| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
MOZELJ-Grob neznanemu partizanu |
Idejni osnutek je delo ZZB Mozelj. Nagrobni spomenik je bil odkrit okoli leta 1965. Vir: mag. Irena Škufca, “Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 EŠD 14980 |
Na pokopališču v bližini vasi Mozelj |
Na pokopališču v Mozlju je postavljen nagrobni spomenik z belo marmornato ploščo (60x40 cm): PADLEMU BORCU NOB. Z.B. MOZELJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 9.3.2017
20. junij 2021 dopolnil D.Divjak |
20.6.2021. 00:00 |
— |
20.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Nagrobni spomenik |
Kočevje |
K.o.:1594 - MOZELJ, št.parc.: 2419/2 |
|
Moravče, pokopališče, Požar Janez |
Sistory navaja Ime in priimek: Janez Požar, Oče: Franc, Mati: Ana, Datum rojstva: 00. 00. 1915, Kraj rojstva: Vrhpolje pri Moravčah, Kraj bivanja: Vrhpolje pri Moravčah, Stara občina: Moravče, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): kmečki delavec, Datum smrti/izginotja: 04. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Luče na Štajerskem, Kraj pokopa: Vrhpolje. . . |
Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale – Moravče, P: B, V: 3 3, S: 2 |
[križ] JANEZ * 17. 12. 1915 + 4. 1. 1945 NASVIDENJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 17.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
17.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1 |
|
Bunker minerskega voda Bazoviške brigade |
Bunker stoji na griču Gouc nad vasjo Voglje pri Sežani. Borci so ga zgradili z izkopom jame v velikosti sobe. Jamo so pokrili s pločevino in to zasuli z zemljo. Ker je bunker v borovem gozdu, so na vrh posuli borove iglice, tako, da je bil teren nespremenjen. Manjši vhod so zapirali z brinjem.V bunkerju so delovali naslednji vogeljski vaščani: Ivan Gerlanc (vodja skupine), Stane Škabar in Rado Ravbar, poleg njih pa sta bila še Stano Tavčar iz Godenj in tovariš iz Trebč.Poveljnik minerskega voda brigade je bil Stane Lavrenčič. Glavna naloga skupine je bila izvajanje minerskih akcij na železniški progi Fernetiči-Opčine. |
Grič Gouc nad vasjo Voglje
Lokacija in dostop: Zemljanka je stala na vrhu Uglskega Gouca, kot mu pravijo domačini, knjižno bi mu rekli Vogeljski Govc, na sodobnih zemljevidih pa je imenovan Vogeljski bori. Nanj vodi več "kozjih stezic", ki jim nedomačini težko sledimo. Zato je najenostavneje vse do vrha hoditi od mejnega kamna do mejnega kamna, kjer je preveč zaraščeno, pa oviro obhoditi. Začnemo na skrajnem zahodnem robu vasi pri nekdanji nadzorni hišici dvolastniškega mejnega prehoda. Krenemo po kolovozu desno ob njej. Ko pridemo do obnovljenega kala Na hribe, izberemo desni krak poti. Kakih 100 m dalje se na desnem ovinku v levo odcepi "steza", ki jo je komaj opaziti. Po njej izsledimo mejni kamen 75/6 in nato gremo ob kamnih ves čas naravnost navzgor. V bližini kamna 75/1 lahko opazimo ostanke nekdanje jugoslovanske stražarnice. Prav na vrhu stoji sekcijski kamen 75. Samo kakih 5 m na italijansko stran je jama s ploščo.
