| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spomenik Miloradu Stošiću |
OPIS SPOMENIKA: Rdeča bukev kot živ simbol stebra, na katerem je izkrvavel prvi ujeti gorenjski partizan. Bukev obdaja peterokotni kamnit prstan (stranica 145 cm, višina 33 cm, širina 54 cm) v katerega je vklesan napis. OPIS DOGODKA: Obešenje Milorada Stošića, rojenega 9. februarja 1904 v Kranju, je bil pravzaprav prvi javni zločin nemškega okupatorja v Kranju. Prej so se Nemci občanom hlinili - tedaj pa so pokazali svoj pravi obraz. Stošića, ki je kot bivši jugoslovanski graničar odšel v partizane že v juliju 1941, so Nemci ujeli na Dobrči, kjer so se 5. avgusta dopoldne zbirali prvi domači partizani, da bi v sklopu kranjsko-tržiškega bataljona še istega večera napadli kaznilnico v Begunjah in osvobodili jetnike. Načrt je bil izdan in številna nemška soldateska je nepričakovano obkolila Dobrčo. V bitki, ki se je razplamtela, Nemci partizanov niso mogli uničiti, ujeli so le Milorada Stošića. Pripeljali so ga v Kranj in ga po strahotnem mučenju obsodili pred vojaškim sodiščem na smrt z obešenjem. Sodbo so nacisti opravili na križišču ob Blejski cesti. Načrt za spomenik je napravil arhitekt Marijan Šorli. Odkrit je bil leta 1952. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 53-54. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 222. EŠD: 21690, memorialna dediščina |
Ob rdeči bukvi, na stičišču Koroške in Stošićeve ulice, v Kranju. |
23. AVGUST 1941 - MILORAD STOŠIĆ ODTLEJ SMO SKOZ ŽRELA GROBOV KORAKALI V NOV SVET |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kozina in Ladislav Nikšič |
11.11.2023. 00:00 |
— |
— |
peterokotni kamnit prstan |
Kranj |
2100 KRANJ, 1012/12 |
|
Globel pri Sodražici - spomenik Viktorju MOKOREL - Zmagu in Jožetu PERUŠEK |
Kovinska plošča z reliefiranim napisom, velikosti 50 x 60 cm, je pritrjena na obcestni strani stavbe brez hišne številke. Ta stavba je v neposredni bližini hiše Globel št. 4 in na drugi strani dovozne poti hiša Globel št.10. Viktor Mokorel in Jože Perušek sta padla zgodaj zjutraj 15. maja 1944. na tem kraju. Priložena črnobela fotografija prikazuje hišo, ki je ni več /preslikana iz knjige Jožeta Vidica, Zločin pri Lenartu, str.308, kjer so podrobno opisane okoliščine o smrti obeh in iz katerih je sklepati, da sta bila žrtvi izdaje/ in v kateri sta prenočevala iz 14. na 15. maj 1944.. |
Sodražica - Žimarice - Mlake - Spodnja Globel - Globel |
OBKOLJENA OD DOMOBRANCEV V STARI VESELOVI HIŠI STA NA TEM DVORIŠČU 15. MAJA 1944. PADLA SEKRETAR RAJONSKEGA KOMITEJA KPS SODRAŽICA VIKTOR MOKOREL - ZMAGO ROJ.10.JULIJA 1908 V PIRČAH OB KOLPI IN ČLAN RAJONSKEGA ODBORA OF JOŽE PERUŠEK ROJ. 25. MARCA 1905 V ŽIMARICAH. DAN PRED SVOJO SMRTJO STA V GLOBELI ORGANIZIRALA PRVE VOLITVE V NARODNOOSVOBODILNI ODBOR. 9. JUNIJA 1979. ZDRUŽENJE BORCEV NOV SODRAŽICA ZDRUŽENJE BORCEV NOV ŽIROVNICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 6.10.2017. |
6.10.2017. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka |
Sodražica |
k.o.1620, parc. št.824/1 |
|
Ivo Slavec - Jokl, Struževo |
OPIS PLOŠČE: vzidana spominska plošča iz črnega marmorja (velikost 40 cm x 50 cm) s pozlačenim napisom. Spominska plošča je bila slavnostno odkrita 1. maja 1962. ŽIVLJENJEPIS in OPIS DOGODKOV: Ivo Slavec-Jokl je bil rojen 30. aprila 1916 na Jesenicah. Za življenjski poklic si je izbral delo v trgovini in v gostilni svoje matere v Struževem pri Kranju. Joklov oče je bil upravnik kranjske pošte in je kot naprednjak tudi sina vzgajal v domoljubnem duhu. Tik pred vdorom okupatorja v naše kraje je bil Ivo Slavec mobiliziran.
