Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
619
Spomenik preboju Prešernove brigade

Spomenik na Selu je posvečen preboju glavnine Prešernove brigade iz nemškega obroča na Žirovskem vrhu v noči s 3. na 4. avgust 1943 in osemindvajsetim neznanim padlim borcem. Odkrili so ga 29. novembra 1951, spomenik je zasnoval Jože Sottler. 

Zid, na katerem je plošča, je v obliki Triglava. Pred njim je pokrov grobnice z rdečo zvezdo na sredi.

V noči na 2. avgust 1943 so Nemci z močnimi silami obkolili Žirovski vrh in v obroču  se je znašlo preko šeststo borcev Prešernove brigade, bataljona Gorenjskega odreda, Žirovske čete in terenci, med njimi jih je bilo veliko neoboroženih. Borci so se začeli prebijati v skupinah, glavnina v noči na 4. avgust na Selu med Martinovo in Šurkovo hišo, pot jim je utrla skupina bombašev. Šli so čez Koprivnik in v Mrzlem Vrhu prekoračili nekdanjo jugoslovansko-italijansko mejo, prek Gornjega Vrsnika so nato nadaljevali pot na Notranjsko.

Iz obroča na Žirovskem vrhu se je prebilo okrog tristo osemdeset borcev, okoli sto se jih je skrilo po kmetijah in grmovju, triindevetdeset borcev so Nemci zajeli, padlo pa jih je okrog štirideset.

Ob spomeniku je pokopanih tudi enaintrideset borcev, ki so padli v okolici Žirov in bili pokopani leta 1948, med njimi štirinajst borcev iz krojaške in čevljarske delavnice, ki so padli 15. novembra 1943 v Ravnah pri Žireh.

Več...

Padli borci ob preboju na Selu:

Anton Arh, rojen 18. januarja 1923 v Bohinjski Češnjici, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. junija 1943, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh.

Janez Jamnik - Žane,  rojen 29. septembra 1919 v Pungertu, kadet pilotske šole, 13. junija 1943 je vstopil v Loško četo Gorenjskega odreda in nato prešel v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh.

Janez Mrak - Jurče, rojen 16. januarja 1921 v Virlogu pri Škofji Loki, mizar, 29. marca 1943 je vstopil v Gorenjski odred in nato prešel v Prešernovo brigado, na Selu so ga Nemci hudo ranjenega ustrelili za pokopališčem na Dobračevi.

Valentin Šturm, rojen 14. februarja 1916 v Prtovču, gozdni delavec, v partizane je prvič vstopil avgusta 1942, rešil se je nemške zasede pri Selških Lajšah in odšel domov, februarja 1943 vstopil v Gorenjski odred in nato v Prešernovo brigado, padel je v noči na 4. avgust 1943 pri preboju na Selu pri Žireh.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 276-278.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/selo.html

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 267 in 269 (dvakratni vnos, drugič omenjen pod lokacijo Brdo).

EŠD 15632

Nad glavno cesto Škofja Loka-Žiri pred dovozom do hiše Selo 98.

TU POČIVA 28 NEZNANIH

JUNAKOV – PARTIZANOV IN PRIČA O

PROBOJU PREŠERNOVE BRIGADE

IZ NEMŠKEGA OBROČA V NOČI

OD 3. NA 4. AVGUST 1943. LETA.

ZB NOV ŽIRI

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar, M. Hladnik
12.11.2023. 00:00
M.Kermavnar, 12.11.2023, prilagam preko Zdenke Primožič posredovano fotografijo 3/2 leta 2022 obnovljenega spomenika na Selu. Avtor: Janez Jereb. Prilagam tudi staro fotografijo 3/3 (vir arhiv Marka Zdovca)
Spomenik
Žiri
K. o. 2021 Dobračeva, parc. št.583/3
2381
LJUBLJANA-Spomin aktivistom

