704

Jelovica - Spominsko znamenje ustanovitvi Cankarjevega bataljona

• EŠD 9487

Skala z napisom je postavljena na mestu, kjer je bil 5. 8. 1941 ustanovljen Cankarjev bataljon. V bataljon sta bili vključeni Jelovška in Jeseniška (Cankarjeva) četa. Spomenik, delo Kamnoseštva Kopriva, je 1957 postavil Okrajni odbor ZB NOB Kranj.

5. avgust je radovljiški občinski praznik.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 238.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 126.

Ob pešpoti na levi iz smeri Jamnika čez Kroparsko goro proti Vodiški planini, do koder je približno 5 minut hoje.

TU JE BIL 5. VIII. 1941

USTANOVLJEN

CANKARJEV BATALJON.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Mira Hladnik 17. 8. 2916

—

—

—

prostostoječi kamen

Radovljica

K. o. 2165 Kropa, parc. št. 570/1

2353

Spominska plošča Zdravku Čebularju - Radu

Čebularjeva hiša je bia že leta 1941 pomembna javka KPS, Pohorske čete in 1. štajerskega bataljona. Pri Čebularjevih so se oglašali znani organizatorji NOB na Štajerskem: Dušan Kveder-Tomaž, Tone Žnidarič, Miloš Zidanšek in drugi. V tej hiši so januarja 1942 ustanovilizačasni pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo. Gestapo je odgovoril na akcije mislinjskih komunistov in skojevcev z vso krutostjo. Pred valom aritacij se je aktivistov OF - Zdravko Čebular, Ernest Prevolnik in Adi Kolar umaknila v Ljubljansko pokrajino. Spomladi 1942 so v Mariboru padli prvi mislinjski  talci: Albert Čas, Stanko Iršič, Franjo Zvrl, Jože Pirtovšek in Ivan Barišić. Veliko prebovalcev Mislinje so zaprli oziroma odselili. Zdravko Čebular - Rado se je vrnil na Štajersko, kjer se je priklučil Pohorskemu bataljonu. Bil je politični komisar Pohorskega bataljona. Rado je bil veder človek, znal je s harmoniko ustvariti dobro razpoloženje tudi po težkih pohodih in napetih akcijah. Padel je 8. januarja  1943 na Osankarici na Pohorju s soborci, ko mu je bilo 22 let.

VIR: jOŽE pOTOČNIK, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec.

EŠD 8066

V naselju Mislinja ob cesti Slovenj Gradec-Velenje, je na koncu naselja na desni strani, pred mislinjskim klancem obnovljena hiša na kateri je marmornata plošča v spomin na Zdravka Čebularja-Rada.

[zvezda]

ČEBULARJEVA DOMAČIJA

JAVKA KPS 1941

ZDRAVKO ČEBULAR RADO

BOREC II. GRUPE ODREDOV 

POLITKOMISAR 3. ČETE 

POHORSKEGA BATALJONA.

PADEL 8.1. 1943 NA OSANKARICI

OBČANI MISLINJSKE DOLINE

—

—

—

—

Jože Vrabič, 5. oktober 2017 Dopolnil D.Divjak, 29.oktober 2020

29.10.2020. 00:00

—

29.10.2020-dopolnil podatke ,D.Divjak Po "Sistory" Zdravko Franjo ČEBULAR, roj. 14,X.1921. Bor1974, 08.VIII.2022

plošča iz marmorja

Mislinja

K.o.: 863 ŠENTILJ POD TURJAKOM, št.parc.: *3/4

2552

Grobišče petih neznanih borcev NOV v Bočkem grabnu

V Bočkem grabnu - Travni vrh je na levem bregu Bočnice grobišče petih ranjneih partizanov, ki so jih Nemci pokončali ob napadu na in uničenju partizanske bolnice na tem mestu marca 1945. Grobišče je Bočnica večkrat poplavljala in zato so spominsko ploščo grobišča umaknili višje na večjo skalo. Grobišče je bilo urejeno 4.julija 1982.

Vir: arhiv KO ZB Bočna

V Bočni zavijemo na cesto za Menino planino in po 2 km zavijemo levo. Pri manjšem peskokopu zavijemo levo in v naslednjem križišču desno in se peljemo do 3,8 km iz Bočne. Na ostrem ovinku parkiramo. Tu nas smerokaz "Partizansko grobišče" usmeri desno v gozd in smo po 5. minutah hoje pri obeležju.

