Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
1245
LOGATEC - Ludvik Jerman

Spominska plošča na hiši Tržaška c. 65 Logatec. Je iz temnejšega marmorja, velikosti cca.40 krat 50 cm z belim zgoraj omenjenim napisom.

ZB G. Logatec

EŠD 21506

»'16. aprila 1944. leta okrog pol desetih je skupina pijanih domobrancev začela razgrajati pred hišo. […]

Glasno prepevaje so pijani v cikcaku kolovratili naprej proti Grassiju, kjer je stanoval 30-letni Ludvik Jerman z ženo in mamo. Ludvikov oče je bil v Logatcu cenjen gostilničar in trgovec, a je obrt opustil kmalu po prvi svetovni vojni. Umrl je 1921. leta. Zapustil je ženo, šest sinov in hčerko. Od teh danes živijo le še Vinko, Jože in Ida. Hilarij Jerman-Vasilij je padel junija 1943. leta na Suhorju v Beli Krajini, star 22 let. Bil je intendant bataljona v Šercerjevi brigadi. Vinko Jerman je bil poveljnik bataljona v Vojkovi brigadi. Anton se je po vojni smrtno ponesrečil. Najstarejši v družini, Remigij, je bil med vojno v koncentracijskem taborišču Dachau, po vojni pa občinski uslužbenec v Dolenjem Logatcu in je za posledicami trpljenja v taborišču umrl 1949. leta, star 49 let.

Grassijeva hiša je tik ob glavni cesti v Dolenjem Logatcu. Na njej je spominska plošča (spominske plošče so tudi na vseh drugih hišah, v katerih so bile žrtve črne roke).

H Grassiju so črnorokci prispeli okrog enajstih zvečer. Hišo so obkolili, potem pa so se začeli dreti:
'Komunist Ludvik Jerman, pridi takoj iz hiše!'

Jermanovi so stanovali v zgornjih prostorih in so že spali. Mati se je prebudila in pogledala skozi okno: 'Pustite nas spati Pridite jutri. Pri nas se podnevi dela, ponoči pa počiva.'

Pobesneli so. Da si jim upa taka ženica soliti pamet! Njim, ki so po škofovih besedah 'plemeniti narodni borci'. Vdrli so v hišo in po stopnicah v Jermanovo stanovanje.

'Dvigni se, lenoba,' so se drli in začeli ihtavo brskati po stanovanju. Iskali so denar in druge vrednosti. Dobili so samo karte za cigarete. Med oblačenjem se je Ludviku posrečilo izročiti ženi Frančiški denarnico.

Odpeljali so ga na dvorišče in mu pred smrtjo očitali: 'Dva brata imaš v partizanih, tebe pa smo večkrat prosili, da se nam priključiš. Nisi nas ubogal, zato sprejmi božjo kazen.' Odjeknili so streli in Ludvik se je zgrudil mrtev. Mati je prepoznala nekatere morilce: Franca Arharja, Franca Leskovca, Ivana Cankarja in Jožeta Mačka.

Na Ludvikovem pogrebu je bilo veliko ljudi. Njegova žena Frančiška ni  imela drugega denarja kot tistega, ki ga ji je mož izročil pred smrtjo. Bilo ga je samo toliko, da je lahko z njim plačala pogreb. S taščo sta se le s težavo prebijali do konca vojne.

Frančiška Jerman je med vojno izgubila moža, mamo Katarino, sestro Julko in brata Toneta Strleta, ki je bil predsednik odbora OF v Podložu v Loški dolini (ubili so jih Italijani med roško ofenzivo 1942. leta v gozdu pri Podložu). Po vojni se je poročila z Ludvikovim bratom.

'Hura, pa smo ga!' so rjoveli, ko so se oddaljevali od Grassijeve hiše in se bližali Mezetovi.«

(Jože Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 602, 603, 604, 605)

Stanovanjska hiša Tržaška cesta 65, na desni strani iz smeri G. Logatca proti D. Logatcu

                 [zvezda]

  NA TEM MESTU JE BIL 

16. 4. 1944 USTRELJEN OD 

ČRNE ROKE 

  TOV. JERMAN LUDVIK 

  SODELOVALEC ZA OF OD 

  LETA 1941. 

                            SLAVA MU!

KRAJEVNA ORG. ZB NOV LOGATEC

Obstoječi spomeniki
Ivan Pergovnik, april,2017, 13.4.2020 15.1.2022 D.Divjak
19.10.2023. 00:00
15.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak M.Kermavnar, 19.10.2023, dopolnil Opis po predlogi Zdenke Primožič in dodal fotografije 3/2 do 3/4.
spominska plošča
Logatec
K.o.: 2015 - BLEKOVA VAS, št.parc.: 1721, lastništvo KS Tabor, Logatec-občina Logatec
273
DOBRUŠA - spomenik ustreljenima talcema Ivanu Pircu in Francu Drešarju

Spomenik je dobro viden z AC smer Gorenjska - Lj.; stoji tik v križišču treh cest v Repnjah. Znamenje (odkrito 13. junija 1953) je posvečeno talcema, ki sta bila na tem kraju ustreljena 10. septembra 1944. V piramidalno naravno oblikovano skalo je vpeta spominska plošča, ki je bila postavljena na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Vodice.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 56.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 109-110.

EŠD 19571

Znamenje stoji ob razcepu cest Dobruša-Repnje 100 m od AC podvoza pri Vodicah.

NA TEM MESTU

STA BILA USTRELJENA

10. 9. 1944

IVAN PIRC

ROJ. 24. 7. 1913

FRANC DREŠAR

ROJ. 28. 9. 1899

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik 20.avgust 2021 dopolnil D.Divjak, 5.10.2021 - T.Bizjak;
20.8.2021. 00:00
20.8.2021 dopolnil opis in podatke D.Divjak
neobdelan kamen, plošča z vklesanim zapisom, kraj zgodovinskega dogodka, memorialna dediščina
Vodice
K.o.: 1724 - REPNJE, št.parc.: 760
6553
CELJE-Spominske plošče - glavni vhod stavba EMO

Obeležje je postavljeno v spomin delavcem podjetka EMO, ki so bili civilno aktivni v Narodnoosvobodilnem boju med II. svetovno vojno.
Vir: OBELEŽJA NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA V MESTNI ČETRTI GABERJE, Društvo borcev za vrednote NOB Gaberje

Poslovna stavba EMO na Mariborski cesti 86, plošče so v glavnem vhodu.