Koordinate: S 45.73417, V 13.80243
|
BUNKER MINERSKEGA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 23. 8. 2023 |
8.6.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči, status postavil na obstoječ, dodal fotografije 3/1 do 3/4 in vnesel pravo lokacijo. |
Spominska plošča |
Sežana |
5 metrov od parcele parc. št. 114/1, K. o. 2433 VELIKI REPEN, na italijanski strani meje |
|
VANEČA-Spominska plošča padlim borcem NOB |
Ker je viničarija, kjer je bil spopad precej oddaljena od glavne poti, so krajevne družbenopolitične organizacije ob pomoči ZZB NOV Murska Sobota in krajevne skupnosti dale vzidati na pročelje vaškega doma in 4. julija 1970 odlrile še eno spominsko ploščo enake velikosti. Odkritje so povezali s slavnostno otvoritvijo doma, Vaneča 58/b. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 244. |
Vaško-gasilski dom Vaneča, 7 km iz Murske Sobote |
20.X.1943 STA NA VANEČI PADLA ZA SVOBODO DANE ŠUMENJAK-MIRAN-NARODNI HEROJ ALOJZ KOSI-FRANC . OB 25-LETNICI OSVOBODITVE 4.JULIJ 1970 ZZB NOV OBČINA M.SOBOTA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak, 16. maj 2020 |
16.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Puconci |
K.o.: 60-VANEČA, št.parc.: 772/2 |
|
Ivan Beja - Bela, Selca |
Tonalitna plošča je bila odkrita 1965 na hiši, v kateri je živel Ivan Beja - Bela, eden od organizatorjev oboroženega odpora. »Ivan Beja je bil rojen 25. 3. 1910 kot tretji od sedmih otrok Cesarjeve družine iz Sele št. 3 pri Tirni. Oče Janez je bil zaveden Slovenec. Bil je udeleženec 1. svetovne vojne in koroški borec. Umrl je leta 1957. Svoje otroke je vzgojil v zavedne Slovence. Njegovi potomci so veliko brali. Tudi mladi Ivan se je kalil ob očetu. Nasledil naj bi očetovo kmetijo, a mu je 2. svetovna vojna prekrižala načrte. Ivan in oče sta Nemce obsodila takoj po okupaciji. Nista hotela sodelovati z njimi. Že septembra 1941. l. se je Ivan povezal z Jožetom Gričarjem-Metodom. Bil je na sestanku od 18. na 19. september s skupino fantov v Selcah. Oktobra 1941 je sodeloval na sestanku na Savi pri Urankarjevih, pri Knausu, ki ga je vodil Lojze Hohkraut, narodni heroj, član CK ZK Slovenije. Od tedaj je ves čas do izdaje 30. 8. 1942 aktivno in organizirano delal za NOG. Ob izdaji je pred Nemci pobegnil in se prve dni septembra vključil v Moravško četo. Postal je ugleden borec in tovariš. Kmalu je postal član KP. V četi je bil vodnik 1. voda. Ko je 17. novembra 1942 padel komandir čete Ivan Remic-Lovec, doma iz Nazarij v Savinjski dolini, je naslednji dan postal komandir 1. čete v Moravškem-Zasavskem bataljonu. Ob veliki nemški ofenzivi, ki je imela v načrtu obkoliti in uničiti bataljon, se je ta premaknil iz bližine Zasavske gore - Roviškovca, na širši manevrski prostor. Bataljon je v kolovraški rebri pri Kolovratu 26. 2. 1943 naletel na Nemce. Komandir Ivan Beja-Bela je bil hudo ranjen, saj mu je krogla dumdumka raztrgala spodnjo čeljust in brado. Za nadaljnji boj je bil seveda nesposoben. Četo je potem vodil Ciril Gričar-Emil. Hudo ranjenega Ivana so spravili borci h Grilovim, po domače Piročevim pri Kolovratu. Ker pa se ni čutil varnega, je od tam naslednjega dne odšel. Na Musetovem studencu pri Brišah si je izpiral rano in si tešil žejo. Nato je nadaljeval pot. Borci, ki so prišli ponj, so ga našli na Dolgem Brdu oz. Vrhu nad Mlinšami. Položili so ga na nosila in ga odnesli na Miklavž nad Kresnicami. Prizor je bil mučen. Na nosilih je z ranjeno brado ležal komandir Bela. Govoriti ni mogel. K sebi je stiskal puško in jo poljubljal. Na zasilnem zdravljenju je bil v zemljanki pri Veliki vasi nad Kresnicami. Zdravniško pomoč mu je nudil dr. Polde Ukmar iz. Litije. Zatem je odšel na Dolenjsko in se zdravil v bolnici v Kočevskem Rogu. Rana se je zacelila, vendar je ostal težak invalid. Na področje okraja Vače - Šentlambert je prišel oktobra 1943. Čez Savo ga je preko zastraženega savskega mostu prepeljal na vozu s slamo Karel Lovše z Grčanovimi konji. Nato je bil Bela med pooblaščenci OZNE (organa za zaščito naroda) do
osvoboditve. Po njej ga je napadla zahrbtna bolezen. Umrl je 11. 11. 1946 na
svojem rojstnem domu v Selcah.« Prim. tudi: Boštjan Grošelj, Pomniki viharja /Odmev pretresljivih časov/, Šentlambert: Krajevna skupnost, 2022, str. 12-16. |
Selca 3, na južni fasadi hiše sredi vasi. |
V SPOMIN BEJA IVANU-BELA *25. 3. 1910 +11. 11. 1946 OKTOBER 1941 ZVEZA ZDRUŽENJE BORCEV NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 4. 2018
D.Divjak 5.4. 2021
Z. Primožič 16.9.2024 |
16.9.2024. 00:00 |
— |
5.4.2021 dopolnil podatke D. Divjak
Zdenka Primožič 12. 9. 2024 dopolnila Opis s sestavkom iz Glasila občanov, glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija.