TUKAJ POČIVA 5 PARTIZANOV, KI JIH JE OKUPATOR RANJENE POBIL MARCA 1945

—

—

—

—

Sandi Grudnik, 16.11.2017

—

—

—

Marmorna plošča pritrjena na skalo

Gornji Grad

k.o. 941 Bočna, parc.št. 1535/1, lastnik: Nadškofija Ljubljana

7113

Sveta Planina, pokopališče

Vir:

https://www.hribi.net/slika_razmerekomentar/gorska_obelezja_nob/547646

Sveta Planina (Partizanski vrh), pokopališče. Hiša v bližini: Sveta Planina 47

     prvi grob

BARTOL SLAVKO
ROJEN V TRBOVLJAH
PADEL ZA DOMOVINO
6.5.1908 - 12.10.1944
NASVIDENJE

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar

1.1.2022. 00:00

—

S.Gradišnik dodal fotografijo 4.3.2022

Grob

Trbovlje

—

9747

Korčula

Cilj nemških enot na področju Makarske proti koncu leta 1943 je bila zasedba obalnega področja, edinega še preostalega svobodnega dela Dalmacije in deblokada ustaških enot v Makarski in Omišu. V napadu je sodelovala glavnina 7. SS divizije in 738. polk 118. Divizije. Poleg teh enot so na okupatorjevi strani sodelovale enote 1. domobranskega prostovoljnega polka. Prva faza delovanja je bila zasedba komunikacije Posušje-Imotski-Lovreč-Trilj in na ta način zapre obroč okoli partizanskih enot južno od te črte, v drugi fazi pa razbije obkoljene partizanske enote in zasede obalo.

Nemci so 15. In 16. novembra z močnimi kolonami nadaljevali prodiranje v več smereh proti obali oziroma Makarskemu primorju. Zaradi nemške premoči je štab 26. partizanske divizije sklenil, da se tudi zaradi tudi izčrpanosti partizanske enote z delom civilnega prebivalstva, ki je sodeloval s partizani, umakne na srednjedalmatinske otoke. Novembra 1943 je Nemcem uspelo zasesti vse področje od Splita do ustja reke Neretve. Na partizanski strani je padla odločitev, da je treba braniti dalmatinske otoke, saj je za potrebe razvoja mornarice NOVJ in zagotavljanje zavezniške pomoči preko otokov. To področje je bilo razdeljena na 1.sektor Brač in Šolta, 2. sektor Hvar in Vis in 3. sektor Korčulo, Mljet in Lastovo. Glavnina partizanskih enot je bila razmeščena na obali otokov, ki so imeli dve obrambni liniji, prva najprej na sami obali, druga  pa v notranjosti na pomembnih vrhovih, kjer so bile zgrajene utrjene točke. Ob šibki lastni mornarici je bil ta način obrambe vprašljiv in ne najboljša obramba. To slabost je odkrilo izkrcanje ustašev  na Braču ter ponovno ob nemškem izkrcanju na Korčuli 22.12.1943. Partizani so želeli s posameznimi akcijami na obali preprečiti sidranje nemških enot na posameznih lokacijah obale, kar pa ni bilo uspešno. V noči z 18. na 19. decembra 1943 so partizanske enote, ob pomoči dveh zavezniških, z Brača izvedli diverzantski napad na nemško-ustaško oporišče Dugi Rat, ki je bil uspešen. Hkrati je zavezniška ladja na območju Baškega kanala uničila 4 nemške ladje.

11. decembra 1943 je nemška komanda potrdila načrt za nemško zasedbo otokov pod šifro »Herbstgewitter«( jesenski vihar), sam desant na Korčulo kot tretjo fazo pa »Freischűtz«(prosti strel). Med partizanskimi enotami na Korčuli je bila tudi 1. Prekomorska brigada, katere vodstvo pa ni bilo vključeno v operativni štab na tem otoku. Po prihodu iz Italije je imela ta brigada na Korčuli štiri bataljone, od katerih se je 3. bataljon 14. decembra premaknil na Hvar.