ZVESTOBA PROLETARSKA VAM KOVALA 
V RAZREDNI BORBI JE ZAVEST IN MOČ 
PRAVICA V TLA TEPTANA VAS JE ZVALA 
DA VSTALI STE IN S PUŠKAMI ŠLI V NOČ
                       .
SVOBODNO SONCE DOMOVINI SIJE
OBLAST V NJEJ JE DELOVNIH LJUDI
IN KO JUNAKE VAS GOMILA KRIJE
V NESMRTNI SLAVI VAŠ SPOMIN ŽIVI
                   .
ŠTEFE VIKTOR                ŠTEKLIČ FRANC
ŽOHAR FRANC                ŠMERC ANTON
HOJNIK ŠTEFAN              KOS TONE
SORČAN LJUDMILA         LESKOŠEK MAKS
GRABAR ŠTEFAN            PRIMOŽIČ RUDOLF
HORVAZ IVAN                  KRAMAR SLAVKO
VRAN FRANC                   KOLŠEK MIHAEL
KUŠAR ANTON                KRESNIK RAJKO
KOPRIVŠEK JERA           GOLOB EDVARD
KOPRIVŠEK KAREL        VRČKOVNIK MIRKO
ŠTEFE BOGDAN              MLAKAR VLADO
BENČINA JOŽE                FRECE KAREL

VIŠNAR EDVARD             OKORN IVAN
ŠTORMAN MAKS             BRINOVEC MARIJAN
KOZODERC VIKTOR       ROMIH ŠTEFAN
RUPNIK FRANČKA          OKORN IVAN
MAROLT ANTON              ŽABKAR STANKO
MAROVŠEK MILAR          ŠKOFCA ALOJZ
MILHAR FRANC               PLANINŠEK MATIJA
LOKOŠEK EDVARD         GROBELNIK VILI
ŠTANTE KAREL  
BREČKO SILVESTER  
KLADNIK KOMRAD
ERJAVEC FRANC

14. februar 2021 - Daniel Divjak
14.2.2021. 00:00
Spominske plošče
Celje
1261
Padlim NOB Gorenji Logatec

Na granitnem podstavku je plošča z napisom.

Slava padlim borcem NOB g.Logatec.

Spomenik je velikosti cca.1,5 m krat 1 m, na sredini marmornatega podstavka je plošča z zgoraj omenjenim napisom.

viri arhiv zb Logatec

Iz smeri Kalc proti Logatcu zavijemo levo na Pokopališko cesto, po 100 m je na levi strani pokopališče v G.Logatcu. Pri glavnem vhodu naravnost do zidu in neekoliko levo je spomenik padlim borcem

SLAVA PADLIM BORCEM V 

                  NOB

                                     1983

Obstoječi spomeniki
Ivan Pergovnik, april,2017
27.10.2023. 00:00
M. Kermavnar, 27.10.2023, dodal fotografije 3/2 do 3/5
spomenik s ploščo
Logatec
K. o. 2015 Gorenji Logatec, parc. št. 1085, lastnik občina Logatec
5989
Tehnika Mernik, Božje
  • Zbornik spomenikov ... Slovenska Bistrica, 20
  • Maja Valenčak: Partizanska tiskarna Tehnika Mernik. SB okt. 2023.
Ob potoku pod vasjo Božje je od zemljanke ostala samo kotanja, obeležje pa je 500 m južno od kmetije Božje 11, ob kolovozu, ki vodi kmetije (Božje 11), kjer se konča cesta, navzdol. Dostop je mogoč s terenskim vozilom. Od obeležja je smerokaz proti T za kolovoz do zemljanke; torej v nasprotno stran od potoka. Latitude: 46.404042 N 46° 24' 14'' Longitude: 15.420502 E 15° 25' 13''

TEHNIKA MERNIK
AVGUST 1944
MAJ 1945

TEHNIKA MERNIK

JE BILA V SKRITEM JARKU, V ZEMLJANKI, VELIKI 8 METROV KRAT 4 METRE.

DELOVALA JE OD AVGUSTA 1944. LETA DO MAJA 1945. LETA.

VODIL JO JE TUGOMER VUT - NACE, KASNEJE ANTON ZORKO - ZVONKO.

DELALO JE 20 LJUDI,  TISKALI SO POTROSNE LISTIČE, LETAKE, BROŠURE, GLASILA,

RADIOVESTNIK IN NOVI ČAS. ZUNANJA SODELAVCA IN OBVEŠČEVALCA STA BILA 

PEPCA IN NANDA TAJNIKAR IZ KORITNEGA,

KI STA SKRBELA ZA VARNOST TEHNIKE IN NJENIH LJUDI.

OPLOTNICA, MAJ 2007

ZZB NOV OPLOTNICA

Uničeni spomeniki
M. Hladnik 31. 7. 2020
28.10.2023. 00:00
Neurje konec julija 2023 je spomenik podrlo (Valenčak, SB). Do spomladi ga bodo obnovili. -- M. Hladnik 28. 10. 2023
18 brun v obliki knjige
Oplotnica
6524
Ivana Leitner, družina Moskovič, Jakob in Erna Pogačnik
Levstikova 15, Ljubljana

TUKAJ JE PREBIVALA

IVANA LEITNER

ROJ. LÖBL, 1870 

ARETIRANA 29.X.1943

DEPORTIRANA

V RAVENSBRÜCK

UMORJENA 9.V.1944

.

TUKAJ JE PREBIVALA

FELIKS MOSKOVIČ

ROJ. 1878

PREGNAN V PAPOZZE 1942

ARETIRAN 30.XI.1943

ODPELJAN V ROVIGO, 

FOSSOLI

DEPORTIRAN

V AUSCHWITZ

UMORJEN 30.VI.1944

.