Spominska plošča posvečena ilegalnemu zatočišču, skladišču, je vzidana na pročelje stavbe na Vodnikovi cesti št. 69. Ploščo je izdelal kamnosek Alojzij Selan, odkrita pa je bila v letu 1955 na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Zgornja Šiška.
Pri Jerici in Lojzu Pretnar sta bila v letu 1942 zgrajena dva bunkerja, od katerih je bil prvi vrinjen med pekarno in kurilnico parne pekarne v pritličju. V tem bunkerju so mešali eksploziv za bombe. Drugi bunker je bil v stanovanju Pretnarjevih. V njem so živeli ilegalci, ki so delali v spodnjem bunkerju, največ se je v njem zadrževal inženir kemije Tibor Škerlak. Oba bunkerja sta bila kasneje kompromitirana in od tedaj dalje so eksploziv mešali v pasarski delavnici pri Pavli Mencejevi v Medvedovi ulici.

Pri Pogačarjevih, prav tako na Vodnikovi 69, je bil še en bunker, ki so ga od leta 1941 uporabljali za skrivanje orožja, streliva in zdravil.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 58.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 46.

Vodnikova 69. Dostopiti je treba s ceste na dvorišče pred hišo

AKTIVISTI NARODNO OSVO-
BODILNEGA POKRETA SO
IMELI V TEJ HIŠI OD LETA 1941
DALJE ILEGALNO ZATOČIŠČE, 
SKLADIŠČE OROŽJA IN
DRUGEGA MATERIALA, KAR
JE PRIPOMOGLO K ZMAGOVI-
TEMU POHODU V SOCIALIZEM. 

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 7.10.2017 26.junj 2021, 22. avgust 2021 dopolnil D.Divjak
5.8.2024. 00:00
26.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak 22.8.2021 dopolnil opis D.Divjak M.Kermavnar, 5. 8. 2024, uredil zapis in dodal fotografijo 2, vse po predlogi Mojce Luštrek.
Plošča na zidu
Ljubljana
K.o.: 1739 - ZGORNJA ŠIŠKA, št.parc.: 823
4170
Rado Simoniti, Nova Gorica
V parku ob Magistrali blizu križišča z Erjavčevo, Nova Gorica [preciziraj]

Rado Simoniti

1914-1981

Slovenski skladatelj in dirigent, ustanovitelj in zborovodja pevskega zbora NOVJ "Srečko Kosovel"

Postavili prekomorski borci NOVJ in primorski pevci 13. 9. 1987

Obstoječi spomeniki
Lanko Marušič, 7.6.2019
23.10.2022. 00:00
Slika M. Hladnik 23. 10. 2022.
Doprsni kip
Nova Gorica
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 671/1
5333
Ozeljan, Spominska plošča sedmim padlim kurirjem

.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234

Na steni gradu Ozeljan, Ozeljan št. 92

NA OBMOČJU OZELJANA-ŠMIHELA,
VOGRSKEGA, ŠEMPASA, OSEKA-VITOVELJ
JE MED NOB OD LETA 1942 DO
KONCA VOJNE DELOVALA

RELEJNA KURIRSKA POSTAJA P-11

      PADLI KURIRJI

PAVLIN PETER                   1914 - 1943
ŠPACAPAN MILAN             1925 - 1943
ŠPACAPAN MIROSLAV      1924 - 1943
ČERMELJ FERDINAND      1918 - 1943
FURLAN STOJAN              1924 - 1943
KARARA VLADIMIR           1907 - 1944
PELICON ANGEL               1927 - 1944

                                      KURIRJI NOV IN
                      KRAJANI OBMOČNIH KS
1984

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
14.4.2020. 00:00
M. Kermavnar, 29.8.2021, fotografije, napis na spomeniku
Spominska plošča
Nova Gorica
K. o. 2310 Ozeljan, parc. št. 5849
6611
Tržič pokopališče
Pokopališče v Tržiču, zgornji del še ni bil pregledan [nedokončano].