Operativni štab za obrambo Korčule ni pravilno ocenil položaja. Precenjeval je moč svojih enot in sklenil izvesti desant na Pelješac in napasti tamkajšnja nemška oporišča. Zaradi tega so se partizanske enote 13. brigade koncentrirale na vzhodnem delu otoka, njene položaje pa je prevzela 1. prekomorska brigada. Zamenjava se je zgodila prav v trenutku nemškega napada. Očitno je nemška obveščevalna izvedela za načrt operativnega štaba glede napada na Pelješac. Za desant na sever otoka sta bila pripravljena dva bataljona 750. polka ter na južni obali v zalivu Banje pa bataljon obalnih lovcev. 22. decembra zjutraj ob 4. uri so Nemci odprli artilerijski in minometni ogenj na vas Račište in zaliv Banje. Prvi poizkus izkrcanja pri vasi Kneža in v zalivu Banje ni uspel, zato so se izkrcali v zalivu Samograd, kjer partizani niso nudili posebnega odpora. Kasneje so se Nemci izkrcali tudi v zalivu Kneža in s tem je bil polotok med Račišten in Sadino odrezan. Na tem področju se je le nekaj ur pred spopadom znašla četa 2. bataljona 1.prekomorske brigade, ki bi morala zamenjati na položajih 4. bataljon 13. brigade. Po prihodu ni takoj zasedla položaje, ampak se je odpočila v mladinskem domu, kjer so jih kasneje z napadom presenetili Nemci. Prvi poizkus izkrcanja v zalivu Banje Nemcem ni uspel zaradi dobre obrambe 1. vod 4. čete 2. bataljona 1. prekomorske brigade kot posledica dobrega opazovanja in borbene pripravljenosti ter dobro organiziranega sistema ognja. Ob 11. uri so Nemci zlomili odpor braniteljev. V sami Korčuli Nemcem izkrcanje ni uspelo, so pa mesto osvojili pod noč s pomočjo enot, ki so prišle partizanom v Korčuli za hrbet. Branitelji so se morali umakniti in prepustiti Korčulo Nemcem. Vse partizanske enote  so se morali umakniti na zahodni del otoka, kjer  so bile enote 13. brigade in enota 1. prekomorske brigade okrepljene  s četo Korčulanskega odreda. Kot pomoč naj bi s Hvara prišla dva bataljona 1. brigade, ki pa se zaradi prepočasnega zbiranja niso ponoči mogla prepeljati z ladjami, ki bi se zaradi zamude morale vračati podnevi in to brez ustrezne zaščite pred nemškim letalstvom. 2. bataljon 1. prekomorske brigade  je imel težke izgube, saj je izgubil skoraj vse borce 4. čete. Veze med enotami 13. dalmatinske in 1. prekomorske brigade skorajda ni bilo, med bataljoni in četami zelo slaba, v kritičnih trenutkih je popolnoma odpovedala. Prav tako sta odpovedala sanitetna in intendantska preskrba. Že prvi dan je nastala popolna dezorganizacija. 23. decembra so Nemci izkoristili meglo ter se prebil v smeri zahoda na spoju med 13.  In 1. prekomorsko brigado. Nemci so nastopili s tanki dva km pred Carom in se znašli za hrbtom 13. brigade in s tem presekali glavnini 13. brigade možnost odstopa. Pred večer 24. decembra se je sedem sovražnih ladij približalo obali pri Brnu, da izkrcajo nemške vojake, kar pa jim zaradi močnega ognja branilcev ni uspelo. Odpluli so proti zahodu in se brez odpora izkrcali na območju vasi Karbuni. To so ščitili borci 4. čete 3. bataljona 1. prekomorske brigade. 3. bataljon 1. prekomorske brigade je bil na položajih okrog Vele Luka, ki ga je predstavljalo 300 borcev v štirih četah, kar je bilo bistveno premalo za pokrivanje takega območja. Povezave med vodi in četami skorajda ni bilo. Tako je vod v Karbuni padel v nemško ujetništvo. Tudi četa, razporejena v Vela Luki, je bila odrezana od brigade in se je zato kasneje priključila enotam 13. dalmatinske brigade, ki se je kasneje namenila v Drvar. Padla je odločitev, da se partizanske enote umaknejo s Korčule. Zbranih je bilo 20 transportnih ladij s kapaciteto 3500 do 4000 ljudi. Mesta vkrcavanja so bila Vela Luka za 1. dalmatinsko brigado in Korčulanski odred, Bristova za 13. dalmatinsko brigado ter Prapratna za 1. prekomorsko brigado. Sprememba je bila kasneje področje Prigradice za 1. dalmatinsko brigado. Evakuacija je potekala tudi podnevi 25. decembra pod zaščito zavezniških lovskih letal ter v nočeh 25. na 26. ter 26. na 27. december.

