| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Želimlje, pokopališče, Podlogar Janez |
SIstory navaja Ime in priimek: Janez Podlogar, Oče. France, Mati: Helena, Po domače: Zogarjev, Datum rojstva. 15. 11. 1892, kraj rojstva: Gorenje Golo, Kraj bivanja: Gorenje Golo, Stara občina: Želimlje, Nova občina: Škofljica, Datum smrti/izginotja: 27. 12. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rab, Kraj pokopa: Rab, Država pokopa: Hrvaška. »[…] 648. Podlogar Franca Janez Gor. gora – Želimlje […]« (Seznam žrtev fašističnega terorja na Rabu, Franc Potočnik, Koncentracijsko taborišče Rab, Koper: Založba Lipa, 1975, str. 346. |
Pokopališče Želimlje, po poti od pokopaliških vrat, desno 10. vrsta, 2. grob (šteto s poti). |
PODLOGARJEVI IZ GOLEGA . OČE JANEZ *1892 + 1942 NA RABU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 21.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
21.8.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofljica
|
K.o.1709 Želimlje, parc. št. *41 |
|
Padlim kurirjem, Strmec pri Sv. Florjanu (Sučje) |
Spomenik kurirjem kurirske postaje TV 4, ki so padli 6. februarja 1945. 31. 3. 1945 so Nemci v gozdu Ragužnica zaradi izdaje odkrili partizanski bunker, v katerem je bilo pet partizanov. Trije so se prebili, dva sta padla, med njimi tudi znani aktivist iz Haloz Jože Žetalski. Na kraju boja borcev Kozjanske čete stoji spomenik, postavljen leta 1980.
[datuma dogodka v Kamri in Vodniku se ne ujemata] |
Kraj Strmec pri Sv. Florjanu, hiša v bližini Stoperce 39 |
[zvezda] V TEJ OKOLICI SO 6.2.1945 PADLI KURIRJI 4. TV-S POSTAJE . Obnovljeno 2022 občina MAJŠPERK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 18. 10. 2020 |
4.9.2023. 00:00 |
— |
Pobrisal pomotoma podvojeni zapis. M. Hladnik 10. 11. 2021.
S. Gradišnik, spomenik je obnovljen, dodal sem fotografije 7. 4. 2023
Pobrisal še en podvojeni vpis spomenika, ki ga je S. Gradišnik 9. 4. 2022 lociral v gozd Ragužnica nad Stopercami in že sam posumil, da gre za isti spomenik. Roman Zupanec je od treh starejših domačinov izvedel, da se gozdu reče Ragušnica in da tam nikoli ni bilo spomenika, da pa stoji spomenik spopadu z Nemci 3 km JZ, višje gori v dolini potoka Beneščica. M. Hladnik 4. 9. 2023 |
Na zazidanem podstavku pokončni in vodoravni marmorni kamen |
Rogaška Slatina |
— |
|
Usoda mežnarja Bernota |
Plošča na hiši ob h. št. 10 govori o partizanskem požigu hiše 1943. Mežnarja Bernota so po ukazu z vrha 28. maja 1943 ob 11. uri ponoči aretirali partizani. Odpeljali so ga v komisariat na Slivni, kjer je bil po zaslišanju "preventivno" ubit. Teden dni po Bernotovi aretaciji so partizani požgali vse stavbe na Sveti gori (mežnarijo, prosvetno dvorano, hlev, župnišče, šolo), ostala sta le cerkev in zvonik. Po ustnem viru so župnijski hlev in kozolec požgali Nemci. Vir: Boštjan Grošelj, Pomniki viharja, str. 28 |
Na stavbi poleg Rovišča 10 pricerkvi Marijinega rojstva na Zasavski sveti gori. |
NADOMESTNA MEŽNARIJA ZGRAJENA LETA 2002. STARO MEŽNARIJO SO NA TEM MESTU PARTIZANI 1943 POŽGALI. V NJEJ JE BILA OD LETA 1881 TUDI GOSTILNA IN TRGOVINA, DO LETA 1888 PA TUDI ZASILNA ŠOLA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 6. 8. 2018 nedokončano |
2.6.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 2. 6. 2023 |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Kočevski Rog, Partizanska bolnišnica Kremen |
Bolnišnica je delovala od jeseni 1942 do konca vojne. Po letu 1945 je bila
opuščena in je propadla. Od nekdanjih petih objektov bolnišnice so danes vidni
le skromni ostanki. |
Bolnišnica stoji na zahodnem pobočju Mirne gore, severovzhodno od vasi Planina in jugozahodno od ceste, ki pelje od Planine proti vasi Ponikve.