[križ] DOVŽANOVI
IGNACIJ
* 31. 7. 1913,  padel 2. 12. 1944
OMANOVI
SIN STANISLAV * 5. 5. 1925 PADEL V NOB 1944
SIN FERDINAND *13. 5. 1926 PADEL V NOB 1944
ROBLEKOVI
VLADIMIR 1928 PADEL V NOV. 1944
[križ] KURNIKOVI
JAVORNIK JOŽEF
* 26. 3. 1912 + 3. 2. 1945
DACHAU SPEICHINGEN

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
8.8.2021. 00:00
družinski nagrobniki
Tržič
8308
(50) Žolnir Valentin

Žolnir Valentin, čevljarski mojster, je preminil v taborišču Buchenwald, leta 1945.

Pokopališče Podkraj

ŽOLNIR VALENTIN 6. 1. 1902 - spomladi 1945 KT BUCHENWALD

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
9.5.2023. 00:00
23.7.2025. 07:34
Nagrobnik
Velenje, Partizanski spomeniki št.50
6305
Kapla ob Dravi

Padlim za svobodo, 78--80

Kapla ob Dravi / Kappel an der Drau, na vaškem pokopališču V od vasi. Hiša v bližini: Kappel a.d.Drau 36, 9162 Ferlach, Avstrija

HEBERLE FRANC 

1927--1945

PADLEMU PARTIZANU 1941--1945

ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 

      Napis je dvojezičen

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
25.10.2020. 00:00
Avstrija
9230
Domžale, pokopališče, Habjan Stanko

Sistory navaja: Ime in priimek: Stanko Habjan, Oče: Peter, Mati: NULL; Po domače: Ribčev, Datum rojstva: 04. 03. 1919, Kraj rojstva: Domžale, Kraj bivanja: Stob, Stara občina: Domžale, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 05. 03. 1944, Kraj smrti/izginotja: Celje, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.
.
Opomba: Stanko Habjan je napisan tudi na spomeniku Padlim delavcem tovarne Toko Domžale v Domžalah.

Iskalnik grobov Domžale - pri cerkvi Dostop: 2. 8. 2024

Pokopališče Domžale – pri cerkvi, Iskalnik grobov Domžale – pri cerkvi, P: C, V: 1, S: 1 8 0 (Iskalnik grobov Domžale - pri cerkvi Dostop: 2. 8. 2024)

[križ]
HABJAN 
STANKO
4. 3. 1919 - 5. 3. 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 3.8.2024, po predlogi Zdenke Primožič
3.8.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1959 Domžale, parc. št. 4900
3599
Demonstracije 1940

Ni v RKD.

Južna fasada železniške postaje Zalog pri Ljubljani.

19  [zvezda s prekrižanima srpom in kladivom]  40

7. IN 8. 2. SO BILE NA POSTAJI
ZALOG MNOŽIČNE DEMONSTRACIJE,
KI JIH JE ORGANIZIRALA
KOMUNISTIČNA PARTIJA ZATO, KER
JE TAKRATNI REŽIM 26 VIDNIH
SLOVENSKIH KOMUNISTOV
IZGNAL V KONCENTRACIJSKO 
TABORIŠČE BILEĆE

ZALOG JUNIJ 1985

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 10. 11. 2018
30.4.2024. 00:00
Spominska plošča
Ljubljana
K. o. 1770 Kašelj, parc. št. 2494
4561
Črni vrh, Doprsni kip Janka Premrla-Vojka

Spomenik predstavlja doprsni kip Janka Premrla-Vojka postavljen na pravokoten podstavek.

Datum odkritja:  

Foto: Miloš Kermavnar

Spomenik je lociran pred osnovno šolo, Črni vrh 95.

JANKO PREMRL

VOJKO

1920      1943

Obstoječi spomeniki
Miloš Kermavnar, 21.10.2019
29.12.2023. 00:00
M. Kermavnar, 29.12.2023, zamenjal fotografijo 2 z isto v boljši ločljivosti
Doprsni kip
Idrija
K. o. 2365 Črni Vrh, parc. št. 252/3
7917
Trsek

"Na spomeniku sta dve imeni zavednih partizanov iz zamejstva. Partizanka Cvetka Glavina, partizansko ime Stela je bila doma iz Boršta nad Dolino (Italija). Oba sta pripadala bataljonu Alme Vivoda.