Izgube po enotah so bile hude. 13. brigada je izgubila polovico borcev. Od 1057 borcev je na Hvar prišlo le njih 525. Preostanek enote je bil zelo demoraliziran. V 1. prekomorski brigadi je bilo podobno stanje. Na Hvar je prišlo okoli 500 pripadnikov, okoli 350 jih je padlo, ali bilo zajetih.

Vir: Prva in druga prekomorska brigada, Srečko Vilhar, Albert Klun, ČZP Soča, Nova Gorica 1967

Plošča je del spomeniškega kompleksa na temo druge svetovne vojne.

Geslo: prekomorci123

Trg pomirenja v Luki, Korčula

U OBRANI KORČULE OD NACISTIČKOG DESANTA U PROSINCU 1943. GODINE BORILO SE 950 BORACA PREKOMORSKIH BRIGADA OVE DOBROVOLJAČKE ANTIFAŠISTIČKE JEDINICE FORMIRANE SU U JUŽNOJ ITALIJI OD ZATOČENIKA TALIJANSKIH LOGORA,

SLOVENACA, TALIJANA I HRVATA IZ TRSTA, KRASA, JULIJSKE KRAJINE I ISTRE

U PET DANA KRVAVIH BORBI POOGINULO JE 500 BRANITELJA, OD TOGA 350 BORACA PREKOMORSKIH BRIGADA.

U SPOMEN NA ŽRTVU TIH HRABRIH LJUDI PODIŽU OVU PLOČU U PROSINCU, 2005. GODINE

ANTIFAŠISTI KORČULE

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 8.6.2025 D. Divjak 13.6.2025

13.6.2025. 00:00

—

D. Divjak dodal opis 13.6.2025

Spominska plošča

Hrvaška, Korčula

—

6390

Miroslavu Vilharju, Alojzu Valenčiču in Tonetu Tomšiču, Knežak

Spomenik naj bi financirali slovenski izseljenci. Odkrit 7. 9. 1969, avtorja Zdenko Kalin in Živa Baraga. -- slika makete v Delu 27. 6.  1969
Javni spomeniki na Primorskem, 120

Pri OŠ Knežak

—

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 11. 12. 2020 in 20. 6. 2021

20.6.2021. 00:00

—

—

—

Ilirska Bistrica

—

6168

Lokavec, Plošča 3 padlim

Plošča je pravokotne oblike (80 X 65 cm) iz sivega marmorja, napis je vklesan in zlato obarvan. Datum odkritja: 1978

Na dvoriščni fasadi hiše Lokavec 167

                              [zvezda]
BORI TIHO ŠEPETAJO PESEM VAŠIH SANJ
KO UMRLI STE ZA DOMOVINO IN SVOJ ROD
.
KETE DANILO       R 1942    P 1944
KETE STANKO      R  1926   P 1944
KETE FRANC        R  1867
       USTRELJEN KOT TALEC 1944
                                                      ZB
                   LOKAVEC 1978

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar

28.8.2020. 00:00

—

M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografije

Spominska plošča

Ajdovščina

K. o. 2381 Lokavec, parc. št. *185/1

2124

PRIMSKOVO, Gradišče - spominska plošča delovanju partizanskih enot

EŠD: 20362

Pravokotna kovinska plošča velikosti 45 x 55 cm je pritrjena na južni strani stavbe, okoli 2,5 m od tal. V stavbi so v zgornjih prostorih učilnice osnovne šole, v spodnjih prostorih pa je PGD Primskovo.

Napis je reliefiran.

Ploščo so odkrili 1981. leta.

Trebnje - Velika Loka - Šentlovrenc - Žubina - Gornji Vrh - Sevno - Gradišče (Primskovo)

MED OKUPACIJO V LETIH 1941 - 1945 SO SE V TEH KRAJIH BORILE PROTI SOVRAŽNIKU ENOTE NOV IN POS:

II. GRUPA ODREDOV,

UDARNA BRIGADA MATIJA GUBEC,

ZAPADNO DOLENJSKI ODRED IN

UDARNA BRIGADA IVAN CANKAR, KI JE OD 4. DO 6. JAN. 1943. DOKONČNO UNIČILA SOVRAŽNO POSTOJANKO NA PRIMSKOVEM.

SLAVA PADLIM JUNAKOM !

PREŽIVELI BORCI IN KRAJANI

—

—

—

—

T. Bizjak, 11.8.2017.

—

—

—

spominska plošča

Šmartno pri Litiji

k.o.1851, parc. št.721/3

2433

Spomin padlim gasilcem

Plošča padlim gasilcem iz Sore je bila odkrita 10. julija 1955.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 97-98.