Zdenka Primožič 16. 9. 2024 dopolnila Opis z navedbo vira: Pomniki viharja. |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
K.o.: 1887-ŠENTLAMBERT, št.parc.:2622/3 |
|
Učencem osnovne in vajenske šole Tržič |
Odkrili učenci in učitelji osnovne in vajenske šole Tržič 7. junija 1952. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 80. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 279. |
Šolska ulica 2, Tržič, na SZ vogalu stavbe, v kateri sta Glasbena šola in Delavska univerza Tržič. |
KDOR ZA DOMOVINO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 27. 12. 2017 |
— |
— |
— |
vogalni kamen |
Tržič |
— |
|
Sansepolcro, Italija, pokopališče |
Znotraj pokopališča je grobišče Slovanov, ki je bilo slovesno odprto 15. decembra 1973. Grobnico je zgradila jugoslovanska vlada po projektu kiparja Jovana Kratohvila. V njej je shranjenih 446 pocinkanih žar s posmrtnimi ostanki prav toliko jugoslovanskih državljanov, ki prihajajo z vseh območij balkanske države, predvsem pa iz Slovenije in Hrvaške, ki so umrli v Italiji med pridržanjem v koncentracijskih taboriščih (160 jih je umrlo v Renicciju, v občini Anghiari) ali v boju za osvoboditev. Občina Sansepolcro, ki se od leta 1991 ukvarja z vzdrževanjem in ohranjanjem objekta, ni nikoli izrazila svojega mnenja o tem, katera politična entiteta po razpadu Jugoslavije se lahko šteje za legitimno referenco v zvezi s suverenostjo nad svetiščem. Leta 2021 je občina podpisala pogodbo za upravljanje območja z Republiko Slovenijo.
|
Pokopališče Sansepolcro pri Arezzu, Toskana. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik po poročilu Janija Aliča9.6.2023
D. Divjak 7.4.2024, 30.4.2024 |
30.4.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal foto 2 in 3, 7.4.2024, dodal povezavo zb-koper-zapisi, 30.4.2024 |
kostnica |
Italija |
— |
|
PREDDVOR-Spominska plošča padlima gasilcema |
OPIS SPOMENIKA: Vzidana bela marmorna plošča (velikost 50cm X 40 cm) z vklesanim, rdeče obarvanim napisom. ŽIVLJENJEPIS: Andrej Mubi, rojen 30. novembra 1912 v Potočah pri Preddvoru, je bil aretiran 24. novembra 1943 in nato zaprt, najprej v Kranju, potem v Begunjah. Tam je bil 15. januarja 1944 ustreljen kot talec. Franc Mubi, rojen 12. septembra 1906 v Potočah pri Preddvoru, je bil 28. septembra 1906 v Potočah pri Preddvoru, je bil 28. septembra 1942 aretiran, odpeljan v Begunje in nato v Kokri ustreljen kot talec. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 150-151. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232. EŠD: 15809, memorialna dediščina |
Na južnem pročelju Doma gasilcev v Preddvoru (pošta). |
PADLIM GASILCEM V SPOMIN MUBI ANDREJ MUBI FRANC SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc
20.junij 2021 dopolnil D, Divjak |
20.6.2021. 00:00 |
— |
20.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Vzidana plošča |
Preddvor |
K.o.: 2084 - BELA, št.parc.: 392/87 |
|
Solkan, Spominska plošča, posvečena zapornikom (1918-1947) |
— |
Na fasadi zgradbe na ulici IX. Korpus št. 46 |
SOLKANCEM IN VSEM, KI JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK
Dopolnil Lanko Marušič, 27.7.2020 |
9.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2303 Solkan, parc. št. 2620/2 |
|
Metlika - Narodni heroj Janko Brodarič |
Janko Brodarič se je rodil 1.okrobra 1922 v Rosalnicah. Po osnovni šoli v Metliki se je učil za kleparja. Po sovražni zasedbi se je vključil v Osvobodilno fronto in proti koncu leta 1941 je bil sprejet v SKOJ. Zvečer 13. marca 1942, ko so ga zaradi njegove ilegalne dekavnosti prišli Italijani aretirati, je zbežal z doma in 8. aprila je bil skupaj z bratom Martinom v skupini sedmih mož, ki so bili prvi belokranjski prostovoljci v Beli krajini. V avgustu istega leta so Italijai odgnali v taborišče očeta, mater ter dve sestri, domačijo pa požgali. Ob napadu Kočevskega bataljona in dela borcev 2. čete Belokranjskega bataljona na močno utrjeno italijansko postojanko v Starem trgu ob Kolpi 1. junija 1942, v katerem se je izkazal z velikim junaštvom, je bil Janko težko ranjen. Prestreljeni je imel obe nogi in eno so mu v partizanski bolnišnici pod kolenom odrezali. Md roško ofenzivo, ko so ranjenci padli v zasdo, se je, da ne bi sovražniku živ prišel v roke, sam zabodel z nožem v prsi. Italijani so ga pustili, prepričani, da