Leta 1944 je prihajal bataljon iz Italije mimo Ospa in Gabrovice preko reke Dragonje v vasi hrvaške Istre. Na območju Kučibrega in Hrvoj so naleteli na močno zasedo Nemcev, ki so napadali peščico partizanov in okoliške vasi. Združili so se v skupnem boju proti okupatorju. Še isto noč so partizanko Stelo poslali v Brkine po pomoč. Jezdila je iz Kučibrega proti Pavličem, kjer naj bi prečkala cesto proti Gračišču in naprej v Brkine. Bilo je še temno jutro, ko je Stela prijezdila na večjo jaso nad Pavliči pod Gradinom. Na nasprotnem hribu nad vasjo Trebeše so Nemci imeli postojanko. Nosila je rdeče ogrinjalo, Nemci so jo opazili in streljali nanjo. Nihče si je ni upal pokopati, ker je bilo vsepovsod polno Nemcev.

Moj oče je kot terenec Stelo poznal. Po dveh dneh je vpregel dva vola, na voz naložil slamo in se v temi odpravil po njivskih poteh, prečkal Dragonjo in šel v Pavliče po preminulo borko Stelo. Pokopali so jo v Trseku na pokopališču, prav tako ponoči. Oče je tvegal svoje življenje in življenje svojih domačih. 

Drugi borec Marin Danilo je bil doma iz Roviga v Benečiji, tudi on iz bataljona Alme Vivoda." -- Lilijana Bellina

  • Llijana Bellina: Spomini, ki nikdar ne umrejo. SB okt. 2023.
Takoj levo od vhoda na pokopališče Trsek, ki leži V od vasi.

1. plošča

                         [zvezda]

             ŽIVLJENJE STE DALI 

                    ZA SVOBODO

2. plošča:

                                              [križ]

                 V MIRU POČIVAJ

                CVETKA GLAVINA

            R. 5. 3. 1924 U. 4. 8. 1944

          TVOJA MAMA IN SESTRE

3. plošča

                    QUI RIPOSA

   MARIN DANILO P. DI ROVIGO

   TRAGICANENTE SCONPARSO

                     3. 10. 1943

                      PACE A ??

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po podatkih in fotografijah I. Zorča in L. Bellina
16.11.2022. 00:00
družinski nagrobnik
Koper
2613 TRUŠKE, 3130/2
3569
Spomenik partizanskim kurirjem
Sto metrov vzhodno od Koče na Pesku, ob robu gozda.

KURIRJEM HODIL JE SKOZI DEŽ, SKOZI VIHAR,SKZI GOSTE SOVRAŽNE ZASEDE NOČ ZA NOČJO. BIL ZVEST JE, PREDAN,VES DROBEN, SKORO ŠE DETE. I. MINATTI 19.6.1982 IV.BRIGADA VDV PARTIZANSKIH KURIRJEV SLOVENIJE

Obstoječi spomeniki
Sandi Grudnik, 28.10.2018 - nedokončano
Lesena skulpura kurirja na iz granita pozidanem podtavku in železa spominska plošča
Slovenska Bistrica
3431
Velika dolina - Spomenik padlim borcem in izgnancem

Postavljen je bil ob 40. obletnici vrnitve iz izgnanstva .septembra 1985. Zanj skrbi KO ZB NOB Slovenska vas.

Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941 - 1945 in  v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

Na vaškem trgu pred krajevnim uradom in v bližini cerkve.

DOMOVINA JE ENA, 

NAM VSEM DODELJENA 

IN ENO ŽIVLJENJE 

IN ENA SMRT 

ŽUPANČIČ

                  . 

    NIHČE 

IMENOVAN-

    NIHČE  

POZABLJEN

             .