|
Na pročelju nekdanje Slavčeve hiše v Struževem št. 27, v Kranju |
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL IN PRIČEL Z ORGANIZIRANIM ODPOROM PROTI OKUPATORJU NARODNI HEROJ IVAN SLAVEC - JOKL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lado Nikšič in Franc Kozina za KO ZB NOB Zl. Polje-Struževo |
7.2.2022. 00:00 |
— |
Prvotno je bil pred hišo spomenik, postavljen 1. 8. 1954 s strani ZB NOV Struževo. -- M. Hladnik po kartoteki MNZ 7. 2. 2022
M. Kermavnar, 12.5.2023, dodal fotografiji 3/2, 3/3 in uredil status |
marmorna plošča |
Kranj |
2098-Struževo, 50 |
|
Pečki, spomenik padlim talcem |
Obeležje stoji na podstavku iz grobo obdelanega kamna, sama plošča z napisom, posvečenim žrtvam fašizma, pa je gladko obdelan kamen. Obeležje je bilo postavljeno leta 1954. »2. oktober 1943. leta bo v srcih našega ljudstva nepozaben dan, dan, ko
s? je po Istri razširil val sovražnikovih požigov in umorov, dan sožalja v čast
padlim junakom, mučenikom in fašističnim talcem. […] V torek 2. oktobra so Sv. Antončani svečano sožalno praznovali osmo
obletnico razdejanja, požiga, umorov in ropanja nacifašističnih nemških tolp v
njihovi vasi, Na dveh mestih, kjer so nemški morilci postreljali njihove vaščane
— borce za svobodo, so ob tej priliki odkrili spominski plošči. Pri svečanem
odkritju plošče pri Pečkih je pred v zemljo postavljeno ploščo spregovoril nekaj
besed o padlih tovariših tovariš učitelj. Pionirji pa so zapeli žalostinko, ki
jo je potem zaigrala tudi vaška godba. Pri Turkih pa so prav tako odkrili
spominsko ploščo padlemu borcu, že tedaj članu Partije tovarišu Lazarju
Kavrečiču in to na mestu, kjer so ga 2. oktobra 1943 kakor osem tovarišev pri
Pečkih in še drugih sedem sem ter tja po njivah in gozdu ustrelili
nacifašistični razbojniki.« |
Po cesti ki pelje iz Kopra proti Sv. Antonu cca en km pred centrom se zavije levo v zaselek Pečki tam za zadnjo hišo še 50 metrov naprej je na lepi lokaciji obeležje. Pečki 7, Sveti Anton |
[zvezda] NA TEM MESTU SO PADLI DNE, 2. 10. 1943 ZA SVOBODO KOT ŽRTVE FAŠIZMA TURK ALFONZ ROJEN V ČEŽARJIH 27. 12. 1912 VATOVEC RINO ROJEN 5. 8. 1919 BORDON MARIJ ROJEN 7. 8. 1929 VATOVEC MILKO ROJEN 16. 3. 1923 VATOVEC MARJAN ROJEN 4. 8. 1926 KAVREČIČ ALEKSANDER ROJEN V SV. ANTONU 10. 5. 1897 JAKUMIN JOSIP ROJEN 3. 3. 1889 JAKUMIN MARIJ ROJEN 27. 9. 1907 MUŽENIČ LAZAR ROJEN 17. 2. 1808 VEČNI SPOMIN IN SLAVA |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 10. 03. 2017 |
16.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povzetek članka iz časopisa Istrski tednik ter opombo o postavitvi prvotnega obeležja in smrti Kavrečič Lazarja |
Spominsko obeležje |
Koper |
2612 SVETI ANTON, 513/8 |
|
Padlim borcem in izgnancem |
Avtor: akademski kipar Stojna Batič, načrt odobrila SO Brežice, izvajalec livar Vladimir Šeb (ZG), gradbena dela Ante Držanič KOP Brežice, datum odkritja 28. 10. 1972. ESD 10480 Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto |
Spomenik se nahaja na platoju čez most Bizeljske ceste.