Dostop do mesta je mogoč iz več smeri, od povsod pa je kar daleč po gozdnih cestah. Ena od možnosti je iz Komarne vasi, kamor se pripeljemo iz Črmošnjic. Nadaljujemo naravnost po makadamski glavni cesti proti Resi. Pri Ribniku pa zavijemo levo v smeri Planine in se peljemo mimo kažipota za grobišče Vinica. Še slabe 4 km naprej opazimo levo za cesto oznake za Mihelčičevo bolnišnico. Tu parkiramo in nadaljujemo peš levo po stezi. Skrbno sledimo oznakam rdeča zvezda na belem krogu in po 20 minutah dosežemo skromne ostanke bolnišnice.
koordinate: S 45.62567, V 15.08535 |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK |
8.11.2023. 00:00 |
— |
Dodal fotografije. Obiskano. Lokacija ustreza. 16.9.2022 BB
M.Kermavnar, 8. 11. 2023, dodal fotografijo 3/3 in dopolnil dostop s koordinatami, vse po podatkih Mojce Luštrek |
— |
Semič |
K. o. 1532 Planina, parc. št. 542817 |
|
Radegunda, dvema neznanima padlima borcema 14. divizije |
Avtor spomenika je arh. Dušan Samec iz Celja.
|
Obeležje stoji na Čohovem travniku nad cesto Mozirje-Trnavče, stan. hiša Radegunda 050. |
DVEMA BORCEMA XIV. UDARNE DIVIZIJE NOV PADLIMA V BOJU PROTI OKUPATORJU 9. III. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marjan Borovšak, 17.10.2018 |
5.2.2023. 00:00 |
— |
Dodal tri slike M. Hladnik 5. 2. 2023.
Popravljen datum smrti, dodana slika "2"-Bor1974, 05.IX.2023. |
Kamniti steber z napisom |
Mozirje |
Radegunda, 411, zasebni lastnik |
|
Lopar pri Kopru - spominske plošče |
Spominske plošče na kulturnem domu Lopar so postavljene : Kulturni dom Lopar nosi ime po Bembič Akvilini - Zdenki rojeni 16. 2. 1924 v Loparju. Akvilino so nacifašisti zverinsko ubili 1. 5. 1944 v Kopru. Ustanovljen partizanski mornariški odred Koper dne, 15. 10. 1944 Delovanje Tigrovi skupini rodoljubov, ki je budila narodno zavest pred drugo svetovno vojno. Nad napisom je bronasta petokraka zvezda. Plošča odkrita 13. 9. 1980.
»V prvi polovici meseca junija 1943 je bil ustanovljen še drugi aktiv
mladine, in to na obronkih Drage nad Rižano. […] Do konca leta 1943 je bilo organiziranih 7 rajonov s štirimi rajonskimi komiteji, 38 aktivi in 225 skojevci. Rajonski komiteji SKOJ in njihovi sekretarji so bili: […] VII. ali loparski – sekretarka Akvilina Bembič-Zdenka. […] Po dveh uspelih akcijah na škocjanskem križišču tik pred vrati Kopra so se na predvečer 1. maja 1944 Kristijan Kozlovič-Štefan, Marija Segulin-Mira, Kristina Babič-Mirka in Akvilina Bembič-Zdenka dogovorili, da gredo spet v akcijo na isto križišče, in to kljub sklepu rajonskega komiteja SKOJ, da je na istem kraju ne bodo več ponovili, ker je sovražnik prav gotovo buden in pripravljen. Med akcijo pa jih je presenetila sovražnikova zaseda, prikrita v hiši trgovca Bonina. Pripadnike zasede je na budnost opozoril tudi letalski alarm, in ko so opazili na cesti junaške mladinke, so nanje streljali. Ranjeni sta bili Mira in Zdenka, medtem ko sta se Štefan in Mirka utegnila umakniti proti Tribuni, v gozdiček Montinjan, kakor so se dogovorili pred začetkom akcije. Ranjenki sta se z muko reševali proti Škocjanu, zatekli sta se v hišo Angele Skorošec, kjer so ju obvezali. Nato sta nadaljevali pot proti Pradam-Žontam. Mira je kmalu omagala, Zdenka pa je šla naprej iskat pomoč proti Žontam. Tam so jo opazili fašisti in jo ubili. Trupli obeh mladink so nato fašisti položili ob cesto, kjer je bila izvedena akcija, in ju razkazovali javnosti v opomin. Naslednji dan so morali koprski gasilci odstraniti trupli in ju zagrebsti na pokopališču.61«