TUKAJ JE PREBIVAL

JULIJ MOSKOVIČ

ROJ. 1924

PREGNAN V PAPOZZE 1942

ARETIRAN 30.XI.1943

ODPELJAN V ROVIGO, 

FOSSOLI

DEPORTIRAN

V AUSCHWITZ

UMORJEN 27.XI.1944

V FLOSSENBURGU

.

TUKAJ JE PREBIVALA

KLARA MOSKOVIČ

ROJ.LEITNER, 1896

ARETIRANA 29.X.1943

DEPORTIRANA

V FLOSSENBÜRG

UMORJENA 30.X.1944

.

TUKAJ JE PREBIVALA

VERA MOSKOVIČ

ROJ. 1919

ARETIRANA 12.XI.1943

ODPELJANA V ROVIGO,

FOSSOLIDE

DEPORTIRANA

V AUSCHWITZ

UMORJENA 30.X.1944

.

TUKAJ JE PREBIVAL 

JAKOB POGAČNIK

ROJ.1886

ARETIRAN 12.IX.1944

DEPORTIRAN

V DACHAU

UMORJEN 12.II.1945

.

TUKAJ JE PREBIVALA

ERNA POGAČNIK

ROJ.GOLDSTEIN, 1899

ARETIRANA 12.IX.1944

ODPELJANA V BEGUNJE

DEPORTIRANA

V RAVENSBRÜCK

UMORJENA 1944/45

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 11. 2. 21
1.6.2021. 00:00
Dodal kolaž dveh fotografij Mojce Župančič. M. Hladnik 1. 6. 2021
spotikavci
Ljubljana
Gradišče I, 99/57
5919
Križ pokopališče
Ob severnem zidu pokopališča pri cerkvi Sv. križa v vasi Križ.

                       [zvezda]
                       [Triglav]
                        [morje]

PADLI SMO ZA SVOBODO NARODA
      BRANITE NAŠE PRIDOBITVE!
      DOKONČAJTE NAŠO BORBO

KARIŽ HILARIJ                1908 – 1944
KOŠUTA MARIO             1919 – 1943
KOŠUTA VIKTOR            1920 – 1943
SEDMAK FRANC            1914 – 1944
KOŠUTA JOSIP               1893 – 1943

BATIČ IVAN                    1916 – 1945
ANTONČIČ EVALD         1924 – 1945
BIZIN EDVARD                1927 – 1945
BOGATEC IVAN              1887 – 1944
KOŠUTA KAREL             1922 – 1943

JURETIČ BORIS             1920 – 1944
BOGATEC PETER          1910 – 1938
BOGATEC IVAN              1917 – 1945
BOGATEC MIRKO          1923 – 1944
DOVŠAK FERDINAND   1904 – 1941

KOŠUTA JOSIP              1908 – 1947
GUŠTIN KAREL              1925 – 1945
KOBAU FRANC              1910 – 1945
KOŠUTA VIKTOR           1911 – 1942
KOŠUTA JOSIP              1913 – 1944
KOŠUTA LADISLAV       1922 – 1944
KOŠUTA KAREL             1915 – 1946

SEDMAK ADOLF             1927 – 1944
KOŠUTA EDVARD           1926 – 1944
MAGANJA MARIJ            1908 – 1944
PACCHIONI PAVEL         1924 – 1944
SEDMAK BOŽIČ              1921 – 1945
SEDMAK HENRIK           1923 – 1944
SEDMAK EMIL                1927 – 1945
SEDMAK GVERIN           1927 – 1945

SULČIČ ANTON              1897 – 1944
SOSIČ KAREL                 1922 – 1943
SOSIČ ALEKSANDRA     1923 – 1943
SULČIČ ROMAN              1904 – 1945
SULČIČ DANILO              1918 – 1944
SULČIČ LUCIJAN            1924 – 1945
ŠKABAR ALDO                1924 – 1944
ŠKODA JORDAN             1925 – 1944

STERGONŠEK IVAN        1920 – 1943
STEFANČIČ HENRIK       1912 – 1945
STEFANČIČ LADISLAV   1922 – 1945
ŠVAB RUDOLF                 1925 – 1944
ŠVAB VIRGILIJ                 1928 – 1945
TENCE JOSIP                  1897 – 1945
ŠVAB RADO                     1920 – 1943

TENCE FERDINAND       1909 – 1944
TENCE IVAN                    1912 – 1944
TENCE FRANC                1920 – 1944
TENCE DANILO               1926 – 1945
TENCE MARIJ                  1928 – 1945
ŠTOK LIVIJ                       1925 – 1944
TRETJAK JOSIP              1922 – 1943

TRETJAK MARČEL          1914 – 1945
TRETJAK IDA                   1924 – 1943
VERGINELLA JOSIP        1908 – 1945
SIRK DRAGO                   1927 – 1944

KARIŽ VALENTIN            1903 – 1941
TENCE MARIO                 1900 – 1945
TRETJAK ALOJZ             1926 – 1946
SEDMAK DANILO            1904 – 1941
SEMEC FRANC               1907 – 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
14.7.2020. 00:00
M. Kermavnar, 23.6.2024, po fotografijah dopisal besedilo na spomeniku
Italija
878
Aleš Bebler, Nova Gorica

Spomenik je bronasti doprsni kip postavljen na kamnit postavek. Je delo kiparja Marjana Keršiča, postavljen je bil 27.4.1982. Takrat je bila stavba za spomenikom stavba vseh družbenopolitičnih organizacij v Novi Gorici in prav družbenopolitične organizacije so leto po smrti Beblerja postavile spomenik. Odkrili so ga ob slovesnosti ob dnevu OF. Slavnostni govornik je bil sekretar CK ZKS Miha Ravnik, kip pa je odkrila članica sveta federacije Lidja Šentjurc. Kulturni program so oblikovali mirenski pevci, anhovska godba in igralci novogoriškega PDG. 

Iz časopisnih člankov v Primorskih novicah (30.4.1982) in Primorskem dnevniku (27.4.1982) je razvideti, da so spomenik pravzaprav odkrili v ponedeljek 26. aprila zvečer. 

Narodni heroj je postal leta 1953.