je mrtev. Med zadnjo fazo velike italijanske ofenzive na Gorjance konec oktobra 1942 se je Janko s skupino borcev Belokranjskega bataljona in s 1. hrvaškim proletarskim bataljonom prebil na Kordun. Kljub invalidnosti je ob prehodu proge Zagreb - Karlovac, kjer so bili napadeni, vzel mitraljez padlega borca in z njim tolkel po sovražniku. Janko je ostal na Kordunu, toda njegova nadaljna usoda ni znan. Po enem viru naj bi padel med četrto sovražno ofenzivo v začetku leta 1943, po drugem naj bi ga v partizanski delavnici smrtno ranila granata. Janko Brodarič je bil odlikovan z Redom narodnega heroja 27. novembra 1953. Avtor doprsnega kipa je akademski kipar Zdenko Kalin, 3. julija 1983 ga je odkrila OO ZZB NOV Metlika. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (61) Foto: M.Hladnik 1.5.2017 Prim tudi: Janez Vitkovič, Belokranjski narodni heroji, v: Bela krajina skozi viharje k svobodi, Ljubljana: Zavod Borec, 1961, str.187, (188). |
V parku pred gradom, Trg svobode 4. |
JANKO BRODARIČ 1922 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
16.2.2022 D.Divjak |
11.9.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 11. 9. 2024 dopolnila Opis s podatkom iz knjige Bela krajina skozi viharje k svobodi. |
Doprsni kip |
Metlika |
K.o.: 1515 - METLIKA, št.parc.: 5/3 |
|
Slivna - Spomenik Kamniško-zasavskemu odredu v Spodnji Slivni |
Spomenik sestavljata hrastovi poldebli z rezljanim okrasom listnatih vej in trnja, ki ju povezuje pokončna litoželezna napisna plošča. Spomenik, delo kiparja Marjana Keršiča in slikarja Francija Kopitarja, je bil odkrit 1979. EŠD 24560 |
Spomenik stoji v jedru vasi Spodnja Slivna. Spodnja Slivna 18 |
V BLIŽINI TEGA KRAJA, OB 35-LETNICI KAMNIŠKO-ZASAVSKEGA ODREDA JUNIJA 1979 -- POSTAVILA ODBOR ZZB IN POKROVITELJ SGP SLOVENIJA CESTE TOZD IA KRESNICE ~ KOPITAR M. KERŠIČ ~ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 21. 5. 2020, slike in besedilo M. Hladnik |
19.8.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Litija |
1832 VAČE, 2043/1 |
|
Jože Pikon |
.Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 200. |
Blejska Dobrava 46, na fasadi stavbe nasproti gasilskega doma. |
Iz te hiše je bil nasilno odveden in dne 28. 8. 1941 l. po okupatorju ustreljen kot talec Pikon Jože, rojen 7. 2. 1894, neuklonljiv borec za sovobodo. Slava mu! ZB Bl. Dobrava |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Jesenice |
2176 BLEJSKA DOBRAVA, 1773 |
|
Spomenik boju Šercerjevega bataljona, Borovnica |
V nizko betonsko prisekano piramido je vdelana kovinska plošča, posvečena spopadu Šercerjevega bataljona z Italijani 10.6.1942 na tem kraju. Spomenik je bil obnovljen leta 2004. 10. junija 1942 so Hribovci iz udarnega voda 3. čete Šercerjevega bataljona izvedli do tedaj največjo akcijo, saj je pomenila nekakšen ognjeni krst enote. Nad Kraljevo dolino so Iz zasede napadli italijansko kolono, ki je oskrbovala posadko na Zavrhu. Akcijo je vodil Milan Švigelj – Marko. Naključje je hotelo, da je bilo z oskrbovalno enoto tudi celotno moštvo za zamenjavo posadke na Zavrhu. Partizani so se morali umakniti. V tej borbi je padlo 7 italijanskih vojakov in oficir, več pa je bilo ranjenih.* Partizani razen padlega Milana Šviglja Marka niso imeli izgub. Več je o napadu povedano v prispevku Antona Debevca, Na hribih je večkrat gorelo v Naš časopis, julij 1981. Širše dogajanje na Hribih pa je v nadaljevanjih opisano v istem delu v času od decembra 1980 do aprila 1982. Anton Debevec, Na hribih je večkrat gorelo, Naš časopis, Vrhnika, julij 1981 (dec 1980 do apr 1982) Arhiv ZB NOB Borovnica Evidenčna številka po registru kulturne dediščine: 11590 Foto: Miloš Toni |
Spomenik stoji desno ob cesti Borovnica - Pokojišče v Kraljevi dolini nad Belim potokom. |
NA TEM MESTU SE JE VRŠILA DNE 10.6.1942 BORBA 3. ČETE
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Palčič marec 2017
1.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
1.6.2021. 00:00 |
— |
— |
prisekana betonska piramida |
Borovnica |
K.o.: 2004 - BOROVNICA, št.parc.:3273, cesta |
|
Spomenik padlim borcem in žrtvam, Lož
|
Bronast kip kiparja Borisa Kalina - partizan s puško, stoji na kamnitem podstavku z vklesanim posvetilom in imeni padlih iz Loža in okolice. Odkrit je bil leta 1951 po zamisli arhitekta Vinka Glanza.