»V napisnih akcijah med 27. aprilom in 1. majem 1944 sta padli tudi prvi žrtvi. To sta bili skojevski aktivistki Marija Segulin-Mira in Akvilina Bembič-Zdenka, ki so ju nemški vojaki in fašistični aktivisti ubili 28. aprila zvečer na križišču cest Koper-Trst-Šmarje.54 Tedaj ilegalni časopis Mladina, sicer glasilo Zveze slovenske mladine, je tej zgodbi dodala propagandni pridih in dogodke opisala takole: »Ko so bili vsi hribi slovenske Istre razsvetljeni od kresov in raket na predvečer 1. maja, ko so odmevali streli in pokale bombe, je ginjena od te krasote vzkliknila Mira: 'Na akcijo gremo! Naj tudi fašisti v Kopru vedo, da je jutri naš veliki praznik'. Izginila je s svojimi tovarišicami na njeno najljubše delo. Saj ni bila edina, vsa mladina je bila danes na podobnem delu. Dve uri sta se premikali temni senci po glavni cesti, kakor zvezdnato nebo je postajala cesta za njima. 'Še eno križišče', je zašepetala. Počasni, neslišni koraki so se približevali najnevarnejši točki. Znova je pomočila čopič v barvo in nadaljevala s pisanjem tistih besed, ki so ji bile najdražje. Zadnjo potezo je naredila, zaregljale so sovražne strojnice, zadeta od krogle je obležala ranjena poleg svoje mrtve tovarišice Zdenke. Ni izdala bolečin krutim fašistom, odločno je zavrnila njihovo ponudbo, če hoče iti v bolnico. Krepko je tiščala v pesti čopič, ko je z nasmehom na ustih umirala sredi tistih gesel, za katerih uresničevanje se je že dve leti borila.'55«
|
V središču vasi Lopar pri Kopru na kulturnem vaškem domu (h. št. 19) so postavljene spominske plošče. |
1. PLOŠČA KULTURNI DOM LOPAR AKVELINA BEMBIČ - ZDENKA 2. PLOŠČA V TEM KRAJU JE BIL 15. OKTOBRA 1944 USTANOVLJEN PARTIZANSKI MORNARIŠKI ODRED KOPER 3. PLOŠČA V LOPARJU IN OKOLICI JE V LETIH OD 1925 DO 1940 DELOVALA TIGROVSKA SKUPINA RODOLJUBOV - PROTIFAŠISTOV IN BUDILA NARODOVO ZAVEST. POSTAVILA DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE IN VAŠKA SKUPNOST LOPAR 13. 10. 2002 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 07. 05. 2017
D.Divjak 10.4.2022 |
23.10.2024. 00:00 |
— |
D, Divjak dopolnil podatke 10.4.2022
Zdenka Primožič 23. 10. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Slovenska Istra v boju za svobodo in iz Zgodovinskega časopisa. |
Spominske plošče na kulturnem domu Lopar |
Koper |
K.o.: 2613 - TRUŠKE, št.parc.: *334 |
|
15. belokranjski udarni brigadi, Bočka |
16. maja 1942 je v Bočki pri Pekovi loži čakala partizanska zaseda izdajalca Petra Kolarja. V kratkem spopadu je padel italijanski karabinjer, Kolar pa je ušel. 18. maja so na istem mestu partizani ponovno postavili zasedo. V spopadu je padel italijanski vojak, Italijani pa so nedaleč stran, v Strmcu, zajeli partizana Franca Sušca iz Metlike in ga po kratkem zaslišanju ustrelili. 8. novembra 1942 je zašla v zasedo Cankarjeve brigade v Bočki na Rosinovem hribu kolona 60 vojakov, ki je vozila oskrbo za italijansko posadko na Hrastu. Po kratkem spopadu je bila italijanska kolona razbita, padlo je 6 vojakov, 5 je bilo ranjenih, nekaj pa so jih partizani ujeli. Po zagotovilu, da se partizani ne borijo proti italijanskemu ljudstvu, pač pa le proti fašizmu, ki je tudi italijansko ljudstvo pahnil v vojno, so jih v samih spodnjicah in srajcah poslali nazaj v Metliko. Cankarjeva brigada ni imela izgub. 28. septembra 1943 je bila v Bočki pri Vranešičevi hiši ustanovljena 15. slovenska narodnoosvobodilna brigada, ki si je v poznejših bojih zaslužila ime »udarna«. Sestavili so jo iz dela borcev Vzhodnodolenjskega odreda in novo mobiliziranih borcev iz Bele krajine. Zato je pozneje dobila naziv »Belokranjska«.