EŠD: 26254, Nova Gorica

Biografija na spletu: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001800/

Viri: 

  • OB DNEVU OSVOBODILNE FRONTE. V NOVI GORICI SO ODKRILI SPOMENIK ALEŠU BEBLERJU«, rubrika »Goriški dnevnik«, Primorski dnevnik, (27.4.1982), letnik XXXVIII., št. 86 (11.214), str. 2.
  • »Spomenik dr. Alešu Beblerju«, Primorske novice, (30.4.1982), letnik XXXVI, številka 35, 36, str. 2.
Pred stavbo z naslovom Kidričeva ulica 9 v Novi Gorici. Nekdanja stavba družbenopolitičnih organizacij v Novi Gorici, med domačini v času SFRJ znana tudi kot Kremelj.

spredaj:

DR. ALEŠ BEBLER

PRIMOŽ

1907 - 1981

NARODNI HEROJ

na levi stranici gledano od spredaj:

ŠPANSKI BOREC

SOUSTANOVITELJ OF SLOVENSKEGA NARODA

ORGANIZATOR NOB NA PRIMORSKEM

BOREC ZA MEJE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE

27.4.1982

Obstoječi spomeniki
Grega Mejak, 17.1.2017
23.10.2022. 00:00
Dodal sliko M. Hladnik 23. 10. 2022
Kip
Nova Gorica
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 672/2
4700
Podnanos, Spomenik padlim med NOB

Spomenika krajanom in Janku Premrlu - Vojku obdajata spiralno zavita kamnita zidova. Napisi in posvetilo so na dveh bronastih ploščah.

Avtor je Marko Pogačnik, okrog so še njegove litopunkturne skulpture.

Spomenik postavljen leta 1983.

EŠD 4993 

Janko Premrl. Wikipedija.

Spomenik je postavljen na trgu ob cesti v Podnanosu, zahodno od osnovne šole (Podnanos 77).

Kip Janku Premrlu:

.
JANKO
PREMRL -
VOJKO
1920-1943
NARODNI
HEROJ

.
Bronasti plošči:

.
ZA NAŠ SVOBODNI DAN

SO SVOJO KRI PRELILI

V NARODNO OSVOBODILNEM BOJU

BORCI:

BIZJAK HENRIK  1925 - 1945

BRATOŽ ANDREJ   1915 - 1944

BRATOŽ JOŽE   1913 - 1944

FREJANČIČ STANISLAV1915 - 1943

HROVATIN JOŽE   1924 - 1943

JEŽ JOŽE   1924 - 1943

KODRE FRANC   1922 - 1943

MISLEJ JOŽE   1923 - 1943

PREMRL JANKO   1920 - 1943

ROSA ALOJZ   1909 - 1943

SKUPEK STANISLAV   1919 - 1945

TROŠT ALBERT 1921 - 1944

TROŠT IVAN   1914 - 1945

VALIČ MAKS   1909 - 1944

VIDRIH NIKOLAJ1913 - 1943

VOVK CIRIL   1924 - 1945

ŽORŽ JANEZ   1906 - 1943

ŽVANUT ANTON   1904 - 1944

.

ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA:

BIZJAK JOŽE   1890 - 1944

FABČIČ ANTON   1890 - 1944

FABČIČ ANTON   1899 - 1942

FABČIČ KAROLINA   1911 - 1944

JEŽ ALOJZ 1890 - 1945

MARGON ALOJZ   1896 - 1943

MISLEJ ANTON   1899 - 1943

PREMRL BOŽENA   1926 - 1945

ROSA JANEZ   1904 - 1944

.

POSTAVILI VAŠČANI PODNANOSA 

             1983

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 11.11. 2019, dop. M. Hladnik
15.7.2020. 00:00
Spomenik
Vipava
K. o. 2405 Podnanos, parc. št. 3026/17
3887
Spomenik na pokopališču v Dolnji Straži

Na stebru, sestavljenem iz klesanih kamnitih kvadrov, so izpisana imena na pokopališču pokopanih 23 padlih, talcev in žrtev. Avtor spomenika, ki je bil postavljen 1964, je T. Valentinčič.

EŠD 4233

Spomenik stoji na severni strani pokopališča, pri cerkvi Marije vnebovzete v Dolenji Straži.

BORCI 1942 DOL. STRAŽA
ČAMPA ANTON   BARTOLJA LOJZ
BARTOLJ SILVO ZALETELJ STANE
HRUŠEVEC
MRVAR JOŽE
1943 DOL. STRAŽA ČAMPA JANEZ   
ŠIŠKA FRANC   ZUPANČIČ RUDOLF
PODGORA
BOBNAR LADISLAV
1944 DOL. STRAŽA
GLAVAN LUDVIK   KOŠIR FRANC
KREVS RUDI   RISNIK MIRI
VIDMAR JOŽE   VRHOVŠEK JOŽE
HRUŠEVEC
MRVAR JOHAN
DOL. STRAŽA   
PIRIH JOŽE
ŽRTVE 1942   STRAŽA
JAKŠE AVGUST   SMOLIČ STANE
PODGORA
DRGANCA LOJZ   SKALE IVAN
STRAŽA 1943   ŠPRINGER FR.
1944 ČAMPA JANEZ   LAVRIČ MIRO
PODGORA
ZALETELJ FR.   
HRUŠEVEC
VINTAR JOŽE
SELA   GNIDOVEC IV.
1944 MAROLT ALOJZ

Obstoječi spomeniki
16.10.2024. 00:00
M. Kermavnar, 16.10.2024, dopisal imena na spomeniku in dodal katastrske podatke.
Straža
K. o. 1448 Prečna, parc. št. 2594/4
3064
SPOMENIK posvečen preboju Gorenjskega odreda

2 m visok graniten kvader (odkrit 1979) z napisom in bronastim reliefom partizanskih borcev (B. Putrih), je posvečen preboju Gorenjskega odreda iz sovražnega obroča 13. 6. 1944. Relief je ukraden.

Boštjan Putrih (kipar; 1979)

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 18 in 113.