|
Ob Cesti 19. oktobra v Ložu, pred h. št. 23. |
prednja stran: BORCEM TURŠIČ FRANC ZA SVOBODO DOMOVINE IN BRAVEC IVANA ŽRTVAM VITRIH ALOJZ NASILJA 1941 – 1945 SLAVA MLAKAR IVAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 25.8.2017, dop. M. Hladnik
D.Divjak 15.11.2023 |
28.11.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal povezavo 15.11.2023
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na spomeniku
M. Hladnik dodal povezavo na zapis Marka Laha 28. 11. 2024 |
kip partizana in infotabla |
Loška dolina |
k.o.1636, parc. št.2020/4 |
|
PTUJ-Kip Franca Osolnika |
Spomenik prvoborcu Francu Osojniku stoji pred OŠ Ljudski vrt, ki se je med leti 1959 in 1991 imenovala po njem. Izdelal ga je akademski kipar Gabrijel Kolbič leta 1962. Spomenik je stal na zelenici pred šolo, a so ga leta 1991 ob preimenovanju šole odstranili. Leto kasneje so postavili na nekdanje mesto in v podstavek vklesali napis: "Po prvoborcu Francu Osojniku se je šola imenovala od leta 1959 do leta 1992."
|
S Potrčeve ceste pri hišni številki 29 ali 31 se zavije na Zupančičevo cest. Spomenik se nahaja na desni strani ceste na travni površini ob osnovni šoli. |
kip FRANC OSOLNIK . PO PRVOBORCU FRANCU OSOLNIKU SE JE ŠOLA IMENOVALA OD LETA 1959 DO LETA 1992 Besedilo na odstranjeni plošči: ŠOLA SE IMENUJE PO FRANCU OSOJNIKU PARTIZANSKEM JUNAKU VSE KAR VELIKO JE VZKLIJE IZ ŽRTVE IN TI KI ŽIV SI MRTVIM SI DOLŽNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 17.april 2020 |
2.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal fotografije plošče, ki je ni več, s Kamre.-- M. Hladnik 16. 5. 2021, dodal svoje tri slike kipa 2. 7. 2021 |
Doprsni kip |
Ptuj |
K.o.: 400-PTUJ, št.parc.: 219/11 |
|
Jože Kerenčič, Kulturni dom v Kogu |
Na domu kulture na Kogu je vgrajena spominska plošča prof. Jožetu Kerenčiču, ki je bil ustreljen kot talec. Spominsko ploščo so odkrili leta 1963.Kogovčani so 27. december , dan, ko je bil ustreljen Jože Kerenčič, razglasili za krajevni praznik.