|
Zraven hiše Bočka 2, Metlika, tik ob cesti proti Gorjancem. |
IZ BELOKRANJSKIH 20. IX. 1953 |
— |
— |
— |
— |
13. 3. 2017 M. Hladnik, nedokončano
M. Kermavnar 23.10.2023
D. Divjak 13.2.2025 |
13.2.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 23.10.2023, dodal katastrske podatke in besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič
D. Divjak dodal posnetek iz Dolenjskega lista, 13.2.2025 |
Spomenik |
Metlika |
K. o. 1515 Metlika, parc. št. 507/6 |
|
Bolfenk |
Ko so januarja 1945 Nemci hoteli v tem kraju seliti partizanske družine, so bili o tem pravočasno obveščeni partizani. Borci druge čete 1. bataljona Kozjanskega odreda so Nemce iznenada napadli. Padlo je 13 nemških vojakov ter partizanski mitraljezec. Zaradi močnega nacističnega nasilja so v Halozah ustanovili Haloško partizansko četo šele 18. aprila 1945. Premikala se je skoraj vsako noč, da je ne bi presenetili in uničili. Do prvega resnejšega spopada je prišlo šele v drugi polovici januarja 1945 pri Sv. Bolfenku v Halozah. Obveščevalec Jože Ogorevc-Pepi je obvestil četo, da nemški orožniki nameravajo aretirati Planinčevo družino, domačijo pa zažgati. Komandir Hernaus je takoj ukrepal in borci so zasedli položaje v visokem snegu na obronku gozda ob vznožju ceste. Po več kot dveh urah čakanja so zagledali kolono nemških orožnikov, ki so zaradi lastne varnosti pred sabo vodili mater z otrokom. Kozjanci so predhodnico spustili naprej, glavnino pa "zasuli z ognjem" iz vsega orožja. Po kratkem boju je na bojišču ostalo okoli deset mrtvih, pet orožnikov pa so ujeli. Na partizanski strani je padel puškomitraljezec Jože Petančič s Piršenbrega, ki je kljub opozorilu četnega političnega komisarja Rožmana na orožnike streljal stoje. Pokopali so ga na pokopališču pri Sv. Bolfenku v Halozah. Čez nekaj dni ga je okupator dal odkopati in fotografirati. Na območju, kjer je četa delovala, so bile tudi domačije, ki so pred partizani zapirale vrata, ker so bili njihovi gospodarji zaverovani v moč Tretjega rajha.
Na Jelovicah v Halozah stojita dve obeležji v spomin na spopad 2. čete 1. bataljona Kozjanskega odreda z nemškimi orožniki januarja 1945. Prvo stoji na kraju spopada, v katerem je padlo 10 orožnikov in partizan mitraljezec. Nedaleč stran je spominska plošča padlemu mitraljezcu Jožefu Petančiču. Po vojni je Zveza borcev na čelu s Faniko Vauda vsako leto organizirala pohod na Jelovice. Pohodniki so se podali iz Vičave (izpred domačije Olge Meglič), se prepeljali z ranco preko Drave, nato pa peš nadaljevali pot na Jelovice, kjer je potekal kulturni program pred spominskim obeležjem NOB. |
Spomenika stojita blizu domačije Marije Planinc, Jelovice 10 v Halozah, prvi v neposredni bližini asfaltne ceste, spomenik Petančiču pa je okoli 100 m nad cesto v gozdu.
46.30891592676008, 15.751378584545487 |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8.5.2021
17.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
1.8.2023. 00:00 |
— |
17.5.2021 vnesel teksta z obeležij D.Divjak
Dodal sliki, ki ju je poslal Roman Zupanec, in premaknil spomenik na mesto, ki ga je označil s koordinatami. M. Hladnik 1. 8. 2023 |
Granitna skala z napisom ter skala z napisom |
Majšperk |
K.o.: 500-BOLFENK |
|
Kranj, pokopališče Rupa, Keršič Franc |
Opis stebrička: Nagrobni kamen velikosti 20 cm x 20 cm in višine 45 cm, na katerem je pritrjena kovinska plošča (15 cm x 10 cm) z reliefnim napisom. OPIS DOGODKA: Franc Keršič je kot nemški vojni ujetnik leta 1944 vstopil v I. jugoslovansko brigado formirano v Sovjetski zvezi. Brigada se je nato borila v Jugoslaviji. Padel je v boju s sovražnikom pri Vinkovcih v Slavoniji. VIRI: Pomniki narodnega osvobodilnega boja v občini Kranj, str. 55. EŠD: ni Sistory navaja Ime in priimek: Franc Keršič, Oče: Janez, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 04. 08. 1922, Kraj rojstva: Rupa pri Kranju, Kraj bivanja: Rupa, Kranj, Datum smrti/izginotja: 15. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Vinkovci, Kraj pokopa: NULL. »»Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […] Keršič Franc, rojen 4. avgusta 1922, Rupa (Kranj) 5. aprila 1945, Vinkovci […]« Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 213)« |
Kranj, pokopališče Rupa, levo od pokopaliških vrat, ob južnem pokopališkem zidu, nasproti zvonika Cerkve sv. Marije Magdalene.
