Na fotografiji , slika 3, iz 70-ih let 20. stol. vidimo center Gorišnice. Na levi strani ceste je šolska stavba, na desni pa cerkev, pred katero je od 7. 8. 1966 stal spomenik 28 padlim domačinom v NOB.

Kasneje so ga zaradi preureditve prostora prestavili in stoji danes na gorišniškem pokopališču. 

Načrt za spomenik je pripravil Janez Rebernak, izdelali pa so ga v kamnolomu Cezlak na Pohorju.
Dimenzije spomenika: 460 x 95 cm.

• Vir-slike in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
• Vodnik 557

Opomba 1:

»Letošnje praznovanje občinskega praznika občine Ptuj je obsegalo več prireditev. […] Težišče praznovanja pa je bilo letos v Gorišnici. Tam je bila v nedeljo, 7. avgusta [1966], v zadružnem domu svečana seja skupščine občine, ki ji je prisostvovalo tudi lepo število gostov ter domačinov iz Gorišnice in njenega območja. […] Po seji je bilo ob 10. uri odkritje spomenika padlim borcem NOV. Spomenik je postavljen pred šolo v Gorišnici. Je iz pohorskega granita, vanj pa je vklesanih 27 imen padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja z gorišniškega območja. Na čelni strani spomenika je napis:
V svetel spomin vam, ki ste v smrti zajeli spoznanje, da je svet za vse enak.
[…] 
Spomenik je odkril zadnji sekretar ilegalnega odbora OF za Ptujsko polje Franc Belšak – Simon, v varstvo občinske skupščine pa ga je sprejela predsednica Lojzka Stropnik. 
[…] 
Borci, katerih imena so na spomeniku v Gorišnici
Franc Belšak iz Muretinec , rojen 11. novembra 1923, dijak klasične gimnazije v Mariboru, po okupaciji zaposlen v Ptuju, 1. marca 1943 prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, 15. junija istega leta pa že pobegnil na Pohorje, kjer je postal borec 2. pohorskega bataljona. 27. oktobra istega leta prišel kot aktivist na Ptujsko polje. Padel 4. februarja 1945 ob okupatorjevem napadu na kurirsko postajo TV 15 S. 
Ruda Sever iz Moškanjc, rojen 3. novembra 1920. Končal štiri razrede ptujske gimnazije, nato se vpisal v srednjo tehniško šolo v Ljubljani. Ob okupaciji se vrnil na dom, kjer so ga kmalu aretirali in zvlekli na Borl. Ko so ga pozneje izpustili, so ga prisilno mobilizirali v svojo vojsko, vendar je že po štirinajstih dnevih pobegnil. Postal je kurir in komandir 14. S postaje in padel ob okupatorjevem napadu na to postajo 4. februarja 1945. 
Franc Vojsk iz Zagajič, rojen oktobra 1909, krojaški mojster v Mariboru.  Ob okupaciji je moral zapustiti Maribor, vendar so ga kmalu zvabili nazaj, a so ga izselili z družino v Srbijo. V bližini Čačka, kjer je živel, se je povezal z osvobodilnim gibanjem. Nekoč je izginil in ni bilo moč ugotoviti, ali je padel kot partizan ali pa so ga ubili četniki. 
Franc Tobias iz Moškanjc, rojen septembra 1919, delavec. Bil je kurir postaje TV 14 S in je padel ob napadu okupatorjeve policije na kurirsko postajo dne 4. februarja 1945. 
Janez Plohl iz Zagajič, rojen 4. marca 1927, se je šestnajstleten vključil v osvobodilno gibanje. 19. novembra 1944 je odšel na Dolenjsko, kjer je postal borec Tomšičeve brigade. Padel je marca 1945. 
Oto Lipa iz Gorišnice, rojen leta 1921, gojenec pilotske šole v Divoli, ki je ni končal, ker je prišla okupacija. Po vrnitvi v Gorišnico je bil priložnostni delavec do junija 1944, ko je odšel v Zagorsko brigado, od tam pa v pilotsko šolo. Padel je v zasedo ter bil hudo ranjen v obe nogi. Umrl je v partizanski bolnišnici konec decembra 1944. 
Alojz Muhič iz Gorišnice, roj. v 1917. letu, gojenec vojne akademije v Beogradu. Po okupaciji ­ se je vrnil v Gorišnico in odšel jeseni 1944 med pohorske partizane, kjer je padel leta 1945. 
Martin Vajda iz Male vasi, rojen leta 1920, kmečki sin. Prisilno je bil mobiliziran v okupatorjevo vojsko, vendar se je dal ujeti Angležem. V Angliji je vstopil v prekmorsko brigado ter padel v Dalmaciji blizu Zadra leta 1945.
Anton Frlež iz Rogaške Slatine, rojen leta 1920, je bil komandant 5. relejne linije, ki je povezovala kurirske postaje na levem bregu Drave. Največ se je zadrževal na TV 14 S. Padel je 4. februarja 1945 v Gorišnici. 
Franc Roškar iz Moškanjc, rojen 18. oktobra 1924, kmečki sin, prisilno zaposlen v Gradcu, prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, leta 1943 ujet in stopil v Angliji v prekmorsko brigado, prišel na Dolenjsko, se boril v Cankarjevi brigadi. Padel v Meniški vasi 22. aprila 1945. 
Božo Žnidarič iz Zamušan, rojen 29. marca 1924, dijak ptujske gimnazije, po okupaciji prisilno ­zaposlen na Madžarskem, v Kidričevem in v Ptuju. Ko je moral junija 1944 na nabor [v] okupatorjevo vojsko, je odšel k partizanom. 5. marca 1944 [Sistory 1945]  [je] padel v zasedo v Prvencih, kjer je bil hudo ranjen in je 9. marca 1944 umrl. 