|
Ob glavni cesti skozi naselje se cesta odcepi proti cerkvi, tam je dom kulture in krajevne skupnosti, Kog 7. Plošča je na SZ vogalu, na cestni strani. Zraven je plošča vinogradniku Antonu Puklavcu. |
[srp in kladivo] V tem kraju se je rodil 9. 3. 1913 narodni heroj in borec za pravice delovnih ljudi prof. JOŽE KERENČIČ kateri je bil dne 27. 12. 1941 ustreljen kot talec v Mariboru. [zvezda] Trpljenje bo pozabljeno žrtve pa nikdar. Hvaležni mu Kogovčani. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 11. maj 2020 |
25.9.2022. 00:00 |
— |
Fotografiji M. Hladnik 25. 9. 2022 |
Spominska plošča |
Ormož |
K.o.: 305-KOG, št.parc.: 48/1 |
|
Padli, pogrešani, pokopališče Poljčane |
— |
Pokopališče Poljčane |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
24.10.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Poljčane |
— |
|
Spominska plošča pilotom, padlim aprila 1941, samostan Krušedol, Vojvodina, RS |
Ob 75 obletnici napada nacistične Nemčije na Kraljevino Jugoslavijo se je v samostanu Kruševdol, v podnožju Fruške gore in v bližini Iriga, 26. junija 2016 odvila spominska slovesnost z odkritjem spominske plošče. Slovenijo so predstavljali Vladimir Gasparič, veleposlanik R Slovenije v Beogradu, predstavniki Društva vojaških pilotov vseh generacij in prijatelji vojaškega letalstva SLO AIR FORCE. Pobudnik odkritja je bilo Združenje letalcev Vojvodine. Na plošči so fotografije enajstih padlih pilotov ter seznam podpornikov postavitve spominske plošče. kap. 1. kl. Miloš Žunić, padel 6. aprila 1941 pri Pančevu kap. 1. kl. Miha Klavora, padel 7. aprila 1941 pri samostanu Krušedol narednik vodnik Vladimir Gorup, padel 7. aprila 1941 narednik vodnik Karel Štrbenk, padel 6. aprila pri Glogonjskem ritu poročnik Dobrica Novaković, padel 6. aprila 1941 pri Beogradu referent IV. razr. Branislav Todorović, padel 7. aprila poročnik Jovan Kapešić, padel 7. aprila pri Beški narednik vodnik Milivoje Bošković, padel 7. aprila pri Kovilju poročnik Dušan Borčić, padel 6, aprila 1941 pri Bogradu narednik vodnik Milutin Petrov, padel 7. aprila 1941 pri sotočju Tise in Donave kapetan Živica Mitrović, padel 6. aprila 1941 pri Šidu Vir: Kopilot, glasilo AOPA Slovenije, X/2016, str. 9 in 10 |
— |
SA VEROM U BOGA ZA KRALJA I OTAŽBINU SLAVA HRABRIM PILOTIMA |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 29.2.2024 |
29.12.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Irig, Vojvodina, RS |
— |
|
Devina pri Slovenski Bistrici, kapela |
Neogotska kapela s strešnim stolpičem in vhodno lopo. Postavljena leta 1947 v spomin na štiri padle v drugi svetovni vojni. EŠD 14345 |
V središču vasi, pri hiši Devina 36. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, nedokončano
R.Zupanec 18.9.2023 |
18.9.2023. 00:00 |
— |
Spomenik označil kot obstoječ, dodal dve lastni fotografiji in dodal K.o. in parc. št. Na oz. v kapeli nisem opazil morebitnega zapisa o padlih. R. Zupanec, 18. 9. 2023.
Potrebno je ugotoviti status žrtev, bb 16.10.2023 |
kapela |
Slovenska Bistrica |
746 Šentlovrenc, 712/1 |
|
TREBNJE, park ob Kidričevi cesti - Steber upora od Gubca do Gubčeve brigade |
EŠD: NI! Na okroglem podstavku sestavljen iz naravnega obdelanega kamna, premera 2,00 m, visok okoli enega metra, stoji skulptura pisatelja in kiparja Toneta Svetine, visoke okoli 7 metrov, sestavljene iz 150 pušk, 20 mitraljezov in 2300 drugih delov raznega orožja, ki so ga uporabljali tako v kmečkih uporih, kot v NOB Svetinova skulptura "Steber upora od Gubca do Gubčeve brigade" je nastala 1973. leta, ko se je umetnik udeležil tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem. |
Spomenik je v najhnem parku ob Kidričevi cesti in sicer v bližini stavb Kidričeva 2 in Goliev trg 3 (vrtec, Knjižnica Pavla Golie, Zdravstveni dom Trebnje). |
Na u-profilih, nosilcih kovinske skulpture: KMEČKIM UPOROM 1574 - 1974 IV. SNOUB MATIJA GUBEC 1941 - 1945 BORCEM NOB TREBNJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Nika Bajec, slike M. Hladnik, dopolnil T. Bizjak 24.8.2020 |