PODGRAČENO

FRANKO JANEZ                1877 – 1942

FRANKO MARIJA              1859 – 1941

TOMŠE ANA                      1861 – 1943

TOMŠE VIKTOR                1923 – 1943

MALA DOLINA

PETRIČ BARBARA            1902 – 1945

POŽGAJ KAROL                1941 – 1945

POŽGAJ MARIJA               1879 – 1944

POŽGAJ MARIJA               1912 – 1943

POŽGAJ MARIJA               1943 – 1945

POŽGAJ URŠULA              1877 – 1944

LAZE

BOGOVČIČ ANA                 1883 - 1942

POŽGAJ JURIJ                   1905 - 1945

VOGRIN MARIJA                1886 – 1945

PONIKVA

BIŠČANIČ FRANC              1883 - 1943

GALIČ JOŽEFA                    1940 - 1941

KUHAR IVANA                     1941 - 1943

ROSTOHAR JANEZ            1928 -

TOMŠE LJUDMILA              1941 - 1942

VOGRIN MARIJA                 1923 -

PERIŠČE

NOVOSEL JURE                 1864 – 1944

VELIKA DOLINA

BIZJAK JANEZ                     1890 - 1943

DOLINAR MIHAEL               1860 - 1941

GNJEZDA JANEZ                 1871 - 1944

KLEMENČIČ TEREZIJA       1911 - 1943

KLEMENČIČ TEREZIJA       1943 - 1943

NOVOSEL JERA                   1870 – 1945

ŽRLIČ FRANČIŠKA              1911 – 1945

ŽRLIČ MARTIN                     1860 – 1945

GAJ

BAHČIČ LOVRENC              1872 - 1943

FRIGELJ MARTIN                 1918 - 1943

HOSTNIK JANEZ                  1882 - 1945

POŽGAJ ANA                        1873 - 1944

ŽIBERT MARIJA                    1877 - 1942

RIBNICA

BARKOVIČ MARIJA              1904 - 1945

NOVOSEL FRANC                1941 - 1943       

NOVOSEL MIHA                    1864 - 1944

NOVOSELIČ BARICA            1938 – 1943

KORITNO

BAŠIČ FRANC                       1875 - 1944

ČUDIČ JOŽE                          1888 – 1943

ČUDIČ MARTIN                     1897 - 1944

KOMOČAR HELENA             1870 - 1944

KVARTUH MARIJA                1876 - 1945

POŽGAJ BARICA                  1877 - 1943

VIRANT MIHA                        1923 – 1945

VIRANT MIHAEL                    1889 - 1944

ZOBARIČ MARIJA                 1873 – 1945

BREZJE

AJSTER MARIJA                   1877 - 1947

BARKOVIČ ANA                    1869 - 1943

BARKOVIČ JOŽEF                1873 - 1945

BARKOVIČ MARIJA              1879 - 1943       

FRIGELJ STANISLAV            1938 - 1941

MATKOVIČ MARIJA                1877 - 1945

MATKOVIČ MARIJA               1885 - 1943

ŠKOFLJANEC JOŽE              1869 - 1943

ŠKRLEC HELENA                  1885 - 1942

ŠKRLEC JOŽE                        1878 - 1945

ŠKRLEC MIHA                        1880 – 1945

CIRNIK

BUKOVINSKI JANEZ              1873 - 1945

BUKOVINSKI JOŽE                 1894 - 1943

CIRNSKI MARIJA                    1875 - 1944

CIRNSKI MARIJA                    1929 - 1945

CIRNSKI ZOFIJA                     1919 -

GAJSKI FRANC                       1901 - 1943

GAJSKI MARIJA                      1876 - 1943

MATKOVIČ ZOFIJA                 1923 - 1943

ZOFIČ MARIJA                        1941 - 1942

NOVA VAS

NOVOSELIČ ANTONIJA         1941 – 1945

LAZE

BOGOVČIČ ANA                      1883 - 1942

POŽGAJ JURIJ                        1905 - 1945                      

VOGRIN MARIJA                     1886 - 1945

PONIKVE