Bližnja hiša (na isti strani kot pokopališče) je Rupa 19. |
napis na medeninasti ploščici na stebričku: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Boris Cugelj, krajevna organizacija ZB Vodovodni stolp |
13.6.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.5.2022, fotografiji 2, 3 in 4/1
M.Kermavnar, 13.6.2023, združil z zapisom Zdenke Primožič (tekst in fotografije) in izbrisal drugi zapis. |
nagrobni kamen s spominsko ploščo |
Kranj |
2101 RUPA, 1 |
|
Padlim gasilcem, Predgrad |
Val ljudske vstaje, ki se je razvila že jeseni 1941 v središču Bele krajine, je nekoliko kasneje zajel njen obrobni del, to je Poljansko dolino. Poljanci so se že spomladi 1942 opredelili za Osvobodilno fronto in fantje ter možje so množično vstopali v NOV. Med njimi so bili tudi člani Gasilskega društva. Prvotna plošča je bila odkrita 1. junija 1955, sedanja pa je bila vzidana pri obnovi 2002. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 126. Vir posnetkov 2 in 3 Google Maps |
V Predgradu na Gasilskem domu |
Na Gasilskem domu je vzidana plošča (48x65 cm) z napisom: V SPOMIN PADLIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 9.3.2017
14.april 2021 dopolnil D.Divjak |
14.4.2021. 00:00 |
— |
14.4.2021 dopolnil podatke in posnetka 2 in 3 D.Divjak |
Spominska plošča |
Kočevje |
K.o.: 1602-PREDGRAD, št.parc.: *210 |
|
Padlim gasilcem, Mojstrana |
Spominsko ploščo so odkrili gasilci iz Mojstrane ob dozidavi doma 1963. EŠD 22681 Opomba 1: SIstory navaja Ime in priimek: Jakob Guzelj, Oče: Jakob, Mati: Mina, Datum rojstva: 22. 07. 1909, Kraj rojstva: Mojstrana, Kraj bivanja: Mojstrana, Datum smrti: 17. 04. 1945, Kraj smrti: Mauthausen, Kraj pokopa. Mauthausen. »19. december 1944 – iz Begunj […]113786 Guzelj Jakob, 22. 7. 1909, Mojstrana, tesar – 13. 11. 1944, Mojstrana, umrl 17. 4. 1945, Mauthausen« (France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 491–492) |
Na obcestni fasadi gasilskega doma, Savska cesta 3, Mojstrana |
V NOB so žrtvovali svoje življenje člani PGD Mojstrana: Borec Stanko ERŽEN ꙳1924 ꝉ 1944 GT19 Interniranci Jakob GUZELJ ꙳ 1909 ꝉ 1945 Mathausen Janez HLEBANJA ꙳ 1892 ꝉ 1942 Mathausen Franc PEČAR ꙳ 1901 ꝉ 1942 Mathausen Franc PAVLOVIČ ꙳ 1906 ꝉ 1942 Mathausen Pavel KRIŽNARIČ ꙳ 1905 ꝉ 1942 Jesenice Bodočnost je vera! |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 14. 6. 2017 |
9.9.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9.9.2023, dodal Opombo1 po besedilu Zdenke Primožič |
Spominska plošča |
Kranjska Gora |
2171 DOVJE, 1806/2 |
|
Draga, Spomenik talcem |
Betonska stela z zaključkom v obliki stiliziranega Triglava (postavljena leta 1956), na kateri je spredaj vzidana pokončna, pravokotna granitna plošča, posvečena 14 talcem. To je kraj prvotnega pokopa ustreljenih talcev, ki jih je italijanska vojska ustrelila 5. avgusta 1942. Obeležje je bilo odkrito 29. aprila 1956. Skupna višina obeležja je 190 cm, širina spodaj 155, vgrajena marmorna plošča z napisom pa je široka 90 in visoka 116 cm. Na vrhu je rdeče pobarvana peterokraka zvezda iz pločevine. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 126. EŠD 22541 |
Na robu gozda v vznožju Marele, jugovzhodno od vasi Draga, kjer se z asfaltirane ceste zavije levo na makadamsko cesto v gozd. Po okoli 200 m pridemo do obeležja, ki stoji v dolinici, desno od odcepa v levo. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
23.april 2021 dopolnil D.Divjak |
23.4.2021. 00:00 |
— |
22.4.2021 dodal fotografije in ostale podatke D.Divjak |
Spomenik |
LOŠKI POTOK |
K.o.: 1584-DRAGA,št.parc.: 1212 |
|
Planina pod Golico, pokopališče, Klinar Franc |