10.9.2020. 00:00 |
— |
— |
kamen, beton, kovina - memorialna dediščina |
Trebnje |
k.o. 1422 - Trebnje, parc. št.: 88/3 |
|
Spominska plošča v Robanovem kotu v bližini Knezove elektrarne |
Objekt bolnice pod Knezovo elektrarno so pričeli graditi 9. junija 1944. Delo je vodil Janez Zalesnik – Bled, gozdni delavec iz Solčave. Baraka – brunarica dimenzije 8X3 m je bila pokrita s smrekovim lubjem. Zadoščal za namestitev 20 ranjencev. Poleg glavnega objekta je stal objekt 2,2X3 m za osebje bolnišnice. 14. julija je po obisku sanitetnega referenta VKO Toneta Hudopiska v bolnišnici, prišla novica, da prihajajo Nemci. Osebje je takoj znosilo najtežje ranjence na vnaprej določena mesta, v skladu z načrtom umika in poskrili tudi vse stvari. Ostali pa so se umaknili čez Prodišče v Robanov hrib. Vmes so prespali ob Prodišču in še drugi dan videli Nemce v bližini Knezove domačije. Z Robanovega hriba so se premaknili na Robanovo planšarijo in po končani hajki prišli do Robana, kjer so se seznanili z razmerami varnosti. Ko ni bilo več nevarnosti so se vrnili nazaj v bolnico. Že dober teden kasneje je prišlo do novega preplaha, ko so v dolini slišali streljanje. Misleč, da je nova Nemška hajka so v izvidnico poslali kurirja, ki je hitel v dolino in ugotovil, da na Robanovem travniku bataljon VDV preizkuša orožje. Preplaha je bilo tako hitro konec. Monotonost življenja v bolnici sta popestrila dva vesela dogodka. Prvi je bil prispela novica o sporazumu Tito – Šubašić, drugi pa veseli dogodek poroke med dvema iz osebja bolnice. Poročila sta se Anica Eržen – Pepca in Peter Tomazin – Skala. Poroka je bila 30. julija na Havdejevi domačiji in je bila prva poroka na območju koroških partizanskih enot. Na tem mestu je bolnišnica delovala od 15. junija do 8. avgusta 1944, ko so lažje ranjence preselili v premično bolnico, težje pa v bolnico v Podvolovljeku. Del ranjencev pa so namestili v šotor, ki so ga sešili iz padal prispele zavezniške pomoči. V začetku avgusta so pričeli graditi bolnico na dveh lokacijah, levega in desnega brega Robanovega kota. Poimenovali so ju SVPB-SZC I in II. Spominska plošča je bila odkrita leta 1982. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Do označene lokacije dostopamo iz Robanovega kota. Z glavne ceste Luče – Solčava zapeljemo levo za Robanov kot. Držimo se desno in pripeljemo do parkirišča pri kmetiji Roban. Tu parkiramo in gremo naprej po cesto v Robanov kot, mimo oznake za partizansko bolnico še 250 m naprej. Tu se na desni od ceste loči lovska steza ob potoku Knezjak. Gremo po markaciji okrog 400 m do mesta, kjer nas desno vodi pot do kraja, kjer je bila SVPB-SZC II pod Knezovim sadovnjakom.
Do mesta bolnice pod bivšo Knezovo elektrarno pa gremo po stezi naprej še okrog 500 m mimo sadovnjaka do bolnice preko potoka na levi.
Koordinate: N 46.39466˚, E 014.67967˚,nv 960 m |
TU JE BILA V PRESLEDKU OD 13.6.1944 DO 12.5.1945 SLOVENSKA VOJAŠKA BOLNICA SEVERNO ZAPADNI CENTER ZB SOLČAVA |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik |
10.5.2018. 00:00 |
— |
— |
Bronasta plošča |
Solčava |
k.o.Solčava, parc.št., lastnik: Anton Dešman |
|
Kog - Kip partizanskim kurirjem |
Spomenik partizanskim kurirjem stoji v parku pred osnovno šolo Kog. Simbolizira kurirja, ki si predajata pošto. Leseni spomenik je oblikoval akademski kipar Peter Černe. Odkrili so ga 27. septembra 1980 ob proslavljanju 200-letnice šolstva na Kogu.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Park med kulturnim domom in osnovno šolo Kog. |
PARTIZANSKIM KURIRJEM NOB TV POSTAJ MED DRAVO IN MURO 1941 - 1945 zemljevid področja z označenimi posameznimi kurirskimi postajami |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 12.maj 2020 |
7.5.2021. 00:00 |
— |