BIŠČANIČ FRANC                   1883 - 1943

GALIČ JOŽEFA                        1940 - 1941

KUHAR IVANA                         1941 - 1943

ROSTOHAR JANEZ                1928 -

TOMŠE LJUDMILA                  1941 - 1942

VOGRIN MARIJA                     1923 -

RAJEC

AGNIČ ALOJZ                          1912 - 1942

AGNIČ FRANC                        1903 - 1943

AGNIČ JURIJ                           1867 - 1942

ČANČAR MARTIN                    1879 - 1944

MUNIČ ALOJZIJA                     1926 - 1941

MUNIČ JOŽEF                         1943 - 1945

ŠPELKO JANEZ                       1866 - 1944

ŠTOJS JANEZ                          1923 - 1944

IZ TEH KRAJEV JE BILO IZGNANIH 1150 PREBIVALCEV. OB PRVEM KRAJEVNEM PRAZNIKU, SEPTEMBER 1985.

IZGNANCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA V LETIH 1941-1945

Obstoječi spomeniki
A. Petrovič, S. Preskar, 30. 8. 2018 D.Divjak 2.9.2022
2.9.2022. 00:00
Dopolnil opis in podatke D.Divjak 2.9.2022
marmorni steber s ploščami
Brežice
K.o.: 1308 - VELIKA DOLINA, št.parc.: 1898/6
7195
Rojstna hiša Dorčeta Sardoča
Dorče Sardoč

. Wikipedija.

Slivno 21 [?] pri Nabrežini, Italija

[tigr]
V TEJ HIŠI SE JE RODIL
DR. DORČE SARDOČ
11. 9. 1898 -- 17. 6. 1988
NARODNO POLITIČNI DELAVEC IN TIGROVEC
DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE 2001 SKLAD DORČE SARDOČ

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
5.2.2022. 00:00
Spominska plošča
Italija
3510
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.18

Fotografija okrogle kovinske talne oznake ob PST ni s tega mesta, ampak od nekod drugod. Te oznake so predmet vandalizma in jih na nekaterih mestih "zbiratelji" radi odstranjujejo. 

Z od potoka Pržanec v Kosezah, Ljubljana

           1942-1945

DELOVNI KOLEKTIV 

       AGROSTROJ

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 06.10.2018, foto oznake Mojca Župančič 18.7.2020
31.3.2024. 00:00
Po podatku M. Župančič prestavil 400 m proti JZ. -- M. Hladnik 14. 4. 2021. M.Kermavnar, 31. 3. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografiji 3/1 in 3/2
Betonski steber
Ljubljana
Zgornja Šiška, 1222/2
9654
Franc Kraševec (grob Gale), pokopališče Turjak

SIstory navaja: Ime in priimek: Franc Krašovec (Kraševec), Oče: Jože, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 22.03.1906, Kraj rojstva: Četež, Kraj bivanja: Želimlje, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): kmet,  PODATKI O SMRTI , vojni status: civilist, datum smrti / izginotja: 10.08.1942, kraj smrti / izginotja: V gozdu med Iško vasjo in Gor. Igom, kraj pokopa: Želimlje, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: ustreljen, povzročitelj smrti: italijanske okupacijske enote

Na levi strani lokalnega pokopališča, v četrti vrsti grobov, grob ob pokopališkem zidu.

KRAŠEVEC
FRANC * 22.3.1906 - 10.8.1942

Obstoječi spomeniki
D. Divjak 5.5.2025
5.5.2025. 00:00
Grob
Velike Lašče
K.o.: 1711-TURJAK, št.parc.: 4107
1946
Alojzij Novak

Alojz Novak je bil borec Kranjskega bataljona. Spomenik postavljen 1961 na pobudo Krajevnega odbora ZB NOV Ribno, arh. Janez Ravnik 1959. Kamnosek Alojz Novak se je zmotil in napisal Podnard.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250 (kot leto odkritja navedeno 1962).