Družinski grob v katerem je pokopan aktivist OF KLINAR FRANC rojen 4.l0.1902 Prihodi - Planina pod Golico, ranjen od raztrgencev 21.1.1945 med Rožco in Golico, sedlo Jekel, umrl na Golniku. SIstory navaja Ime in priimek: Franc Klinar, Oče: Marko, Mati: Marija, Priimek matere: Razinger, Po domače: NULL, Datum rojstva: 18.10.1902, Kraj rojstva: Planina pod Golico, Kraj bivanja: Planina pod Golico, Stara občina: Jesenice, Nova občina: Jesenice, Pokrajina: , Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): delavec v tovarni, Narodnost: Slovenec, Spol: moški, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 21.01.1945, Kraj smrti / izginotja: Sadovec, Kraj pokopa: Podgozd, Država pokopa: Slovenija Datuma rojstva Sistory in na nagrobniku se ne ujemata |
Pokopališče pri cerkvi sv. Križa, Planina pod Golico, predzadnja vrsta od vhoda, desno 5, 6 grob |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 17.9.2023 |
17.9.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Jesenice |
K. o. 2174 Planina, parc. št. 351 |
|
Žrtvam fašizma in padlim borcem, Obrov |
Kompozicija štirih šestkotnih kamnitih plošč. |
Na fasadi stavbe Obrov hišna številka 63. |
Napisi na ploščah, ki si sledijo v smeri urinega kaazalca od najmanjše plošče (spodaj levo) do največje (skrajno desno): Z JUNAŠTVOM STE BRATSTVO SKOVALI V SVOBODO STE ZRLI JO NAM DAROVALI ---- ŽRTVE FAŠIZMA: FATUR ANTONIJA 1896 - 1944 DODIČ IVAN 1905 - 1945 DODIČ JOŽE 1929 - 1944 DODIČ IVAN 1912 - 1945 ---- PADLI BORCI V NOB DODIČ IVAN 1917 - 1943 BUBNIČ IVAN 1900 - 1943 DODIČ FRANC 1912 - 1944 KARIŽ RUDOLF 1920 - 1944 GUSTINČIČ FRANC 1924 - 1945 ---- MIKLAVEC ANTON 1903 - 1945 DODIČ FRANC 1919 - 1945 DODIČ ANTON 1921 - 1944 CEGLAR MILAN 1922 - 1944 CEGLAR STANKO 1925 - 1944 NOVAK IVAN 1906 - 1945 NOVAK JOŽE 1912 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Potepan S., 29. 11. 2017 |
24.12.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 24. 12. 2023, dodal fotografijo 2 Mojce Luštrek |
Spominska plošča |
Hrpelje-Kozina |
2576 OBROV, 50/2 |
|
STARA CERKEV- Žrtvam padlim za svobodo |
Sredi vasi stoji 2,5 m visok spomenik. Spodaj je zidan podstavek z belo marmornato ploščo. Spomenik padlim v NOB iz Stare Cerkve in okolice sestavljajo zidan stopničast podstavek, pokončna pravokotna tonalitna plošča v okviru z vklesanim napisom in simbol Triglava. Avtorji idejnega osnutka so člani Krajevnega odbora ZZB Stara Cerkev in Kamnoseško podjetje Kunaver iz Ljubljane, ki je tudi izvedlo vsa dela. Spomenik je bil odkrit jeseni 1948. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 126 (kot lokacija je navedeno pokopališče). EŠD 17995 Nace Karničnik, Žrtvam, padlim za svobodo v Stari cerkvi, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik II, št.7–8, Petek, 23. 8. 1985, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št.7–8, 1985, str. 8. Dostop: 14. 2. 2024. |
V središču vasi Stara Cerkev |
1941 - 1945 Nad tem sklopom je črna marmornata plošča z napisom: MILER JURIJ MILER LJERKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 9.3.2017
26.12.2021, 28.1.2022 D.Divjak |
14.2.2024. 00:00 |
— |
26.12.2021 dopolnil podatke in 28.1.2022 dodal posnetke 2-4 D.Divjak
M.Kermavnar, 14.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 3/2 (spomenik leta 1985 na vrhu še nima Triglava) in povzetek članka iz časopisa Kočevske novice. |
Spomenik |
Kočevje |
K.o.: 1572 - STARA CERKEV, št.parc.: 292/1 |
|
Planina pod Golico, pokopališče, Pregelj Viktor |
SIstory navaja Ime in priimek: Viktor Pregelj, Oče: NULL, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 00.00.0, Kraj rojstva: NULL, Kraj bivanja: Čepovan, Stara občina: Čepovan, Nova občina: Nova Gorica, Pokrajina: Primorska, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): Ni podatka, Narodnost: Slovenec, Spol: moški, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 1.04.1945, Kraj smrti / izginotja: pod Golico, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija |
Pokopališče pri cerkvi sv. Križa, Planina pod Golico, desno od vhoda. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 17.9.2023 |