Ciril Kranjčič iz Zamušan, rojen 2. aprila 1910, kmečki sin, prisilno mobiliziran v vermanšaft, po pobegu zaprt in poslan v Rače, kjer je ponovno pobegnil v Kozjanski odred. Pozneje je postal kurir. 5. marca 19[??] [Sistory 1945]  je padel v zasedo v Prvencih, kjer je bil hudo ranjen, tako da je pozneje umrl. 
Stanko Klančnik iz Gorišnice, rojen 19. aprila 1923 na Ponikvi.  Bil je dijak ptujske gimnazije, leta 1942 prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, vendar je pobegnil in postal referent za kadre brigade Janka Premrla Vojka. Padel je v sestavu te brigade na Primorskem. 
Venceslav Šprajc iz Zamušan, rojen 27.  junija 1923, kmečki sin. Leta 1942 prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, od koder je pobegnil k partizanom. Boril se je v gorenjskem odredu in padel pod Storžičem decembra 1944. 
Martin Trunk iz Formina, rojen 30. oktobra 1881. Svoje sinove je poslal k partizanom, njega pa so obtožili gospodarske sabotaže. Odpeljali so ga v mariborsko kaznilnico, kjer so ga usmrtili 15. januarja 1944. 
Julka Cvetko iz Zamušan, rojena 4. maja 1912. Bila je učiteljica v Strojni, po okupaciji pa se je vrnila v Moškanjce in delala na finančnem uradu v Ptuju. Povezala se je z osvobodilnim gibanjem ter delala, dokler je niso junija 1943 aretirali in odpeljali v Auschwitz, kjer je umrla januarja 1944. 
Ivan Ambrož iz Muretinec, rojen 23. aprila 1927, se je kot petnajstleten fant povezal z osvobodilnim gibanjem in odšel leto dni pozneje k partizanom (novembra 1944). Padel je pri Belih vodah pri Šoštanju. 
Janez Prelog iz Muretinec, rojen 12. aprila 1919. Ob vdoru okupatorja je bil vojak v Nišu. Tam je bil ujet in v vojnem ujetništvu zbolel na pljučih. Umrl je 6. junija 1942 v Beogradu.
[Manjka del besedila?] jen 27. novembra 1898, čebelar, je ob napadu sovražnika leta 1941 branil severno mejo. Pri Dravogradu ga je zadela sovražnikova krogla 9. aprila 1941. [Po napisu na spomeniku in Sistory bi lahko bil Franc Rižnar, Datum rojstva: 00.00.1898, Kraj rojstva: Gajevci, Kraj bivanja: Gajevci, Poklic (soc. status): kmet,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.1941, Kraj smrti / izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Ni podatka]
Vinko Ambrož iz Muretinec, rojen 8. aprila 1899. Aprila 1941 je branil severno mejo, kjer je padel na braniku domovine. 
Jože Črešnik iz Moškanjc, rojen 15. januarja 1918, čevljar. Bil je kurir TV 14 S postaje in je padel 10. oktobra 1944 v zasedo v Mezgovcih, kjer ga je ubila gestapovska krogla. 
Peter Kurež iz Moškanjc, rojen 18. novembra 1918, je zaradi revolucionarnega delovanja moral ­ opustiti šolanje na ptujski gimnaziji. Pozneje je živel v Zavrču, kjer je kmalu po okupaciji organiziral osvobodilno gibanje. Gestapo ga je kmalu izsledil ter ga 8. januarja 1942 odpeljal v Dachau, od koder se ni več vrnil. 
Franc Pivko iz Borovec, rojen 21. januarja 1914, železničar. Marca 1943 prisilno mobiliziran v okupatorjevo vojsko, je decembra 1944 pobegnil na Hrvaško, kjer je postal partizanski kurir. Ranjen se je marca 1945 ustavil na kmetiji v Pacinju, kjer je bil izdan. Nemški žandarji so ga ubili, preden se je mogel braniti. 
Franc Kolenko iz Gajevec, rojen 28. novembra 1926, je odšel avgusta 1944 k partizanom in postal kurir postaje TV 15 S. 24. januarja 1945 je padel v bližini Miklavža pri Ormožu. 
Anton Pukšič iz Gajevec, rojen 14. januarja 1910. Bil je šef policije v Mariboru do začetka okupacije. Aprila 1941 je bil kot oficir ujet in odveden v vojno ujetništvo. Pozneje se je zaposlil pri mizarju Iršiču v Mariboru. Decembra 1944 so ga osumili, da je skupaj s svojima bratoma pobil dva okupatorjeva orožnika. Ker mu niso mogli izsiliti priznanja, so ga gestapovci ubili v Ptuju decembra 1944. 
Franc Murkovič iz Male vasi, rojen 6. septembra 1923, zidar. Odšel je k partizanom na Dolenjsko, kjer je padel 7. maja 1945 pri Velikih Laščah. 
Stanko Murkovič iz Male vasi, rojen 7. avgusta 1904. Bil je trgovec v Dornavi. Po okupaciji se je zatekel v rojstno vas. Sodeloval je z narodnoosvobodilnim gibanjem in bil član OO OF za spodnje Ptujsko polje. 27. avgusta so ga aretirali, vendar je na postaji Moškanjci pobegnil. Na begu ga je zadel gestapovski rafal.« 
(Tednik, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje, Letnik XIX, štev. 32, Ptuj, 12. avgusta 1966, naslovna stran in str. 2)
Elektronski vir: dlib.si/stream/PDF Dostop: 11. 12. 2023