Na zelenici ob stavbi Bizeljska cesta 26. |
V SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Preskar in Anton Petrovič, 30. 5. 208, nedokončano
30.januar 2021-dopolnil D.Divjak
15. 10. 2023 - dopolnil lokacijo S.Gradišnik |
15.10.2023. 00:00 |
— |
30.1.2021-dopolnil podatke-D.Divjak |
bakreni kosi na betonskem podstavku |
Brežice |
K.o.: 1300-BREŽICE, št.parc.:489 |
|
Kočevski Rog, Grobišče pri partizanski bolnišnici Lesen kamen |
Grobišče obroblja v obliki šesterokotnika nizek kamnit zid. V grobišču so urejene gomile. Ob grobišču stoji steber s posvetilom in imeni padlih. Avtor ureditve je arhitekt Miloš Lapajne. Bolnišnica »Leseni Kamen« na Rogu je bila ustanovljena v začetku poletja 1943. Postavljena je bila kakih 15 minut hoda od vasi Resa. Sredi marca 1943 so zgradili veliko barako za ranjence, ki je merila 12 x 8 metrov in dve manjši za zdravstveno osebje in kuhinjo s shrambo. Kasneje je pridobila tudi operacijsko sobo. V bližini sta bila še skladišče in Bunker za ranjence, v katerem je ob nemški ofenzivi bivalo 24 ranjencev in bolničarka. V njej so bili nameščeni predvsem lažje ranjeni in invalidi, jeseni 1944 pa so v njej uredili tudi oddelek za nalezljive bolezni. V začetku jo je vodil dr. Franc Novak-Luka, kasneje pa tudi nekaj časa Andrej o. Župančič-Mike in dr. Božena Ravnikar-Nataša. Bolnišnica »Leseni Kamen« je delovala do osvoboditve. Na njenem mestu sta danes urejeno grobišče in spominski kamen. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 94. EŠD 9380 Opomba 1: V šesterokotniku urejenih 14 simbolnih gomil (na pomniku je napisanih samo 11 imen umrlih). Kakih 150 m nad grobiščem je levo od poti lokacija bolnišnice. Vidni so le še vkopi barak. Mesto označuje infotabla. |
Grobišče leži 15 minut hoda zahodno od nekdanje kočevarske vasi Resa. Naselje Komarna vas
DOSTOP: V Črmošnjicah zavijemo na cesto, ki se vzpenja proti smučišču Gače. Na prvem (neoznačenem) razcepu zavijemo desno (med smučarsko sezono vožnja v to smer ni dovoljena, dostop je mimo smučišča) in hitro prispemo do prve hiše v Komarni vasi. Na križišču ob njej nadaljujemo naravnost, ves čas sledimo glavni cesti in mimo Štal (gozdarska koča) po 5 km pridemo do Rese. Gozdarji so na mestu nekdanje kočevarske vasi uredili prostor za rekreacijo. Parkiramo in se peš spustimo na cesto, ki vodi čez travnik proti zahodu. Ob njej že od daleč zagledamo kažipot Grobišče LESEN KAMEN, ki usmerja desno v gozd. Sledeč oznakam rdeča zvezda na belem krogu pridemo v približno 10 minutah do grobišča.
Koordinate: S 45.65851, V 15.03456.
|
BORCI NOV, UMRLI V BOLNICI LESENI KAMEN FRANC BALOH ANTON BORSAN RUDI BUKOVEC FRANC KRANJC "VILI" STANKO LOGAR ANTON PERENIČ STANKO PANTER LOJZE PEVEC MILAN RAPUŽ JANEZ ROŽIČ JOŽE SEGULIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, |
8.11.2023. 00:00 |
— |
Slike Bor1974, 17.04.2021
fotografije F. Štibernika dodal M. Hladnik 25. 5. 2021
M.Kermavnar, 8. 11. 2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3, Opombo 1 v Opis in dopolnil Dostop. Vse po podatkih Mojce Luštrek
|
Na betonski plošči štirikotni spodaj spodrezani steber z napisom, infotabla |
Semič |
K. o. 1520 Štale, parc. št. 685 |
|
Tine in Stane Teran, Zgornje Duplje
|
OPIS SPOMENIKA: Spominska plošča iz sivega marmorja je bila vzidana na pročelje hiše, ki je bila pred leti porušena. Plošča je v hrambi pri sorodnikih. OPIS DOGODKA: Oba brata Teran sta bila tovarniška delavca in že pred okupacijo predana naprednim in revolucionarnim idejam. Stane je vstopil v partizane 26. julija 1941 v Tržiško četo in bil nato v Kranjsko-tržiškem bataljonu prve dni avgusta 1941 na Veliki Planini. V Kokrško četo je prišel 15. decembra 1941 skupaj z bratom Tinetom, od 18. junija 1942 pa je bil v štabu Kokrškega odreda kot odredni intendant vse do smrti 14. Septembra 1942, ko je v Udinborštu v dvodnevni borbi padel II. bataljon tega odreda. Valentin Teran je padel blizu Letenc (na plošči je vklesan napačen podatek) Njune starše so Nemci odpeljali v koncentracijsko taborišče, od koder se niso več vrnili. V Teranovi hiši so se redno zbirali aktivisti in revolucionarji. Enega takih sestankov je vodil Stane Žagar starejši. Spominsko ploščo je 24. julija 1955 vzidal krajevni odbor ZB NOV Duplje. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 82. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 234. EŠD: 16391, memorialna dediščina http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=16391 VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj |
Nekoč Zgornje Duplje 25 na pročelju hiše, danes na panoju na lokaciji porušene hiše. |
V TEJ HIŠI STA SE RODILA IN IZ NJE ODŠLA KOT PRVOBORCA 1941. LETA V PARTIZANE BRATA TERAN VALENTIN, roj. 14. 2.1 909 PADEL V UDINBORŠTU 16. 4. 1942 TERAN STANISLAV, roj. 19. 1. 1912 PADEL V UDINBORŠTU 14. 9. 1942 SLAVA JUNAKOM NOB! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Janez Teran 15. 5. 2015 |
17.8.2024. 00:00 |
— |
Oktobra 2023 je KO ZB za vrednote NOB Duplje postavila ob bivši lokaciji hiše stojalo z originalno ploščo in sliko hiše na kateri je bila plošča (sl2) - sporočil Janez Teran, vnesel 27.3.2024 Lado Nikšič
Dodal posnetka Janeza Kavarja M. Hladnik 17. 8. 2024 |
spominska plošča |
Naklo |
— |
|
Rožič Vrh, kurirska postaja TV-8 |
V gozdu nad Rožič Vrhom je imela do maja 1942 in pozneje še tri mesece svoj tabor Belokranjska četa. Na območju Rožič Vrha je imela sedež tudi kurirska postaja TV-8, ki je bila ustanovljena novembra 1942. V njej je bilo sprva pet kurirjev, pozneje pa se je njihovo število povečalo. Prvi komandir je bil Franc Košir - Pavle. Kurirji so do pomladi 1943 prenočevali po zidanicah, potem pa so si v gozdu nad vasjo postavili barako. Zveze so vzdrževali s TV-15 v bližini vasice Pogorelec v Kočevskem rogu in s TV-9 v Bojancih, od spomladi 1943 pa enkrat na teden še s TV-13 v Spodnjem Logu. Po kapitulaciji Italije so kurirsko postajo TV-8 preselili v bližino Črnomlja. Na postajo spominjata dva pomnika. Sredi vasi je spominski vodnjak, ob cesti proti Naklu pa na koncu vasi spomenik v obliki kompasne igle, ki simbolizira kurirsko postajo in kurirske poti. Izdelan je po načrtu arhitekta Draga Derkoviča, odkrili pa so ga 3. julija 1960.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Obelisk Ob cesti Rožič Vrh - Naklo
Hiša v bližini: Rožič Vrh 9, Črnomelj
|
V ČASU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 6. 2. 2022 |
30.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal posnetka in besedilo M. Hladnik 30. 4. 2024. Vodnjak je treba še slikati! |
Obelisk |
Črnomelj |
K. o.: 1536 - TALČJI VRH, parcela: 5300 |
|
Peter Juren, Peč |
|
40 metrov pred hišo Pot na Roje 8, Peč/Peci, na ovinku dovozne poti k hišam 2, 4 in 6. |
TUKAJ JE PREBIVAL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 4. 2024 |
20.6.2024. 00:00 |
— |
Fotografiral in popravil besedilo M. Hladnik 20. 6. 2024 |
Spotikavec |
— |
— |
|
Sidraž |
Spomenik je vogal stare hiše na novo pokrite s streho, v njem pa dve spominski plošči iz marmorja in nekaj slik. Za pomemben pomnik naše zgodovine skrbijo domači Avžekarjevi. Dne 3. 10. 1944 so na partizanski javki G-21 domobranci iz Cerkelj na Gorenjskem zagrešili hud zločin. Zvečer so prišli potuhnjeno na kurirsko postajo po domače pri Avžekarju, obkolili in napadli. Ubili so tri kurirje. Eden je bil domači sin France, njegovega očeta gospodarja Mihaela Dobovška so ubili v postelji. Ta hiša je veliko žrtvovala, saj je poleg teh v prvem Kokrškem odredu 18. avgusta 1942 padel že mlajši sin Miha Dobovšek. Med vrati je bil ranjen Franc Čimžar-Goričnekov iz Štefanje gore, vendar je kasneje umrl zaradi prehudih ran. Na pragu je bil ubit tudi komandir kurirske postaje Franc Šolar-Trš doma iz Dražgoš. Pred odhodom pa so domobranci hišo še zažgali. Šlandrova brigada, ki je prispela na ta območje prav ta dan, o tem ni nič vedela in ni mogla zato posredovati. Že naslednji dan pa so Šlandrovci začeli z akcijo uničenja domobranskih postojank v Cerkljah na Gorenjskem, Brniku in Lahovčah. Spominsko ploščo je dal vzidati krajevni odbor ZB NOV Cerklje in jo odkril 5. oktobra 1955. Viri: Pomniki NOV v občini Kranj, str. 165-166. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 225. EŠD 10159 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
V pokriti rekonstrukciji vogala Avžekarjeve hiše, nekoč Sidraž št. 7, danes Sidraž 8 na JV koncu vasi. |
NA TEM PODROČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G-21 KURIRJI IN ZZB NOV 1980 NA TEM MESTU SO PADLI KOT ŽRTVE BELOGARDIZMA ŠOLAR FRANC - TOŠ - 2. IV. 1920 KMET IZ DRAŽGOŠ V NOV OD 1942 PADEL 3. X. 19944 ČIMŽAR FRANC - GUSTELJ -17. III. 1920 ŠTEFANJA GORA V NOV OD 15. II. 1944 PADEL 3. X. 1944 DOBOVŠEK MIHAEL - KMET - 19. IX. 1894 SIDRAŽ PADEL 3. X. 1944 DOBOVŠEK FRANC - 16. II. 1916 SIDRAŽ V NOV OD 8. V. 1944 PADEL 3. X. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