Ob vhodu v gasilski dom, nasproti gostišča Pri divjem petelinu, pRESKA 6d

Kot žrtve ste padli v borbi za nas

Trampuš Ivan

Tratnik Feliks

Križaj Janko

Petač Avgust

Tehovnik Valentin

Košenina Anton

Križnar Vincenc

Bernard Stanislav

Slava jim. GD Sora 10. 7. 1955

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 18.10.2017 30.12.2021 D.Divjak

30.12.2021. 00:00

—

30.12.2021 dopolnil podate D.Divjak

Marmorna plošča na steni

Medvode

K.o.: 1977 - SORA, št.parc.: 70/4

599

Spominska plošča na osnovni šoli

Spominska plošča na osnovni šoli v Martinj Vrhu je posvečena dvajsetim domačinom, ki so padli med narodnoosvobodilno vojno. Odkrili so jo leta 1981, dostop do šole v Martinj vrhu je z Jesenovca.

Več...

Podatki o padlih domačinih:

Anton Benedičič, rojen 12. junija 1905 v Martinj Vrhu, kmet, aretiran je bil 18. marca 1945, umrl je 30. marca 1945 v zaporu v Škofji Loki.

Franc Benedičič, rojen 15. septembra 1894 v Martinj Vrhu, kmet, aretiran je bil novembra 1942, umrl je 4. februarja 1943 v Mauthausnu.

Franc Benedičič, rojen 17. aprila 1923 v Martinj Vrhu, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 11. februarja 1945 v Cerknem.

Štefan Benedičič, rojen 26. decembra 1907 v Martinj Vrhu, kmet, aretiran je bil marca 1942, ustreljen je bil kot talec 31. marca 1942 v Dragi pri Begunjah.

Franc Demšar, rojen 4. septembra 1909 v Martinj Vrhu, gozdni delavec, v partizane je vstopil maja 1944, umrl je 14. julija 1944 v Martinj Vrhu zaradi bolezni.

Franc Demšar, rojen 22. septembra 1922 v Martinj Vrhu, gozdni delavec, v partizane je vstopil 7. januarja 1943, ujet je bil 9. aprila 1943 in ustreljen kot talec 19. aprila 1943 pri Kropi.

Valentin Frelih, rojen 23. januarja 1923 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 1. aprila 1945 v Martinj Vrhu.

Anton Jelovčan, rojen 31. decembra 1871 v Zaprevalu, kmet, aretiran je bil marca 1942, ustreljen je bil kot talec v Stahovici 9. avgusta 1942.

Alojzij Nastran, rojen 24. junija 1925 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1943, ujet in ustreljen je bil kot talec 19. aprila 1943 pri Kropi.

Janez Nastran, rojen 17. decembra 1920 v Martinj Vrhu, gradbeni tehnik, v partizane je vstopil 26. junija 1943, umrl je 18. maja 1944 v partizanski bolnišnici v Davči.

Milan Pintar, rojen 17. aprila 1924 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 7. januarja 1943, padel je 28. avgusta 1943 v Velikih Laščah.

Frančiška Polak, rojena 3. decembra 1886 v Martinj Vrhu, gospodinja, ustreljena je bila 6. aprila 1945 v Martinj Vrhu.

Ivanka Polak, rojena 27. decembra 1927 v Martinj Vrhu, kmečka delavka, ustreljena je bila 6. aprila 1945 v Martinj Vrhu.

Janez Potočnik, rojen 1898 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1944, padel je v zadnji ofenzivi marca 1945 na Mladem vrhu.

Janko Štalc, rojen 24. marca 1921 v Martinj Vrhu, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 10. maja 1943, padel je 8. februarja 1944 v Cerknem.

Franc Trdina, rojen 14. oktobra 1910 v Martinj Vrhu, aretiran je bil avgusta 1942, umrl je 17. februarja 1943 v Mauthausnu.

Jožef Trdina, rojen 13. marca 1919 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. septembra 1943, padel je 27. aprila 1945 v Lokvah na Primorskem.

Tomaž Tušek, rojen 20. decembra 1869 v Martinj Vrhu, kmet, ubit je bil 21. oktobra 1943 na domu.

Anton Zupanc, rojen 8. decembra 1897 v Martinj Vrhu, kmet, ustreljen je bil 6. junija 1944 v Martinj Vrhu.