Na spomeniku je napisan tudi Ivan Vojsk, ki ga elektronski vir ne omenja. SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Vojsk, Oče: NULL, Datum rojstva: 00.00.1922, Kraj rojstva: NULL, Kraj bivanja: Moškanjci, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.1944, Kraj smrti / izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Ni podatka

    V SVETEL

 SPOMIN VAM

     KI STE V

 SMRTI ZAJELI

  SPOZNANJE

  DA JE SVET

ZA VSE ENAK

   1941 - 1945

.

FORMIN. TRUNK MARTIN - 1926

GAJEVCI. KOLENKO FRANC - 1926

        RIŽNAR FRANC - 1898

        PUKŠIČ ANTON - 1910

GORIŠNICA. FERLEŽ ANTON - 1925

        KLANČNIK STANKO - 1923

        LIPA OTO - 1921

        MUHIČ ALOJZ - 1917

                      -

MURETINCI. AMBROŽ IVAN - 1927

       AMBROŽ VINCENC - 1899

      BELŠAK FRANC -1922. PRELOG ALOJZ - 1919

ZAGAJIČI. PIVKO FRANC - 1914

     PLOHL JANEZ -1927. VOJSK FRANC - 1909

ZAMUŠANI. KRAJNČIČ CIRIL- 1910

     ŠPRAJC VENČEK - 1923

     ŽNIDARIČ BOŽO - 1922

                          -

MALA VAS. MURKOVIČ FRANC - 1923

     MURKOVIČ STANKO - 1904

     VAJDA MARTIN - 1920

MOŠKAJNCI. CVETKO JULKA - 1914

     ČREŠNIK JOŽE - 1918. KUREŽ PETER - 1914

     SEVER RUDA - 1920. TOBIJAS FRANC - 1919

     VOJSK IVAN - 1922. ROŠKAR FRANC - 1924

Na tej domačiji so se pogosto zadrževali borci 1. bataljona III. VDV brigade.