Spomenik stoji ob cesti Vesca - Polje

Na tem kraju se je 13.6.1944 uspešno prebil gorenjski odred skozi sovražnikov obroč

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 3.5.2018
29.3.2024. 00:00
Fotografija (sl.4) ukradenega reliefa, vir: Lado Ambrožič-Novljan, o Gorenjskem odredu in preboju pri Vesci - 40 let Dopolnil: Lado Nikšič, 17.2.2021 M. Kermavnar, 29.3.2024, dodal fotografijo 4/2 iz knjige Spomin je moč ter katastrske podatke
Kamnit spomenik z urejeno okolico
Vodice
K. o. 1745 Vesca, parc. št. 471/3
8618
Taranto, Amilcare Scalinci, Italija

Vojaški zdravnik Amilcare Scalinci (1913--1971), ki je zdravil v partizanski bolnici Bobovec (gl. tam), ima v novem muzeju osebnosti v Tarantu 15 panojev. Gradivo zanje so nabrali tudi po slovenskih inštitucijah.

Italija,Mudit - Museo degli Illustri Tarantini, Via Plateja, 51, 74121 Taranto
Neobiskani spomeniki
M. Hladnik 15.10.2023
15.10.2023. 00:00
20.9.2025. 16:22
Italija
6531
Vipava, Spomenik Dragu Bajcu

Odkrit je bil 29. 10. 1978, kipar Negovan Nemec.

Vipava, pri Osnovni šoli, Vinarska cesta 4

   DRAGO BAJC
      1904 - 1928

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
12.2.2021. 00:00
Dop. opis M. Hladnik 21. 4. 2021 in sliko 1. 5. 2021 M. Kermavnar, 4.5.2021, dodal fotografiji 2 in 3
Doprsni kip
Vipava
K. o. 2401 Vipava, parc. št. 19/4
7030
Tigrovski tečaj slovenščine
Nanos 2, kmetija Blažon

                                     [tigr]
PRVI VSEPRIMORSKI TEČAJ SLOVENŠČINE

.

     AVGUSTA 1924 SE JE NA DOMAČIJI BLAŽON
 ZBRALO PREKO 50 MLADIH, DA BI SE POUČILI O
      ILEGALNEM POUKU SLOVENSKEGA JEZIKA
                 PO PRIMORSKIH DOMOVIH
    TO DOMOLJUBNO DEJANJE JE BIL ODGOVOR
 NA FAŠISTIČNI ZAKON - GENTILIJEVO REFORMO,
KI JE LETA 1923 UKINIL POUK V SLOVENSKEM JEZIKU
OB 85. OBLETNICI POSTAVILO
                                                       SEPTEMBRA 2009
                                               DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po fotografijah in podatkih Janija in Mojce Luštrek.
13.11.2021. 00:00
Spominska plošča
Vipava
K. o. 2406 Nanos, parc. št. *6
5343
Lože

Spomenik v obliki stiliziranega simbola Triglava je grajen iz kamnitih elementov z vklesanimi imeni padlih. Zasnoval ga je Drago Sevnik 31. 8. 1952.

  • EŠD 19171
  • JSNP 107
Pred nekdanjo osnovno šolo, jugovzhodno od vasi, Lože 53.

MOHORIČ IVAN                  1931 - 1946

SORTA FRANC                    1903 - 1945

NATLAČEN IVAN                 1923 - 1945

ŠČEK ALOJZIJ                    1903 - 1945

FERJANČIČ BORIS             1926 - 1944

VIDRIH PAVEL                     1927 - 1945

NUSDORFER FRANC         1908 - 1945

JAMŠEK FRANC                 1924 - 1945

FERJANČIČ STANISLAV    1928 - 1945

ŽVANUT ALOJZIJ                1920 - 1944

ŽVANUT ŠTEFAN                1923 - 1944

MALIK IVAN                         1923 - 1944

NABERGOJ SILVESTER    1901 - 1944

ŠVAGELJ DAMJAN             1910 - 1944

MOHORIČ IVAN                  1919 - 1944

PANGERC JOŽE                 1927 - 1944

ŽGUR BOGOMIR                1910 - 1944

ŠKERJANC IVAN                1906 - 1943

MAJCEN JOŽE                    1913 - 1943

FURLAN ANTON                 1905 - 1943

KRŽIŠNIK ŠTEFAN             1912 - 1943

SORTA ALEŠ                       1914 - 1943

SORTA JOŽE                       1897 - 1943

MALIK JOŽE                        1926 - 1943

FABČIČ CIRIL                      1900 - 1943

GOLJ ALOJZIJ                     1923 - 1944

MANČE                                          LOŽE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik. Dopolnil M. Kermavnar 19.8.2020
15.4.2020. 00:00
Vipava
K. o. 2402 Lože, parc. št. 1694/1
7040
Lojze Pirman, Sv. Trojica

https://wp.me/p4TOBI-1vI

foto Miloš Toni

Pokopališče pri Sv. Trojici na Blokah

                                    [zvezda]

PIRMAN LOJZE* 16. XI. 1909 V ZAVRHU PADEL

                                                            24. VII. 1942

                                           .

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po posnetkih in informacija Franca Štibernika. 21.11.2021 D.Divjak 15.11.2023
15.11.2023. 00:00
D.Divjak dodal povezavo, popravil lokacijo, odprl novo lokacijo za Mramorja 15.11.2023
Nagrobnik
Bloke
K.o.: 1668-ZALESJE, št.parc.: 671/2
6722
Hajdina, skrito orožje

Avgusta 1941 so prvoborci izkopali v gozdu pri Hajdini orožje, ki so ga tam hranili pripadniki osvobodilnega gibanja s ptujskega območja. Pri iskanju so naleteli na nemško policijsko patrolo. Partizani so se srečno prebili. Orožje so odnesli na Pohorje in je imelo pomembno vlogo v bojih 1. pohorske čete in 1. štajerskega bataljona. 

