNIH KRAJEV

SLOVENIJE.

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, dopolnil T.Bizjak 7.9.2020
12.7.2020. 00:00
kamen, grobnica - memorialna dediščina
Ivančna Gorica
k.o.1812 - Dedni dol, parc. št.: 376/4