               [zvezda]

PARTIZANSKA DOMAČIJA 

                FERME

       NAŠ DRUGI DOM

         BORCI 1. BATALJONA 

         III. BRIGADE VDV - NO

         22.7.1987

• Liste der Stolpersteine in der früheren Provinz Görz. Wikipedia.

[prevod: HIER WOHNTE
PETER URŠIČ
GEBOREN 1904
DEPORTIERT
BUCHENWALD
ERMORDET 7. 2. 1945]

[nadomesti s slovenskim besedilom]

Plošča v spomin na Ivana Bolho, ki je umrl kot žrtev fašističnega nasilja 22. 9. 1942.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 29.

Plošča je bila na pobudo terena Galjevica-Dolenjska cesta odkrita 31. oktobra 1948, sočasno s spominsko ploščo Mariji Janežič. Odkritje plošč je najavljal Slovenski poročevalec (povezava).

Opomba 1: Na sedanjem naslovu Karlovška cesta 19 plošče 20. 4. 2022 ni.

Fotografiji plošče in stanja po njeni odstranitvi sta vzeti iz dokumentarnega filma Majde Širca Povečava: spomeniki.

• Japelj Ivan: SIstory navaja Ime in priimek: Janez /Ivan/ Japelj, Oče: Tomaž, Mati: Terezija, Datum rojstva: 01. 04. 1909, Kraj rojstva: Bevke, Kraj bivanja: Lesno Brdo, Stara občina: Vrhnika, Nova občina: Vrhnika, Poklic (soc. status): pečar, Datum smrti/izginotja: 03. 09. 1942, Kraj smrti: Ljubljana (Gramozna jama), Kraj pokopa: Ljubljana, Žale.

.
» […] 29. septembra 1942 […] IVAN JAPELJ * 1904 […]«  (Napis na spomeniku v Gramozni jami.)
  »DRENOV GRIČ IN LESNO BRDO:
[…] Japelj Janez, ustreljen v  Gramozni jami v Ljubljani 1942 […]« 

• Karel Grabeljšek, Žrtvovana življenja, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica: Skupščina občine Vrhnika, 1968, str. 169.

_____________________________________________________________________________________________  
.

• Kavčnik Ana: SIstory navaja Ime in priimek: Ana Kavčnik, Oče: Ivan, Mati: Antonija, Datum rojstva: 18. 07. 1910, Kraj rojstva: Bevke, Kraj bivanja: Log pri Brezovici, Poklic (soc. status): gospodinja, Datum smrti/izginotja: 24. 02. 1944, Kraj smrti/izginotja: Rastke nad Ljubnim ob Savinji, Kraj pokopa: NULL

.
  »BEVKE IN BLATNA BREZOVICA:
[…]
Kavčnik Anica, padla pri Sv. Miklavžu na Štajerskem 1944. […]«

• Karel Grabeljšek, Žrtvovana življenja, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica: Skupščina občine Vrhnika, 1968, str. 170.

»Seznam partizanov-prostovoljcev Šercerjeve brigade od ustanovitve brigade 6. oktobra 1942 do konca februarja 1943
[…] Kavčnik Ančka, Bevke pri Vrhniki […]«

• Milan Guček, Šercerjeva brigada, Knjižnica NOV in POS 6/I, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1973, str. 511.

»Seznam partizanov-prostovoljcev Šercerjeve brigade od ustanovitve brigade 6. oktobra 1942 do konca februarja 1943
[…]
Kavčnik Ančka, Bevke pri Vrhniki
[…]«

• Milan Guček, Strmi lazi, Šercerjeva brigada 1. del, Knjižnica NOV in POS 6/1, Ljubljana: Partizanska knjiga, str. 511.