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 184.

EŠD 13231

Po poti spominov

Plošča je na skali pri studencu, desno ob gozdni cesti s Taleža proti Oblakovi planini, 200 m za odcepom ceste prot Ribenski planini pri hišni št. 35. Kraju se reče Papež, levo je Žnidarjeva planina, desno spodaj Čmarjeva planina; tja se mimo spomenika odcepi pešpot.

*

Padel za svobodo
Novak Alojzij
* 17. 8. 1920 Dobrava ‒ Podnart
+30. 7. 1943

Slava mu!

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 13. 7. 2017
19.11.2020. 00:00
Zadnji trije posnetki 17. 11. 2020. M. Hladnik
Spominska plošča
Medvode
2193 SELO PRI BLEDU, 1255
1555
Konferenca KP 1941

Na hiši z avtentičnim bunkerjem, v katerem je bila 1. in 2. junija 1941 konferenca KPS, je vzidana pravokotna kamnita plošča z vklesanim posvetilom (odkrita 1954 ali po drugem viru 1. junija 1959).

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 52.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 64.

EŠD 5725

Mencingerjeva ulica 29, Ljubljana (ob Gradaščici).

V najtežjih dneh naše preteklosti je bila 1. in 2. junija 1941 v tej hiši konferenca delegatov Komunistične partije iz vse Slovenije. Na njej so začrtali smernice za organiziranje partizanske vojske in začetek oborožene vstaje slovenskega naroda.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 12. nov. 2012, 18. 4. 2017
spominska plošča
Ljubljana
Trnovsko predmestje, 284/10
4540
Srednja Kanomlja, Spominska plošča pri Rovtarju

Spominska plošča je iz črnega granita z obarvanim napisom.

Datum odkritja:  po 1980

Foto: Miloš Kermavnar

: Dostop iz smeri Spodnja Idrija: Pri hiši Srednja Kanomlja 11 zavijete desno navkreber in 3,3km peljete do hiše Srednja Kanomlja 32 (Rovtar). Spominska plošča je vzidana na dvoriščni fasadi stare hiše.

IZ TE HIŠE

SO V NARODNOOSVOBODILNI BORBI

DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA

TRIJE BRATJE

IVAN ROVTAR                      1912 -1943

VALENTIN VELIKAJNE          1922 – 1945

PAVEL VELIKAJNE                                1927 – 1944

SLAVA JIM.

ZB NOV KANOMLJA

Obstoječi spomeniki
Miloš Kermavnar, 20.10.2019
Spominska plošča
Idrija
K. o. 2351 Idrijske Krnice, parc. št. 449/2
7734
Kontovel, pokopališče
Ograjeno pokopališče se nahaja SZ od vasi Kontovel.

[križ] DANEU
ANTON 23. 3. 1893 ODPELJAN  V NEMČIJO 5. 3. 1943
[zvezda] JUSTO UKMAR 17. 6. 1921
16. 7. 1992

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
2.10.2022. 00:00
družinski nagrobnik
Italija
1602
Telče - Meja med Italijo in Nemčijo

Avtor ideje izvedbe obeležitve meje je S, Popelar

Na Telčah so 8. novembra 2002 odkrili spomenik na nemško-italijanski okupacijski meji v letih 1941-1945.

Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941 - 1945 in  v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

Na križišču, kjer se cesta iz Telč razcepi proti Novi Gori in Križu. Zraven je smerokaz k temeljem nemške opazovalnice.

 NA SILO   IZGNANI

             V   SUŽENJSTVO

V VOJNI    VIHAR

               .