Jože Zupanc, rojen 19. oktobra 1927 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1944, ranjen je bil ujet in je umrl 10. maja 1945 v Perčah pri Celovcu.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 192-195.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/martinj-vrh.html

EŠD 21078

Dostop do šole v Martinj vrhu je z Jesenovca.

      PADLI MED NOB
BENEDIČIČ ANTON    1905 - 1945
BENEDIČIČ FRANC    1896 - 1943
BENEDIČIČ FRANC    1923 - 1945
BENEDIČIČ ŠTEFAN  1907 - 1942
DEMŠAR FRANC        1909 - 1944
DEMŠAR FRANC        1922 - 1943
FRELIH TINE               1923 - 1945
JELOVČAN ANTON    1871 - 1942
NASTRAN ALOJZ       1925 - 1942
NASTRAN JANEZ       1920 - 1944
PINTAR MILAN           1924 - 1943
POLAK FRANČIŠKA  1886 - 1945
POLAK IVANKA          1927 - 1945
POTOČNIK JANEZ     1898 - 1945
ŠTALC JANKO           1921 - 1944
TRDINA FRANC         1910 - 1943
TRDINA JOŽE             1919 - 1945
TUŠEK TOMAŽ          1870 - 1943
ZUPANC ANTON        1897 - 1943
ZUPANC JOŽE           1927 - 1945
SLAVA JIM!
            OZB MARTINJ VRH 1981

—

—

—

—

Franc Podnar

19.4.2022. 00:00

—

Ni sprememb, poroča Mihael Simonič 18. 4. 2022.

Spominska plošča

Železniki

K. o. 2070 Martinj Vrh, parc. št. 562/3

3419

Spomenik padlim borcem Kozjanskega odreda, Ivc

Spomenik je odkrilo "ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB LAŠKO" 25. 8. 2018

Spomenik stoji na grobu v gozdu pod Ivcem - 875 m.

                      [zvezda]
Tu počivajo borci Kozjanskega odreda,
           padli v bitki na Njivicah,
                   17. 8. 1944

Bračun Miha 29. 9. 1926, Pišece
Horžen Franc 25. 10. 1911, Skopice
Tašker Franc 24. 9. 1914, Loka
Brkovič Rudolf 5. 8. 1909, Stojanski vrh
Gorjup Milka 13. 8. 1922, Trbovlje
Kostanjšek Miha 4. 7. 1927, Pišece

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Ljubo Motore, 25. 8. 2018

9.3.2024. 00:00

—

Slika 4 prikazuje obliko spomenika pred obnovo. Bor1974, 09.I.2021 M.Kermavnar, 9. 3. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 ter katastrske podatke

Spomenik

Laško

K. o. 1042 Paneče, parc. št. 1490/1

1153

Padlima članoma KP Avstrije, Smuka

19. februarja 1945 sta 3. bataljon nemškega SS - policijskega polka in enota Slovenske domobranske vojske nenadoma napadla Smuko in presenetil enote Cankarjeve brigade, v sestavu katere je bil tudi bataljon avstrijskih prostovoljcev.

V boju sta padla tudi Willi Frank, član CK KP Avstrije in Willi Hӧgl, član KP Avstrije. Pokopana sta v Poljanah pri Dolenjskih Toplicah.

Sredi vasi stoji velika kamnita gmota (204 x 150 cm), v katero je vzidana bela marmornata plošča (49 x 40 cm) z napisom.

Avtor idejnega osnutka ni znan. Izdelalo ga je podjetje Marmor iz Gradca v Beli Krajini po naročilu Okrajnega odbora zveze združenj borcev Kočevje. Prvotno je bil spomenik postavljen globlje v gozdu, 1965 pa je bil prestavljen v samo vas. Obnova je potekala 2003. 

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005. 

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 124.

EŠD 24193
.

N. K., Smuka – Spomenik padlim funkcionarjem KP Avstrije /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik IV, št. 6, Četrtek, 3. 9. 1987, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 6, 1987 Dostop: 8. 2. 2024.

Na Smuki, v središču vasi. Hiša v bližini:  Smuka 3a

TUKAJ STA PADLA
19. 11. 1945  
WILLI FRANK  
ČLAN CK KP AVSTRIJE  
IN  
WILLI HӦGL  
ČLAN KP AVSTRIJE

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Vasja Marinč, 9.3.2017

12.2.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, 11.2.2024, dodal dodal fotografijo 2 in povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič. Prenesel podatke iz rubrike Besedilo na spomeniku v rubriko Opis in viri.

Spomenik

Kočevje

1571 SMUKA, 45/2