Jeseni 1944 so partizani ustanovili kurirsko javko pri Francu Rizmanu, št. 3. Tu so se srečavali kurirji iz Prlekije, Prekmurja, Medžimurja in s ptujskega področja. -- Vodnik 545. -- M. Hladnik 7. 5. 2021
Dodal fotografije 25. 9. 2022 M. Hladnik. |
lesena skulptura |
Ormož |
K.o.: 305-KOG, št. parc.: 291/4 |
|
Kog, pokopališče |
V Sistory je datum smrti Branka Kolariča 18. 6. 1942, medtem kot Mirana Kolariča med žrtvami tam ni. |
Pokopališče Kog
|
[križ] STRIC FRANJO * 3. IV. 1893 + 1918 DOBRUDŽA BRAT MIRAN * 27. IV. 1909 + 25. II. 1943 ??BREG BRAT BRANKO *29. 12. 1920 + 18. 5. 1943 AUSCHWITZ [zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.9.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Ormož |
— |
|
Spominska plošča Slavice in Jakoba Palir |
Ploščo je 22. 7. 1981 odkril občinski odbor ZZB NOV Šentjur. |
Šentjur, Stari trg, Ulica skladateljev Ipavcev 26 prej ulica Dušana Kvedra) |
V TEJ HIŠI STA ŽIVELA SLAVICA IN JAKOB PALIR LETA 1941 STA BILA IZGNANA NA HRVAŠKO, VKLJUČILA STA SE V NOG. USTAŠI SO JU ZAPRLI V TABORIŠČE JASENOVAC, KJER SO JU ZVERINSKO MUČILI IN UBILI. . ORG. ZB NOV ŠENTJUR |
— |
— |
— |
— |
Ivan Dvoršek, 4.3.2018; slika 3 Bor1974-17.X.2020
21. junij 2021 dopolnil D.Divjak |
21.6.2021. 00:00 |
— |
21.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spinska plošča |
Šentjur |
K.o.: 1138 - ŠENTJUR PRI CELJU, št.parc.: 179 |
|
Goriča vas, Ribnica - Spomenik ustreljenim talcem |
V juliju 1942 so Italijani začeli t.i. roško ofenzivo po vsej Dolenski, Notransjki in Primorski. Na tej svoji uničevalni poti so morili, plenili in požigali. Ustrelili so številne ne glede na spol ali starost. Tako so v Ribnici na tem mestu 17. julija 1942 ustrelili Franca Arka iz Bukovice 21, Jožeta Čampa iz Dan 17, Martina Gornika iz Bukovice in Ludvika Kluna iz Bukovice 6. Kasneje pa še Štefana Kersniča iz Ribnice , Hrovača 53, Jožeta Knola iz Ribnice 216, Vinka Levstika iz Sodražice, Emila Pakiža in Radeta Pakiža iz Ribnice 79 ter slikarja Franca Repiča. Leta 1943 so bili tu ustreljeni še Anton Jaklič iz Male Slevice ter leta 1944 Antona Jorasa ter Mateja Šinkovec iz Ribnice. Načrt za spomenik je izdelal gradbenik Janko Hren, postavilo pa podjetje Gradbenik iz Ribnice. Spominsko obeležje predstavlja v tlorisu z nizkim kamnitim zidom obzidana površina peterokotnik s stranicami 3,6 metrov, ki je odprta v smeri dostopa s ceste, kjer je tudi stopnica. Sredi tega prostora se nahaja 75 cm visoko obeležje, ki ga sestavlja spodaj ožji steber kvadratne obleke s stranicami 30 cm ki ga v zgornjem delo v višini 35 cm sestavljata dve marmornati plošči debeline 14 cm kvadratne oblike s stranicami 45 cm ter vklesanimi podatki ustreljenih na tem mestu in na vrhu granitna plošča dimenzije 55 x 55 cm z rdečo zvezdo in tekstom pesmi Petra Levca iz medeninastih črk.
|
Iz centra Ribnice preko mostu čez potok Bistrico, v prvem križišču po Cesti na Ugar (cesta med gradom in Rokodelskim centrom) proti Veliki gori, mimo športnega stadiona, v križišču za obrtno cono (bivša vojašnica) levo najprej po asfaltu in nato po makadamu Ulice talcev cca 800 metrov. |
ZVEZDA USTRELJENIM TALCEM SEMENA ZLATA ČEZ PLAN RAZVELI STE V SETVAH JESENSKIH, TIHO POTEM STE ODŠLI NISTE ČAKALI PLODOV KOZB RIBNICA PAKIŽ EMIL - RIBNICA *1887 - USTRELJEN 1942 PAKIŽ RADO - RIBNICA *1922 - USTRELJEN 1942 REPIČ FRANC - VRHPOLJE * 1904 - USTRELJEN 1942 LEVSTIK VINKO - SODRAŽICA * 1910 - USTRELJEN 1942 ARKO FRANC - BUKOVICA * 1902 - USTRELJEN 1942 GORNIK MARTIN - BUKOVICA * 1901 - USTRELJEN 1942 JAKLIČ ANTON MALA SLEVICA * 1924 - USTRELJEN 1943 KLUN LUDVIK - BUKOVICA * 1914 - USTRELJEN 1942 JORAS ANTON * 1887 - USTRELJEN 1944 KERSNIČ ŠTEFAN - HROVAČA * 1907 - 1942 KNOL JOŽE - RIBNICA * 1900 - USTRELJEN 1942 ŠINKOVEC MATEJA - RIBNICA * 1926 - USTRELJENA 1944 ČAMPA JOŽE - DANE * 1906 - USTRELJEN 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak 17. januar 2018 |
17.1.2019. 00:00 |
— |
— |
Spomenik ustreljenim talcem |
Ribnica |
K.o. 1626-GORIČA VAS, št.parc.: 4988/33 |