Datum vnosa pred migracijo: 0022/11/22 12:21:39 |
Ivan Krivec in Petra Ropret, dopolnil M. Hladnik 21. 7. 2018, dopolnil L. Nikšič |
— |
— |
Na spominski plošči je napačna navedba partizanskega imena za Šolar Franca, pravilno je TRŠ in ne TOŠ. |
Plošča iz sivega marmorja, ki ima v ozadju reliefno izklesane vihrajoče prapore. Črke napisa so vklesane in rdeče obarvane. |
Cerklje |
2079 ŠENTURŠKA GORA, 1382 |
|
Vipava |
Spomenik v obliki stebra je sestavljen iz kamnitih kubusov različnih dimenzij. Na vrhu je masiven kapitel z ornamentiranim grozdjem in trtnih listov. Spomeni je visok okoli 2,5 m, postavili pa so ga 5. 10. 1952. leta. Avtor spomenika je arhitekt Jožef Plečnik (1950-1952), sodelavca arhitektka Erna Tomšič (1950-1952) in arhitekt Anton Bitenc (po 1952. letu). Krečičev katalog navaja samo Plečnikovo avtorstvo spomenika. |
Glavni trg v Vipavi. |
[zvezda] PADLIM BORCEM ZA SVOBODO V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941--1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 28. 5. 2013, 17. 4. 2017, T. Bizjak-20.5.2019 |
20.6.2024. 00:00 |
— |
Dodal sveže slike obnovljenega spomenika M. Hladnik 20. 6. 2024 |
spomenik iz klesanega kamna |
Vipava |
k.o.2401 - Vipava, parc.št.:2611 |
|
Šmartno ob Paki, Grob bratov Letonja |
Polkrožno oblikovana plošča, na kateri stoji osrednja plošča in ob njej
peterokotno oblikovana bloka z napisi označujejo grob Jožeta Letonje-Kmeta in
Vlada Letonje-Mirka, organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja v Savinjski
dolini in na Koroškem. |
Grob je urejen na platoju, ob osrednjem spomeniku žrtvam NOB, v središču Šmartnega ob Paki. Poleg hiše Šmartno ob Paki 71 |
NEUKLONLJIVA NEPREMAGLJIVA V SPOMINU LJUDSTVAVEČNO ŽIVA ! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
Stane Gradišnik, 24. 08. 2020 |
19.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Plošča na tleh. |
Šmartno ob Paki |
— |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.43 |
Na
zemljevidu MOL ima steber številko 39. |
Pred parkirnim prostorom ob Tomačevski cesti na ljubljanskih Žalah. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA ODPAD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po posnetku in podatkih Mojce Župančič. |
9.8.2021. 00:00 |
— |
Dop. M. Luštrek marca 2022. |
Betonski steber |
Ljubljana |
— |
|
Stanovsko, Spominska plošča na hiši Stanovsko 68 |
Na čelno fasado nove hiše, ki stoji na mestu nekdanje Šurbekove hiše, je vzidana spominska plošča, posvečena partizanskemu zbirališču v tem kraju. Odkrita je bila 1958 / Odkrita 1981 v času Boršnikovega srečanja (Zbornik spomenikov ... Slovenska Bistrica, 58) EŠD 7068 |
Plošča je vzidana na čelni fasadi hiše Stanovsko 68. Nekoč je bila tu h. št. 26. |
V TEJ HIŠI JE BIL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 20. 5. 2020, foto in dopolnilo M. Hladnik |
31.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Poljčane |
— |
|
Cerovec pri Črešnjevcu - Spomenik NOB |
Na plošči, ki je pritrjena na večjo neobdelano skalo, so imena osmih domačinov, ki so kot partizani izgubili življenje v letih 1941 do 1945. Spomenik je bil postavljen leta 1983. EŠD 19307 |
Spomenik stoji zahodno od vasi, na levi strani ceste, ki pelje proti Črešnjevcu, oziroma na desni, če se peljemo proti Metliki. |
[zvezda] ŽRTVE FAŠIZMA GOVEDNIK ALOJZ SODJI VRH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 26.8.2017 |
11.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11.10.2024, dodal imena na spomeniku in katastrske podatke. |
Plošča na skali |
Semič |
K. o. 1525 Črešnjevec, parc. št. 3076/1 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.41 |
Steber je pred leti izginil. Stal je na trasi sedanje ceste. Na prvi fotografiji je zemljevid, na katerem je označena njegova lokacija. V bližini tega mesta se nahaja valjast stebriček, ki od daleč spominja na kamen. Na tem mestu bi bila možna poostavitev stebra, če se bo ugotovilo kje se nahaja. |
PST ob Žalah. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV VODOVOD-KANALIZACIJA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Podatke in fotografije poslal Peter Potokar