17.9.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Jesenice |
K. o. 2174 Planina, parc. št. 351 |
|
Homec, pokopališče, Pavlin Jakob |
Sistory navaja: Ime in priimek: Jakob Pavlin, Oče: Jakob, Mati: Katarina, Po domače: Pavlečev, Datum rojstva: 14. 07. 1924, Kraj rojstva: Preserje pri Radomljah, Kraj bivanja: Preserje pri Radomljah, Stara občina: Homec, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 27. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Gornji Grad, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. Opomba: Podatek o dnevu in mesecu smrti je v Sistory (27. 4.) drug kot na nagrobniku (9. 5.). OpombaJakob Pavlin je napisan tudi na partizanskem spomeniku v Zgornjih Jaršah. |
Pokopališče Homec, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Homec, P: Z, V: _, S: 1 Iskalnik grobov Domžale, Homec Dostop: 17. 5. 2024
|
PAVLINOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 17.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
17.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1937 Homec, parc. št. 306 |
|
VELIKI KORINJ - spomenik padlim borcem in žrtvam FN |
EŠD: 5764 Spomenik predstavlja kamnita ploščad z dvema po 2,5 m visokima stelama (ploščama), trikotne oblike z vklesanim posvetilom in z imeni padlih borcev Levstikove brigade. Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf str 184 |
Ivančna Gorica - Muljava - Krka - Laze nad Krko - Mali Korinj - Veliki Korinj - pred hišo štev. Veliki Korinj št.8. |
KO TU MIMOIDOČ
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 3.10.2017 - KO ZB |
19.10.2020. 00:00 |
— |
Foto Franc Štibernik. -- M. Hladnik 19. 10. 2020 |
kamnite plošče, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
K.o. 1829-VELIKO GLOBOKO, parc. št.1650/2 |
|
Francu Gortnarju - Črtu |
Granitni kvader je posvečen vosovcu Francu Gortnarju - Črtu, ki je padel v bližini junija leta 1944. Postavljeno 8. 5. 1955. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 58. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 108. EŠD 19580 "Podatki temeljijo na pripovedovanju članov njegove družine. Moji spomini so pomanjkljivi, saj sem ga zadnjič videl 8. jan. 1943 kot petletni otrok. Rodil se je 3. feb. 1923 na Češnjici, kot tretji otrok v družini. V osnovno šolo je hodil v Škofji Loki, v obrtno šolo pa v Kranju. Izučil se je za peka, saj naj bi nadaljeval hišno obrt. Jeseni 1942 je bil poklican od Nemcev na nabor, ki se ga je tudi udeležil. Januarja 1943 je bilo objavljeno, da bodo naborniki vpoklicani v nemško vojsko. Obvestilo je vsebovala tudi opozorila, da bodo družine nabornikov selili, če se vpoklicani ne bodo odzvali. Brat je vprašal očeta, kaj naj naredi. Oče mu je rekel samo to, da je odločitev popolnoma njegova, vendar naj ne pozabi, da je Slovenec. Pred enako odločitvijo so bili vrstniki v Železnikih in okolici. Velika večina se jih je odločila za »gošarje«, kot so takrat rekli partizanom. V partizane je odšel organizirano 9. jan. 1943, kar pomeni, da so bili dobro opremljeni in da so jih partizanske enote pričakovale. So pa Nemci držali obljubo in so družine selili. Partizanil je na področju med Poljansko dolino in Jelovico, bil je nekakšen načelnik gospodarskega oddelka, verjetno zadolžen za oskrbo enot na tem področju. Veliko je sodeloval z Janezom Trojarjem - Zaglobo iz Ostrega vrha, po domače pri Petru na Kraju, ki je bil po vojni predsednik Loškega okraja in kasneje predsednik Občine Železniki. Brat je bil spomladi 1944 dodeljen obveščevalcem na področju od Smlednika do Vodic. V hajki med prebojem Rašiške čete proti Gorenjski je umrl v bunkerju, ki je bil izdan. Bunker se je nahajal na pobočju kakih 50 do 100 metrov južno od spomenika. Kmalu po vojni sva ga s preživelim bratom Viktorjem obiskala. Ožgani podporni koli so bili takrat še vedno vidni. Oče je jeseni leta 1945 dobil dovoljenje, da sina prekoplje. Ko so ostanke prelagali v krsto, je videl, da je tik pred smrtjo podpiral glavo, in po tem sklepal, da je umrl med spanjem. Spominski kamen je bil postavljen leta 1953, pred sedmimi leti je bil obnovljen s pomočjo organizacije ZM Vodice, ki so obnovo deloma tudi plačali. Spomenik ves čas vzdržuje naša družina. -- V Kranju 5. nov. 2021, Peter Gortnar" |