»Seznam dejanskih in možnih udeležencev Pohoda 14. divizije v vrstah Šercerjeve brigade od. 7. 1.–23. 3. 1944
[…] 137. Ančka KAVČNIK,
roj. 10. 7. 1910 Log pri Brezovici, kuharica v 1. bt., padla 24. 2. 1944 […]  «

• Milan Guček, Pekoči sneg, Šercerjeva brigada 2. del, Knjižnica NOV in POS (6/2), Ljubljana: Partizanska knjiga, 1984, str. 483.

__________________________________________________________________________
________________________________________________________________________

• Kavčnik Ivan: SIstory navaja Ime in priimek: Ivan Kavčnik, Oče: Matej, Mati: Terezija, Datum rojstva: 22. 01. 1911, Kraj rojstva: Log pri Brezovici, Kraj bivanja: Log pri Brezovici, Poklic (soc. status): elektromonter, Datum smrti/izginotja: 05. 05. 1945, Kraj smrti/izginotja: Log pri Brezovici, Kraj pokopa: Brezovica

  »LOG, DRAGOMER, LUKOVICA:
[…]
Kavčnik Ivan, padel na Lesnem brdu 1945 – […]«

• Karel Grabeljšek, Žrtvovana življenja, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica: Skupščina občine Vrhnika, 1968, str. 169.

 »Seznam partizanov-prostovoljcev Šercerjeve brigade od ustanovitve brigade 6. oktobra 1942 do konca februarja 1943
[…] Kavčnik Ivan-Vili, Log pri  Brezovici […]«

• Milan Guček, Šercerjeva brigada, Knjižnica NOV in POS 6/I, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1973, str. 511.

»Seznam partizanov-prostovoljcev Šercerjeve brigade od ustanovitve brigade 6. oktobra 1942 do konca februarja 1943
[…]
Kavčnik Ivan-Vili, Log pri Brezovici
[…]«

• Milan Guček, Strmi lazi, Šercerjeva brigada 1. del, Knjižnica NOV in POS 6/1, Ljubljana: Partizanska knjiga, str. 511.

»Seznam dejanskih in možnih udeležencev Pohoda 14. divizije v vrstah Šercerjeve brigade od. 7. 1.–23. 3. 1944 
[…]  Ivan KAVČNIK-Vili,    
iz Loga pri Borovnici, komandir voda v 3. č. 1. bt., umrl nasilne smrti tik pred koncem vojne v Logu […]«

• Milan Guček, Pekoči sneg, Šercerjeva brigada 2. del, Knjižnica NOV in POS (6/2) Ljubljana: Partizanska knjiga, 1984, str. 483.

[križ] 
          JAPELJ
IVAN        1909 – 1942  
.
.
[plošča posebej]
.
      KAVČNIK 
ANA     1910 – 1944
IVAN    1911 – 1945

Ni virov.

1941 1945
ZA SVOBODO SO DAROVALI
ŽIVLJENJA ČLANI
GASILSKEGA DRUŠTVA
DOVČ FERDINAND
MOŽINA FRANC
MAROLT STANE
MAČEK POLDE
PRIMAR FRANC

Dom Kulturno rekreacijskega društva Briščiki je bil zgrajen po letu 1985 v spomin na 5 domačinov, ki so padli med NOB.

Google

LSI 1: 333

1945 [zvezda] 1995
IN 
MEMORIA AI PAESANI CADUTI NELLA RESISTENZA
V SPOMIN VAŠČANOM PADLIM V N. O. B.
CIRIL OSTROUŠKA 1922--1944
EMIL BRIŠČIK 1921--1945
ALBINI MILIČ - ZORKO 1922--1945
EMIL MILIČ 1914--1945

EŠD:9434

Spomenik predstavlja kamnita stena velikosti 1,50 x 1,20 x 0,60 m, ki se na vrhu konča v obliki Triglava, ki pa je prekrit z zelenjem - z bršljanom. Na sredini zidu je vgrajena kamnita plošča temne barve, velikosti 0,40 x 0,40 m, z vklesanim napisom. Črke so prebarvane z belo barvo.

Kraj, kjer stoji spomenik, odkrit 1. julija 1958, se imenuje Rupe nad Babno goro in sicer je to na jasi v gozdu.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 60.

TU STA BILA 1941. LETA PREHODNO TABORIŠČE IN PARTIZANSKA JAVKA RAJONSKEGA KOMITETA ZA PODROČJE DOLOMITOV.