"Na kraju dogodka ob cesti Ptuj—Pragersko pred odcepom ceste v Kidričevo (levo) je postavljen spominski steber." -- Vodnik 451
Uničeni spomeniki
M. Hladnik R. Zupanec, 19. 2. 2024 S. Gradišnik, 9, 8, 2024 S. Gradišnik, 10. 8. 2024
27.8.2024. 00:00
Okolico domnevnega mesta stebra sem pregledal, vendar spomenika nisem našel. V gozdu v bližini mesta, označenega z zvezdico, sem naletel na domačina srednjih let, ki je na svoji parceli pripravljal drva. Povedal mi je, da ne ve za kakršenkoli steber oz. spominsko obeležje v tem gozdu. R. Zupanec, 19. 2. 2024 Danes, 9. 8. 2024 je na FB (Štajerska v plamenih) Stanislav Lepej objavil sliko stebra in vhod v zemljanko ob cesti Ptuj-Pragersko. Obeležje je opisano v knjižici (Vratič, Kostanjevec, Robinščak), ki jo je leta 1981 ob 40 letnici ustanovitve OF verjetno izdala ZB Hajdina. S. Gradišnik dopolnil opis, popravil lokacijo in dodal posnetek kamna.(10. 8. 2024). Danes 27. 8. 2024 smo Tone Gržina, domačin Franček Rudl in Stane Gradišnik, določili koordinate skrivališča, kjer so bili zakopani mitraljezi,: 46,411.937 N in 015,808.687 E. ,Pomnik je novi lastnik zemljišča kljub opozorilu odstranil in, odpeljal na deponijo. Predsednica ZB Ptuj, Branka Bezeljak je zagotovila, da bodo pomnik obnovili. Mesto, kjer je stal spomenik je zdaj na zahodni strani pentlje Hajdina - Kidričevo , ob gozdni poti. Fotografijo št. 1 je posnel Stanislav Lepej s Ptuja.
steber
KIDRIČEVO
394 GEREČJA VAS, 706/11
7603
V Šimenovih dolinah - bolnica

Bolnišnica je delovala od konca septembra do oktobra 1942. Iz Prezidanskega Berinščka se je bolnišnica morala na hitro umakniti v smeri Belih vod pod Škodovnikom. Pot ni bila lahka, ker so morali nositi del nepokretnih ranjencev. Šotore so postavili  na dnu vrtače, ki jih je zakrivala pred pogledi. Taborišče se je opazilo šele, ko si prišel do same vrtače.V začetku je bilo zelo težko zaradi pomanjkanja sanitetnega materiala. Kasneje so s Primorske po zvezah redno dobivali zdravila. Za hrano so dvakrat dnevno skrbeli domačini.Dober streljaj od bolnišnice so civilisti kmalu postavili taborišče Slivniškega bataljona, kar je ogrožalo konspiracijo bolnišnico. Zato so se morali umakniti in preseliti bolnišnico v bližino Soškovih lokvic na koncu Županovega Laza.
Vir: Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, Dimitrij-Mitja Jerič, Logatec 2014

Bolnica1234

Neobiskani spomeniki
D.Divjak 9.7.2022
9.7.2022. 00:00
Hrvaška, Čabar
9568
Šentjur pri Celju, pokopališče, Žvegler

Grob med 2. svetovno vojno tragično preminule družine Žvegler.
.
Žveglerjeva družina je živela na kmetiji v Rifniku pri Šentjurju. Že 1941 je bila povezana s prvimi aktivisti OF in vsi so sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju. Nemci so vse člane družine 6. junija 1942 aretirali in jih odpeljali v zapore v Celje. 

»… Žveglerjeve družine iz Rifnika pri Šentjurju, ki je bila zaradi sodelovanja v osvobodilnem gibanju v celoti uničena – očeta [Jožefa] in mater [Marijo, doma z Brezovega pri Sevnici] so leta 1942 umorili v Starem piskru, vsi trije otroci [Marija, Justina, Jožef] pa so umrli v taborišču Mauthausen.«

  • Tone Kregar Vigred se povrne, Druga svetovna vojna na Celjskem, Celje: Muzej novejše zgodovine, 2009, str. 6. [Elektronski vir]  Vigred se povrne, 2009, 6  

.

Očeta Jožeta Žveglerja so kljub visoki starosti (rojen 1867) mučili v celjskih zaporih in ga 23. julija 1942 ustrelili kot talca.

Mati Marija je bila rojena 1887 in 22. julija 1942 kot talka ustreljena v Celju, 

Žvegler Marija, rojena leta 1917. Najstarejša Žveglerjeva hči. Iz Celjskega zapora so jo odpeljali v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je verjetno umrla že leta 1942.

Justino Žvegler, rojeno 1918 so 28. avgusta 1942 poslali v Auschwitz, kjer je umrla leta 1942.

Jožefa Žveglerja, rojenega 1920, so iz celjskih zaporov prestavili na Borl in ga od tam s  transportom poslali v Mauthausen, kjer je. oktobra 1942 umrl.
.
V zvezi z družinskim grobom je nenavadna okoliščina, da so Žveglerjevi napisani na hrbtni strani nagrobnika, ki je tesno ob nagrobniku sosednjega groba in ga je zato težko opaziti. Kako je do tega prišlo, popisovalki ni znano. S primerjavo fotografije iz časopisa Utrip s sedanjim stanjem je mogoče sklepati, da je to stanje nastalo s postavitvijo Jevšnikovega groba. Vsekakor je lepo, da je ostal spomin na Žveglerjevo družino (glej tudi fotografijo 4/1).

.

.
Vir fotografije 1: Avtor ni naveden, Oštevilčeni pokojniki!, Utrip, Občina Šentjur pri Celju, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Leto III, št. 24, avgust 1980, str. 6. 
.

     Podrobnosti iz virov:
.
»ŽVEGLER JOŽEF, r. 1867 na Rifniku pri Šentjurju, kmet. Že 1941 je bila družina povezana s prvimi aktivisti OF. Zato so bili vsi aretirani. Jožeta so Nemci kljub visoki starosti mučili v celjskih zaporih in ga 23. julija 1942 ustrelili kot talca.«

  • Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 402

__________________________________________________

»ŽVEGLER MARIJA, r. 1887 v Brezovem pri Sevnici, kmečka gospodinja. Aretirana 1942 skupaj z možem, hčerkama in sinom, mučena in 22. julija 1942 ustreljena v celjskih zaporih.«

  • Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 402

__________________________________________________  

Marija Žvegler, rojena 1917: 
»18.julij 1942 – z Borla […] Žvegler Jože, 11. 3. 1920, Rifnik, kmet – 6. 6. 1942, Rifnik, umrl 25. 10. 1942, Mauthausen […] Tragičen primer je družina […] podobno je bilo z družino Jožeta Žveglerja z Rifnika, ki je umrl 25. oktobra 1942 v taborišču; njegov oče Jože in njegova mati Marija sta bila l. 1942 ustreljena kot talca, sestri Justina in Marija pa sta umrli v Auschwitzu. […]