Na gozdnatem grebenu zahodno od vrha Tršance, dober kilometer vzhodno od cerkve sv. Tilna. Ob planinski poti so oznake "Črt", prav tako 50 pred spomenikom, kjer nas usmeri puščica k njemu. |
[zvezda] Požrtvovalnemu borcu NOV Gortnar Francu Črtu 3. 2. 1923 Češnice Železniki Padel 14. 6. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, poslikal Dušan Škodič 22. 5. 2020 |
6.11.2021. 00:00 |
— |
Fotografija in CV Franca Gortnarja je prispeval njegov brat Peter Gortnar, ki skrbi za obeležje padlemu. -- M. Hladnik 6. 11. 2021 |
Kamnit monolit |
Medvode |
— |
|
Jurij Ravnik - Saša in Janez Županc, pokopališče Trnja vas, Celovec |
|
Sektor XII, sredina, celovško centralno pokopališče v Trnji vasi (Annabichl), Celovec
Flughafenstraße 7, 9020 Klagenfurt |
PRVEMU JANEZ ZUPANC JURIJ RAVNIK - SAŠO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
12.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 12.10.2023, dopolnil napis na spomeniku in dodal fotografije 1/3 do 3/4 |
— |
Avstrija, Celovec |
— |
|
Rojstna hiša Josipa Broza Tita |
V hiši je muzej z osebnimi predmeti Tita, dokumenti, slikami in kipi. Vstopnina 5 evrov zajema tudi ogled skansena Staro selo Kumrovec. |
Kumrovec, sredi vasi |
OVDJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
19.11.2023. 00:00 |
— |
— |
Muzej |
Hrvaška |
— |
|
Pokopališče Pivka |
— |
Pokopališče Pivka, pri župnijski cerkvi sv. Petra, ob vzhodnem zidu britofa. |
1. plošča 3. plošča |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po informacijah in fotografijah Andreje Žele 11. 10. 2023 |
11.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Pivka |
4281/6, KO Petelinje 1766 |
|
Grob Polde Mramor-Tomaž, Sv. Trojica |
Na vaškem pokopališču ob zidu za cerkvijo. |
BOREC SPOMENIČAR MRAMOR POLDE - TOMAŽ 1911 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 15.11.2023 |
15.11.2023. 00:00 |
— |
D,Divjak prenesel fotografiji F.Štibernika iz skupnega opisa z dne 21.11.2021-16.11.2023 |
Grob(išče) |
Bloke |
K.o.: 1668-ZALESJE, št.parc.: 671/2 |
||
Krtina, pokopališče, Paštebar Antonija |
Sistory navaja Ime in priimek: Antonija Poštebar, Oče: Janez, Mati: Ana, Po domače: Mancna, Datum rojstva: 17. 01. 1922, Kraj rojstva: Krtina, Kraj bivanja: Krtina, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 19. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Vahtenberk pri Moravčah, Kraj pokopa: Krtina. Opomba: Antonija Paštebar je napisana tudi na spominski plošči V spomin padlim borcem in žrtvam fašizma iz območja ZB Zg. Krtina 1941–1945 in na spomeniku na dvorišču tovarne Tosama. |
Pokopališče Krtina, Iskalnik grobov Domžale, Krtina, P: A, V: 3, S: 6 6 (Iskalnik grobov Domžale, Krtina Dostop: 10. 5. 2024).
|
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
10.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1945 Krtina, parc. št. 1 |
|
Podljubelj |
Olipic (*22. 10. 1920 Trnje nad Kaplo ob Dravi -- 23. 4. 1945 pod Ogrizovo
domačijo v Rutah nad Borovljami)Gräflinger (* 6. 10 1889 Podljubelj -- 9. 5.
1945 Podljubelj) Otoki. Podljubelj |
Pokopališče Podljubelj, Z ob glavni cesti iz Celovca, tik pred vasjo.
Unterloibl 62, 9163 Ferlach, Avstrija |
PARTIZANI PADLI V BOJU PROTI FAŠIZMU 1941--1945 FRANC GRÄFLINGER VILIBALD OLIPIČ IGNAC WEISS 2 NEZNANA 2 UNBEKANNTE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 10. 2020 |
4.8.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Avstrija, Borovlje |
— |