Na desni, južni, strani pokopališča na Rakeku je spomenik, ki ga sestavlja z marmornatimi robniki ograjen prostor širine 11,5 in globine 2,3 metra, prekrit s pranimi betonskimi ploščami. Na osrednjem delu so tri marmornate plošče puščičaste oblike, v sredini največja, višine 125, leva in desna 98 cm, ki ponazarjajo plamene. Od leve proti desni je razporejeno devet posameznih plošč tudi iz enakega materiala širine 40 in višine 30 cm na širših podstavkih. Na posamezni plošči je priimek in ime ter letnica rojstva in smrti padlega borca.

Med pokopanimi je tudi narodni heroj Ivan Turšič - Iztok

https://wp.me/p4TOBI-Wh

Foto: Miloš Toni

.

Geslo: herojgrob1234

       Relief petokrake zvezde z likom partizanke in partizana 

                      PADLIM BORCEM

                      ZA SVOBODO

    1941                                           1945

NEZNANI BORCI              ZZB NOV RAKEK 1978

ZZB NOV Rakek

Napisi na posameznih ploščah z leve na desno

BOMBAČ 

                FRANC

1919 - 1942

SLABE

                FRANC

1926 - 1942

SLABE

               IVAN

1920 - 1944

MIKUŽ

               FRANC

1924 - 1943

TURŠIČ

               IVAN

1922 - 1944

NARODNI HEROJ

URBANČIČ

                ANTON

1916 - 1943

MODIC

               FRANC

1915 - 1943

ZORC 

               DUŠAN

1917 - 1942

JANEŽ

                JOŽE

1921 - 1942

SIstory navaja: Ime in priimek: Štefan Jelenič, Oče: Štefan, Mati: NULL, Datum rojstva: 00.00.0000, Kraj rojstva: Dolnji Suhor pri Metliki, Kraj bivanja: Dolnji Suhor pri Metliki, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): Ni podatka,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.0000, Kraj smrti / izginotja: Štajerska, Kraj pokopa: NULL.

»V zimski ofenzivi 1945-45 je padlo tudi nekaj ciklostilnih tehnik. […] Policija je napadla tehniko »Aškerc« in pobila šest članov kolektiva. Štefan Jelenič, doma nekje iz Bele krajine si je sam vzel življenje.«

Rado Zakonjšek, Ilegalni tisk med NOB na Štajerskem, Žalec: Ob 37. obletnici ustanovitve Tehnike Cankar izdala in založila Kulturna skupnost občine Žalec, 1979, str. 23)

[vrtnica]
      JELENIČ
   SIN ŠTEFAN
1924 PAD. 1945

Na Novi Sušici je spominsko obeležje posvečeno I. konferenci partizanskih učiteljev pivškega okrožja. Obeležje je na hiši, kjer je od 3. decembra 1943 do osvoboditve delovala partizanska šola Ivana Cankarja. Ime šole je bilo izbrano po jubilejnem datumu smrti našega velikega pisatelja. Učiteljska konferenca je bila 15. januarja 1944 in je pomenila nekak uradni začetek slovenskih partizanskih šol v vaseh na Pivki. Pobudo za konferenco so dali partizanski učitelj Dolan, vodil pa jo je takratni šolski nadzornik Mirko Kapelj-Dolanski.V tej partizanski šoli so poučevali Milka Lukežič-Malčeva, Cucek Marija in Cucek Leopold. Ploščo je 22.septembra 1979 odkrila učiteljica Milka Lukežič in sicer ob dnevu prosvetnih delavcev občine Postojne.
Vir: K spomenikom NOB v občini Postojna, Postojna 1981, Občinska konferenca ZSMS Postojna

Avror plošče: Marino Kontelj

V TEJ HIŠI, KJER JE DELOVALA

PARTIZANSKA ŠOLA

IVANA CANKARJA

OD DECEMBRA 1943,

JE BILA KONFERENCA

PARTIZANSKIH UČITELJEV

PIVŠKEGA OKROŽJA.

22. 9. 1979      OIS POSTOJNA

Kamnito obeležje je postavljeno kot meja, do koder so nacisti izseljevali Slovence v Posavju in Obsotelju.

"1941 D 1941 D"