  • France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 201

»ŽVEGLER MARIJA, r. 1917 na Rifniku pri Šentjurju. Najstarejša Žveglerjeva hči. Tudi ona je podpirala OF. Po aretaciji družine odpeljana v zapor, nato v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je verjetno umrla že 1942.«

  • (Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 402)

»19. ŽVEGLER MARIJA, roj. 4. maja 1917, umrla v Mauthausnu.«

  • Stana Gerk et al [ur.], Seznam žena iz  Št. Jurija1 pri Celju, ki so pomrle v nemških koncentracijskih taboriščih, Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, 1, Ljubljana: Založba Borec, 1970, str. 431

Opomba: Sistory in knjiga Slovenci v Mauthausnu navajata za Marijo Žvegler drug kraj smrti (Auschwitz) kot knjigi Med Bočem in Bohorjem ter Slovenke v narodnoosvobodilnem boju (Mauthausen). 

__________________________________________________  

Justina Žvegler rojena 1918:      
»18.julij 1942 – z Borla […] Žvegler Jože, 11. 3. 1920, Rifnik, kmet – 6. 6. 1942, Rifnik, umrl 25. 10. 1942, Mauthausen […] Tragičen primer je družina […] podobno je bilo z družino Jožeta Žveglerja z Rifnika, ki je umrl 25. oktobra 1942 v taborišču; njegov oče Jože in njegova mati Marija sta bila l. 1942 ustreljena kot talca, sestri Justina in Marija pa sta umrli v Auschwitzu. […]

  • France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 201

»ŽVEGLER JUSTINA, r. 1918 na Rifniku pri Šentjurju, kmečka hči.  Aretirana skupaj z drugimi družinskimi člani, mučena v celjskih zaporih, poslana v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je 1942 umrla.«

  • Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 402

Opomba: Sistory in knjiga Slovenci v Mauthausnu za Justino Žvegler navajata drug kraj smrti (Auschwitz) kot knjiga Med Bočem in Bohorjem (Mauthausen).
__________________________________________________ 

Jožef Žvegler, rojen 1920: 
»18.julij 1942 – z Borla […] Žvegler Jože, 11. 3. 1920, Rifnik, kmet – 6. 6. 1942, Rifnik, umrl 25. 10. 1942, Mauthausen […]Tragičen primer je družina […] podobno je bilo z družino Jožeta Žveglerja z Rifnika, ki je umrl 25. oktobra 1942 v taborišču; njegov oče Jože in njegova mati Marija sta bila l. 1942 ustreljena kot talca, sestri Justina in Marija pa sta umrli v Auschwitzu. […]
11861
JOŽE ŽVEGLER je l. 1941 živel na kmetiji svojih staršev v Rifniku pri Šentjurju. Vsa družina je sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju. Nemci so 6. junija 1942 vso družino aretirali in jo odpeljali v zapore v Celje. Oče Jože Žvegler je bil 23. junija 1942 ustreljen v Celju kot talec, mati Marija je bila 22. julija 1942 ustreljena kot talka v Celju, sestro Justino so 28. avgusta 1942 poslali v Auschwitz. Jožeta Žveglerja so iz celjskih zaporov prestavili na Borl in ga od tam s  transportom poslali v Mauthausen, kjer je 25. oktobra 1942 umrl.113«

  • France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 196, 198, 201

»ŽVEGLER JOŽEF, r. 1920 na Rifniku pri Šentjurju, kmečki sin. Kot vsa družina, se je tudi on opredelil za OF. Aretiran z drugimi člani družine, po zaslišanjih poslan v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je 20. oktobra 1942 umrl.«

  • Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 402
Pokopališče Šentjur pri Celju, 1. grob levo od poti, ki vodi od glavnega vhoda. (iskalnik grobov)

        Blag  spomin žrtvam vojne
                      oče JOŽEF
        *24. 7. 1867         + 1942
                  mati MARIJA
        *  4. 12. 1887       + 1942
                      MARIJA
        * 4. 3. 1917          + 1942
                     JUSTINA
        * 24. 9. 1918        + 1942
                       JOŽEF
        * 11. 3. 1920        + 1942
.
          RODBINA ŽVEGLER

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 16.1.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
24.3.2025. 00:00
M.Kermavnar, 15.3.2025, po fotografijah Zdenke Primožič 3/1 do 3/5 dopolnil Besedilo na spomeniku. M.Kermavnar, 15.3.2025, preuredil in dopolnil Opis. ZP
družinski nagrobnik
Šentjur
K. o. 1138 Šentjur pri Celju, parc. št. 223
1027
Zg. Krtina, pokopališče pri cerkvi sv. Lenarta, neznanima borcema

Enojni grob s temno nagrobno marmornato ploščo z vklesanim napisom, posvečenim padlima borcema Šlandrove brigade 1943. Grob z nagrobnikom je bil urejen 1989.

  • EŠD 10688
Ob zahodnem zidu pokopališča pri cerkvi nad vasjo. [V RKD je vrisana ob južnem cerkvenem obzidju.] Lokacija na pokopališču v viru RKD je prava: prvi grob levo od vhoda, ob južnem zidu pokopališča.

TU STA POKOPANA

NEZNANA BORCA

ŠLANDROVE BRIGADE,

KI STA PADLA

V BOJU Z NEMCI

ZA KRTINSKIM HRIBOM

SEPTEMBRA 1943.

SLAVA JIMA

                        Krtina 1989

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 22. 2. 2017 nedokončano
10.5.2024. 00:00
M.Kermavnar, 25.10.2023, dodal Besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič M.Kermavnar, 10.5.2024, dodal fotografije 3/1 do 3/3 Zdenke Primožič in dodal opombo o lokaciji na pokopališču.
Nagrobnik
Domžale
1945 KRTINA, 1
5766
Spominska plošča padlim za svobodo, Nova vas nad Dragonjo

Na višini 170 cm od tal je bila vzidana plošča iz belega marmorja s posvetilom padlim za svobodo ob otvoritvi kulturnega doma Zmaga. Odkrita 30.8.1963. Leta 1998 je bila stara, počena plošča zamenjana z drugo iz črnega marmorja z identičnim tekstom.
EŠD 22714

Plošča je vzidana na pročelju bivšega Kulturnega doma, sedaj gostilna in trgovina, Nova vas nad Dragonjo 54.