  NISMO    OBUPALI

NIKDAR

                   1941 - 1945

8,11,2002

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 4. 2017 foto 22. 8. 2021¸ D.Divjak 2.9.2022
2.9.2022. 00:00
Dopolnil podatke D.Divjak 2.9.2022
betonsko korito z napisom na razklanem kvadru
Sevnica
K.o.: 1395-TELČE, št.parc.: 23/4
4019
(58) Spomenik okrožna konferenca SKOJ

Leta 1939 so člani partije in skojevci Šaleške doline pripravili okrožno konferenco SKOJ pri sv. Jakobu nad Pesjem; poleg drugih sta se je udeležila  tudi Slavko Šlander in Miloš Zidanšek. Spominsko znamenje o okrožni konferenci SKOJ pri sv. Jakobu je bilo postavljeno ob 40-letnici SKOJ, septembra 1959.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str: 599.   

Hrib Sv.Jakob, pri cerkvi.

NA TEM MESTU JE BILA LETA 1939 OKROŽNA KONFERENCA SKOJ OBELEŽJE POSTAVLJENOOB 40 LETNICI KPJ IN SKOJ

Obstoječi spomeniki
Ana Kočar, 08.04.2019 Stane Gradišnik, 13. 5. 2020
27.9.2023. 00:00
Dopolnitev besedila, S. Gradišnik, 16.2.2022.
Monolit s ploščo.
Velenje, Partizanski spomeniki št.58
5005
Grgarske Ravne

Granitna spominska plošča v slovenščini in italijanščini, posvečena dvajsetim padlim borcem Tržaške udarne brigade. Postavljena je bila 26. 8. 1979.
EŠD 21741

Na pročelju gostilne v vasi Grgarske Ravne, št. 52

NA TEM MESTU SO 31.3.1944 NEMCI ZAJELI 20 BORCEV TRŽAŠKE UDARNE BRIGADE-GARIBALDIV SESTAVI 30.DIVIZIJE IX.KORPUSA,JIH MUČILI IN NA ZVERINSKI NAČIN POBILI.
IN QUESTO LUOGO IL 31L3L1944 SONO STATI FATTIPRIGIONIERI DAI TEDESCHI 20 GARIBALDINIAPPARTENENTI ALLA BRIGATA TRIESTINA D'ASSALTO-GARIBALDI OPERANTE NELLA 30. DIVISIONE DEL IX. KORPUS FURONO TORTURATI E TRUCIDATI.
DPO GRGARSKE RAVNE

Datum vnosa pred migracijo: 0019/04/19 07:45:50
M. Hladnik, obiskal L. Marušič
Spominska plošča
Nova Gorica
9657
Anton Levstik, pokopališče Turjak

SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Levstik, Oče: Anton, Mati: Uršula, Priimek matere: Gradišar, Po domače: NULL, Datum rojstva: 15.05.1924, Kraj rojstva: Turjak, Kraj bivanja: Turjak, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): delavec,  PODATKI O SMRTI, vojni status: Narodna zaščita, voj. enota, čin; namestnik načelnika NZ Velike Lašče, datum smrti / izginotja: 06.12.1944, Kraj smrti / izginotja: Velike Lašče, Kraj pokopa: Turjak, Država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: umorjen, povzročitelj smrti: domobranci

Na desni strani lokalnega pokopališča ob pokopališkem zidu.

L E V S T I K O V I 
SIN ANTON   *1924 + 1944 V  NOV

Obstoječi spomeniki
D. Divjak 5.5.2025
5.5.2025. 00:00
Grob
Velike Lašče
K. o.: 1711-TURJAK, št. parc.: 4107
7666
(59) Stalna razstava Šaleška dolina 1941-1945

Razstava predstavlja obdobje druge svetovne vojne v Šaleški dolini. V času NOB Šaleška dolina ni bila na obrobju dogajanj. Njeni prebivalci so se aktivno vključili v NOB. Okupator je te kraje ves čas uvrščal med najbolj nemirne uporniške kraje v celjskem okrožju. Rdeča nit razstave je partizanski pesnik Karel Destovnik-Kajuh, poleg njega sta še narodna heroja Dušan Mravljak-Mrož in Miha Pintar -Toledo.

Vir: Muzej Velenje

Velenjski grad
Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
14.8.2022. 00:00
grad
Velenje, Partizanski spomeniki št 59