Dušan Škodič |
11.1.2023. 00:00 |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
— |
|
Ljubljana, narodni heroj Jože Moškrič |
Jože Moškrič, ⁕2. marec 1902, Ljubljana - Dobrunje, † 22. februar 1943 Imel je revno otroštvo. Leta 1920 je še ne polnoleten odšel v Bitolo v Makedoniji v podoficirsko artilerijsko šolo. Domov se je predčasno vrnil s potrdilom, da je trajno nesposoben za vojaško službo. Z župnikovim priporočilom se je kot nekvalificirani delavec zaposlil Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani (kasneje do zaprtja leta 1997 Tiskarna Ljudske pravice) obenem pa se je včlanil v socialistični sindikat grafičnih delavcev. Bil je strasten borec za pravice delavcev. Leta 1928 je vstopil v komunistično partijo. S prijatelji in delavskimi somišljeniki je v Zalogu ustanovil delavsko kulturno društvo kot podružnico kulturne zveze Svoboda. Leta 1930 je bil soorganizator stavke grafikov v Ljubljani. Leta 1932 je postal predsednik delavskega kulturnega društva. V društvu so organizirali predavanja, literarne večere, pevski zbor, dramske igre in delavsko godbo. Moškrič je sodeloval kot dramatik, režiser in godbenik ter je bil leta 1933 izvoljen v osrednji odbor Zveze Svobod v Ljubljani. Jeseni leta 1940 ga je aretirala policija. Ne ve se, ali je bil zaprt zaradi konkretnih propagandnih dejanj v prid komunizma ali zaradi njegove splošno znane politične usmerjenosti. Po približno treh mesecih ječe so ga brez razprave izpustili. Po okupaciji leta 1941 je živel v ilegali, saj so italijanski fašisti za njim razpisali policijsko tiralico. Organiziral je partizansko tiskarstvo, pridružil se je Osvobodilni fronti, pisal partizanske pesmi in leta 1942 odšel v partizane. Tam se je spoprijateljil z Edvardom Kocbekom, ki je bil poverjenik za prosveto in propagando. Postal je tudi zaupnik Edvarda Kardelja in politični poverjenik na partizanskem območju blizu domačega kraja – okoli Podlipoglava in Pugleda. Novembra je bil zaradi slabega zdravja razrešen dolžnosti, vendar v vodstvu ni prišlo do odločitve, ali gre v bolnico v Rog ali v Ljubljano. 22. 2. 1943 je na partizanskem pohodu padel v zasedo in bil ranjen. Pripadniki vaške straže MVAC (Milizia volontaria anticomunista) so ga na Polici pri Grosuplju ustrelili. Leta 1947 je bilo njegovo truplo prekopano v grob na Urhu blizu Zadvora, leta 1951 pa je bil proglašen za narodnega heroja Jugoslavije. (vir: Wikipedija) |
Na pročelju osnovne šole Jožeta Moškriča, Jarška cesta 34, Ljubljana, desno od vhoda. |
Jože Moškrič 1902 - 1943 |
— |
— |
— |
— |
Peter Sinčič, 8. 1. 2019 |
— |
— |
— |
Bakren relief |
Ljubljana |
— |
|
Ljubljana, doprsni kip Edvarda Kardelja |
Do leta 1992 se je v sejni sobi nekdanje Mestne konference SZDL, Komenskega 7, nahajal doprsni kip Edvarda Kardelj. Avtor skulpture je bil kipar Aladar Zaharijaš, avtor posnetka Matevž Paternoster. Kip se nahaja v arhivu Mestnega muzeja Ljubljana (MGML), ki je posredoval podatke in posnetek. Vir: foto Damjana Šalehar, MGML Ljubljana |
Doprsni kip je bil odstranjen leta 1992 in shranjen v Mestnem muzeju Ljubljana. |
— |
— |
— |
Deponirani spomeniki |
— |
D. Divjak 12.3.2024, 6.4.2024 |
6.4.2024. 00:00 |
4.12.2025. 08:46 |
D. Divjak dodal posnetek in opis 6.4.2024 |
Doprsni kip |
Ljubljana |
K.o.: 1737 TABOR, št.parc.: 2457 |
|
Gaj nad Mariborom, Spopad z Nemci |
Opis dogodka: 3.5.1945 so Nemci obkolili Terbižarjevo domačijo, v kateri so bili
partizanski aktivisti. Ubili so Anico in Štefana Bukška ter gospodarja Karla
Dobaja. Domačini so ubita pokopali na pokopališču. To je bil velik partizanski
pogreb. Na Terbižarjevi hiši št.53, je vzidana spominska plošča. V začetku maja 1945 so Nemci zgodaj zjutraj obkolili Terbižarjevo domačijo
(Gaj št. 53). Ubili so partizanska aktivista Zvonko in Vlada, ki sta se ne dolgo
pred tem poročila. Tedaj so ustrelili tudi gospodarja Karla Dobaja. Padle so
pokopali na Gaju, kjer je bil nekaj dni pred osvoboditvijo velik partizanski
pogreb. Kakih dvesto metrov vzhodno od Terbižarja je bil podzemni bunker
okrajnega odbora OF Maribor - levi breg, ki je lahko sprejel devet ljudi. |
Stavba pri stanovanjski hiši na naslovu Gaj nad Mariborom 65. Dostop je možen po ožji makadamski cesti z lokalne ceste Kozjak nad Pesnico - Gaj nad Mariborom.
