LSI 2: 234

Od leta 1951 do 1990 je muzej deloval kot Muzej NOB in ljudske revolucije s stalno razstavo na to temo.Po letu 1990 se je preimenoval v Zasavski muzej, s stalno razstavo Srečno...

Vir: Trbovlje, Pomniki našega boja

Muzej NOB in ljudske revolucije

Edina šola v Sloveniji, ki se imenuje po legendarni diviziji.

Temeljni kamen je bil položen 21. julija 1977.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 128.

NAROD BREZ ŠOLE JE NAROD BREZ BODOČNOSTI

NA TEM MESTU JE BIL  SEDEŽ 

ŠTABA III. OPERATIVNE ALPSKE 

CONE IN SEDEŽ POKRAJINSKEGA 

žKOMITEJA KPS ZA SLOVENSKO 

PRIMORJE OD NOVEMBRA 1942 DO 

AVGUSTA 1943.

DNE 27.IX.1964    ZB NOV OBČINE TOLMIN

Leta 1919 so OŠ Edvarda Kardelja Rogatec preimenovali v OŠ Rogatec. Doprsni kip je shranjen v Celjskem muzeju.

EDVARD KARDELJ 

SIstory navaja Ime in priimek: Franc Petan, Oče: Franc, Mati: Jedert, Datum rojstva: 25.04.1912, Kraj rojstva: Blato, Kraj bivanja: Konjiška vas, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 11.08.1944, Kraj smrti / izginotja: Šmarje pri Jelšah, Kraj pokopa: Sv. Štefan pri Šmar., Država pokopa: Slovenija

sin FRANCI1912 padel 1944

Pred tovarno Združenih papirnic v Vevčah je bilo 9. maja 1949 odkrito spominsko obeležje 78 padlim papirničarjem - delavcem obrata, ki so padli v NOB, bili ustreljeni kot talci in umrli v taboriščih.

Viri:

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 102.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 39.

Ali je ta spomenik nasledil spomenik na Papirniškem trgu?

Na upravni zgradbi tekstilne tovarne Volna je spominsko znamenje 4 delavcem, okupatorjevim žrtvam.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh str.494. 

Znanstveni inštitut je deloval 1944 in 1945.

Ploščo, izdelano po načrtu arhitektke Milice Detoni, sta dala vzidati Inštitut za  narodnostna vprašanja in Muzej narodne osvoboditve  22. julija 1954.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 81-82.

V TEJ HIŠI
JE DELAL
OD XII-1944 DO 27-IV-1945
ZNANSTVENI INSTITUT
PRI PREDSEDSTVU SNOS
USTANOVLJEN Z ODLOKOM IOOF
12-1-1944
POSTAVILA 22-VII-1954 NJEGOVA NASLEDNIKA
INSTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA IN
MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE

V začetku šestdesetih let, so v Ilirski Bistrici začeli uresničevati zamisel, da bi številne domače žrtve druge vojne pokopali na enem mestu in jim postavili primerno spominsko obeležje. Lokacija je bila izbrana ob Vojkovi cesti med Ilirsko Bistrico in Trnovim pod hribom, ki mu še danes domačini pravijo Brinškov hrib, kljub uradnemu imenu Hrib svobode.

Na položni strmini obrnjeni proti jugu je nastalo široko stopnišče, ker so na vrhu izkopali jamo za posmrtne ostanke skoraj tri stotim partizanom, ki so padli v zaključnih bojih maja 1945 v okolici Ilirske Bistrice. Nad grobnico prekrito s marmornimi ploščami je simbolno stal iz treh kamnov cca 1 m visok izklesan Triglav s kamnito zvezdo. V dnu stopnišča se je dvigal nekaj metrov visok obelisk sestavljen krožnih blokov. Kasneje so postavili na obelisk še široko plitvo posodo iz katere je nekaj krat gorel plamen. Prostor je bil lično ograjen z nizkim zidom iz klesanih kamnov. Od spominskega obeležja je nekaj še ostalo. Odstranili pa so obelisk in ga nadomestili z betonskim vodnjakom, posmrtne ostanke padlih so prenesli v podnožne osrednjega spomenika na tem hribu, odstranili so kamniti Triglav z zvezdo … tako je stopnišče s kompleksom postalo zgolj urejen dostop do Lenassijevega spomenika na vrhu hriba, ki je uradno odkrit leta 1966 in posvečen, padlim domačinom, borcem IV. armade in prekomorcem. 

In še žalostni del: kamniti bloki obeliska so danes razmetani na dvorišču neke vaške šole, trije veliki klesani kamni Triglava so v mestnem parku z vrhom zapičeni v zemljo in služijo za klop, največji del spomenika »veliki Triglav« pa je spodzidan in služi za mizo v parku. Na srečo je vsaj kamnita zvezda našla svoje novo spoštljivo mesto na enem od spomenikov v sosednji vasi. Toliko o spoštovanju narodnih simbolov. Vir Kamra.si

Geslo: prekomorci123

Tomo Brejc se je rodil v Dolenjih Novakih leta 1904. V Jugoslaviji, kamor je emigriral, se je pridružil delavskemu gibanju. Leta 1928 je postal član KPJ. Kot aktivni komunist je bil obsojen na 18 mesecev zapora, leta 1936 pa izgnan iz Jugoslavije. V Parizu je urejal »Glas izseljencev«. Leta 1939 se je vrnil v Slovenijo, 1.1941 pa je bil med organizatorji osvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Aprila 1942 ga je CK KPS poslal na Primorsko. Postal je prvi sekretar PK za Slovensko Primorje. 

Spominska plošča je pravokotne oblike (60 x 40 cm) izdelana iz črnega granita z vklesanim in obarvanim napisom.

V TEJ VASI SE JE RODIL
TOMO BREJC – PAVLE
18.12.1904 – 3.2.1964
REVOLUCIONAR IN PUBLICIST

ZZB NOVAKI – ETA CERKNO 26. 5. 1974

Marjan Pezdir - Roman je kot politični komisar Simonove čete padel v boju z italijanskim bataljonom Macerata pri Štirni na Veliki gori nad Ribnico. Tedaj je Tomšičeva brigada porazila to enoto, ki je nato 26. marca 1943 nad breznom pri Jelenovem Žlebu doživela še hujši poraz. Po vojni je bil prekopan v družinski grob na Žalah.

R  O D   B I  N  A     P  E  Z  D  I  R

MARJAN   *27.3.1922 + 4.10.1943

Aprila 1944 so tu Nemci obesili dva partizana, eden je bil iz Renč, drugi iz Splita.
LSI 2:  196

DNE 14. APRILA 1944
STA NA TEM MESTU
DAROVALA ŽIVLJENJE
BORCA ZA SVOBODO
NJEGOVAN MOZETIČ IZ RENČ
IN
VLADIMIR SANTINI IZ SPLITA
ŽRTVI NACISTIČNEGA NASILJA
PB 25. LETNICI OSVOBODITVE
JE V TRAJEN SPOMIN POSTAVILA
ZVEZA BORCEV IZ SOVODENJ.
1. MAJA 1970