Koordinate: 46.620540692794, 15.578710084832114. |
PRI TEJ HIŠI SO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 22. 10. 2022
R. Zupanec, 10. 10. 2023 |
6.4.2024. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, 6. 4. 2024, združil dva zapisa ki sta nastala na osnovi spremembe številčenja hiš. Ob izdaji knjige Vodnik po partizanskih poteh omenja naslov Gaj nad Mariborom 53, sedaj pa ista lokacija nosi naslov Gaj nad Mariborom 65. Preimenoval Ime spomenika in ohranil starejši zapis (vnos oktober 2022).
10. 10. 2023 R. Zupanec zapiše v rubriki Spremembe, dopolnila, popravki: Označil kot odstranjeno, popravil lokacijo in opis lokacije in dodal koordinate. Starejša, razpadajoča stavba nima naslova in stoji nekaj deset metrov severno od novejše stan. stavbe na naslovu Gaj nad Mariborom 65. V času ogleda na tem naslovu ni bilo nikogar, ki bi ga lahko vprašal za sp. ploščo. Lokacijo stavbe mi je opisala bližnja domačinka in dodala, da je na stavbi (bila) spominska plošča. Stavba je v slabem stanju in je skoraj povsem preraščena z bršljanom. Kljub pregledu zunanjosti stavbe spominske plošče nisem našel. R. Zupanec, 10. 10. 2023. Doda Fotografiji 3/1 in 3/2
6. 4. 2024 S. Gradišnik: Po ogledu lokacije na teranu ugotavljam naslednje: Na Terbižarjevi hiši se je z leti hišna številka spremenila iz 53 (kot sem jo vnesel pri prvem vpisu na osnovi podatkov dr. Ževarta) spremenila v Gaj nad Mariborom 65. Ob obisku sem našel ploščo, ki je bila preraščena z bršljanom in hišno številko, na osnovi katere sem določil točno lokacijo. Dodal fotografije 4/1 do 4/4.
|
Spominska plošča |
Maribor |
K. o. 602 Gaj nad Mariborom, parc. št. 734/6 |
|
Celje - Franjo Vrunč |
OŠ Hudinja se je prej imenovala po narodnem heroju Franju Vrunču.
|
Osnovna šola Hudinja, Mariborska cesta 125, Celje |
NARODNI HEROJ FRANJO VRUNČ 1910--1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografiji Ane Sečki |
4.2.2021. 00:00 |
— |
Dopolnil anonimni nedatirani vnos. M. Hladnik |
Kip |
Celje |
1074 SPODNJA HUDINJA, 502/110 |
|
Partizanski zdravniki |
V prostoru ob vhodni avli Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so bili ob odprtju stavbe 29. novembra 1975 postavljeni štirje bronasti doprsni kipi priznanih slovenskih zdravnikov, ki so bili vsi tudi aktivni v partizanih in kot organizatorji partizanske sanitete. Kot pojasnjuje tablica ob kipih, je dve doprsji izdelal akademski kipar Marjan Keršič Belač, po enega pa Peter Černe in Stane Jarm. Stomatolog Franc Čelešnik (1911-1973) je leta 1944 odšel v partizane. Porodničar in ginekolog Pavel Lunaček (1900-1955) je kot aktiven pripadnik OF razvil in organiziral koncept konspirativnih partizanskih bolnišnic. Internist Igor Tavčar (1899-1965) je kot partizanski zdravnik deloval od leta 1943 dalje, bil pa je tudi član SNOS in organizator izdajanja Partizanskega zdravstvenega vestnika. Kirurg Božidar Lavrič (1899-1961) je v KPS vstopil leta 1941 in s partizani sodeloval do naslednjega leta, ko je bil aretiran in zaprt do konca vojne. Po vojni je bil osebni zdravnik Josipa Broza - Tita. Vira: Marija Namorš, "Ponosni na uspeh", Delo, 2. 12. 1975, str. 1 (povezava). 45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975-2020): posebna izdaja internega časopisa UKC Ljubljana, št. 5, november 2020, str. 5 (povezava). |
Doprsni kipi so postavljeni v pritličnem prostoru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana na Zaloški cesti 6, desno od vhodne avle. |
(napisi pod doprsnimi kipi) franc čelešnik pavel lunaček igor tavčar božidar lavrič (napis na tablici) Kipi zdravnikov akademikov, utemeljiteljev slovenske znanstvene medicine, so bili odkriti ob odprtju te stavbe 29. novembra 1975. Izdelali so jih akademski kiparji: kip Franca Čelešnika: Marjan Keršič kip Pavla Lunačka: Peter Černe kip Igorja Tavčarja: Stane Jarm kip Božidarja Lavriča: Marjan Keršič |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
10.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kipi |
Ljubljana |
— |
|
Marezige, pokopališče, Babič Jože |
Sistory navaja: Ime in priimek: Josip Babič, Oče: Anton, Mati: Ana, Datum rojstva: 15. 05. 1894, Kraj rojstva: Babiči, Kraj bivanja: Babiči, Stara občina: Marezige, Nova občina: Koper, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 29. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Babiči, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. »»Občina Koper OpombaPodatki o datumu rojstva in datumu smrti se v navedenih virih ne ujemajo v celoti. |
Pokopališče Marezige, po tlakovani poti od glavnih pokopaliških vrat, desno, 1. vrsta, 1. grob od poti.
|
[fotografija v medaljonu] TUKAJ POČIVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 4.5.2024, po prilogi in fotografijah Zdenke Primožič |
4.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
K. o. 2611 Marezige, parc. št. 1139/3 |
|
Jurij Libnik |
Tu je padel prvi borec v občini Kamnik Jurij Libnik. Postavila Zveza borcev Kamniška Bistrica leta 1962 (po drugem viru 9. junija 1954) po načrtu gradbenega tehnika Alberta Štuparja.
»Ko sva januarja 1942 na kamniško-domžalsko območje prišla tudi midva s Tomom Brejcem v svojstvu članov PK KPS za Gorenjsko, sva začela obnavljati organizacijo KP, SKOJ in OF predvsem v ravninskem predelu. […] V Kamniški Bistrici, v njeni okolici in v dolini Črne so delovali že stari aktivisti: gozdar Jurij Libnik, Franc Podstudenšek-Rok, čevljar Karel Štirn in nekateri drugi.120 […] V prvih dneh junija 1942 se je bataljon premaknil v gozd nad Tuhinjsko dolino. Od tu je poveljstvo skupno s političnimi delavci hotelo izvesti že prej načrtovani napad na Stranje nad Kamnikom. Namen napada je bil predvsem v tem, da bi pridobili nekaj orožja, hkrati pa usposabljali moštvo. […] Načrt so izvedli 9. junija 1942 zjutraj. Bataljon so razdelili na dve skupini in uredili zavarovanja. […] Zaradi premočnega nemškega pritiska in zaradi tega, ker so naloge že opravili, so se partizani začeli umikati. To tedaj ni bilo le nujno in pravilno, temveč tudi v skladu z načrti. Tudi umik je organizirano potekal. Kljub vse silovitejšemu nemškemu pritisku je padel le en partizan. To je bil priljubljeni Jurij Libnik-Jurček, koroški Slovenec, poprej gozdar v Kamniški Bistrici. Po mnenju soborcev je bil prav Libnik najbolj zaslužen za uspehe v Stranjah.« (Ivan Jan, Kokrški odred, Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami, I, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980, str. 151, 152, 206, 208) |
Na hribu Vegrad med cestama v Kamniško Bistrico in proti Črnivcu, 50 m nad Stahovico, v gozdu 30 m južno od nekdanjega lovskega doma, ki je zdaj zapuščen. Dostop z avtom po cesti proti Sv. Primožu ali peš od križišča. |
1941 1945 NA TEM KRAJU JE DAL PRVI BOREC V OBČINI LIBNIK JURIJ IZ VAŠE KRVI Z. B. Kam. Bistrica |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2018 |
10.9.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 10. 9. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Kokrški odred I. |
klesana skala |
Kamnik |
1891 ŽUPANJE NJIVE, 472/5 |
|
Pavle Zidar |
Pisatelj je povezan s spominsko ploščo učenkam, ki so umrle v eksploziji v šoli 1944. Pavle Zidar. Wikipedija. |
Dobravska 12, Jesenice |
V tej hiši se je rodil 6. 11. 1932 književnik Zdravko Slamnik Društvo slovenskih pisateljev |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 23. 8. 2011 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 1672/3 |
|
Družina Maljevac, Jelšane |
|
Pokopališče Jelšane |
OBITELJ MALJEVAC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
10.3.2024. 00:00 |
2.12.2025. 10:49 |
M.Kermavnar, 2.12.2025, po predlogi Zdenke Primožič uredil podatke Sistory in dodal katastrske podatke. -- |
Nagrobnik |
Ilirska Bistrica |
K. o. 2549 JELŠANE, parc. št. 1683/4 |
.jpg){kind=link}