            KULTURNI DOM ZMAGA

                        NOVA VAS

.
                NAPREDEK
                IN PROSVETA,
                TO NAŠA
                BO OSVETA
                   A. AŠKERC
.
                   VAM, SINOVI NAŠI,
                     KI ZA SVOBODO
                 DALI STE ŽIVLJENJA,
                        PODARJAMO
                 NAŠ DOM KULTURE.
         DA SLUŽI LJUDSKI PROSVETI
  TER OSTANE ŽIVA PRIČA O BOJU ZA
SVOBODNO IN KULTURNO ŽIVLJENJE
                O ZMAGI ZATIRANIH
         SLOVENCEV NA TEJ ZEMLJI
.
                      SVEČANA IZROČITEV
                      SVOJEMU NAMENU
                             30.AVG. 1953

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 24.5.2020 D.Divjak 27.10.2023
27.10.2023. 00:00
D.Divjak dopolnil podatke 27.10.2023
Spominska plošča
Piran
K.o.: 2634-NOVA VAS, št.parc.: 2224/1
6373
Samatorca

Spomenik so sedmim padlim iz vasi in iz Brišč postavili leta 1980.

Google

LSI 1: 341

Na ploščadi v klancu pri hiši Samatorca 10a / Samatorza 10a, kjer je začetek pešpoti na vrh sv. Lenarta (https://www.google.si/maps/@45.7597866,13.7173801,3a,41.8y,81.53h,88.92t/data=!3m6!1e1!3m4!1sboDdCbgIgfIrFNEoh0Rwfw!2e0!7i16384!8i8192!5m1!1e1?hl=sl)

                    [zvezda]
                  PADLIM 
               VAŠČANOM 
                        V 
                     NOB

                        SAMATORCA 1980

DOLJAK BOGOMIR      1920   1944
DOLJAK JOSIP             1924   1943
GRUDEN IVAN              1915   1944
KOKORAVEC ALOJZ    1910   1944
KNEZ ALOJZ                 1901   1944
.
                AI CADUTI
             NELLA LOTTA
                      DI
             LIBERAZIONE

        ŽRTVE NACIFAŠIZMA

DOLJAK MIRKO            1880   1943
DOLJAK DANILO          1929   1944

 IZ BRIŠČ

GODNIČ KAREL           1908   1945
GRILANC JOSIP           1910   1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 17. 11. 2022
16.10.2024. 00:00
M. Kermavnar, 16.10.2024, dopisal imena na spomeniku.
Italija, Zgonik
6329
Šentjanž v Rožu

Padlim za svobodo, 175--181

  • Otoki. Šentjanž v Rožu
Pokopališče Šentjanž v Rožu / St. Johann im Rosental St. Johann im Rosental 21, 9162 Feistritz im Rosental, Avstrija

[križ]

PARTISANEN 

GEFALLEN

IM KAMPFE

GEGEN DEN

FASCHISMUS

1941--1945

VERBAND DER KÄRNTER PARTISANEN 1970

PARTIZANI PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU

ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 1970

FRANC VAVČE

JANEZ VESTER

TONI LESIČNIK

EGIDIJ HAFNER

MIHAEL BRUMNIK

TEREZIJA MALE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 2. 11. 2020
4.8.2021. 00:00
Dodal svoje slike. M. Hladnik 4. 8. 2021
Avstrija
5828
ZREČE-Spomenik talcem na pokopališču

Spomenik ustreljenim talcem v Zrečah.

"Vzrok za streljanje talcev je bila nemško maščevanje zaradi ustrelitve okrajnega vodje Štajerske domovinske zveze (Steirische Hematbund) Zreče in člana nemške kulturne zveze ''Kulturbund''  Avgusta Pukla in njegove žene Erike (po domače Gruntnar) iz Loške gore pri Zrečah, ki so ju partizani ustrelili 9. novembra 1943."

Vir: https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1703896.0160190053_y5840839.970126381_s12_b362

Pokopališče v Zrečah.

     Leva plošča:
"ANTON MERNIK, 1900 KUNIGUNDA
JURIJ MERNIK 1903 KOROŠKA VAS
JOŽEF KROPEJ 1906 KOROŠKA VAS
IVAN LESKOVAR 1908 BARTOLOVEC
ALOJZ KOTNIK 1919 NOVA VAS NA BLOKAH
MAKS KOROŠEC 1913 GORNJA RADGONA
JOŽEF JERNEJ 1919 ČRNA NA KOROŠKEM
IVAN FONDA 1914 KAMENČE - BRASLOVČE
DRAGO BERNAT 1914 NOVO MESTO
IVAN MIKLAVC 1924 TRNOVEC PRI MOZIRJU"
.
     Sredinska plošča:
"SPOMIN ŽRTVAM 
USTRELJENI 9. 3. 1944

ZDAJ VETER RAZNAŠA 
BESEDE NJEGOVE,
PRISLUHNI NATANKO 
DA ČUJEŠ GLASOVE:
LEPO JE, VEŠ, MAMA, 
LEPO JE ŽIVETI, 
TODA, ZA KAR SEM UMRL, 
BI HOTEL ŠE ENKRAT
UMRETI. 
                                  KAJUH
30.10.2003"
.
Desna plošča:
"JURIJ MILER 1925 BREŽICE
ALOJZ ATELŠEK 1914 POLJANE-REČICA OB SAVINJI
IVAN BAŠ 1914 KAMENČE-BRASLOVČE
VINCENC PIRNAT 1918 SREDNJE JARŠE
HENRIK PAVLOVIČ 1925 MARIBOR TEZNO
ANTON ROVŠNIK 1899 GOMILSKO
ANTON ROVŠNIK 1923 PODVRH-BRASLOVČE
RUDOLF SERŠEN 1915 KAPELA
ANTON ČEBIN 1920 MALA NEDELJA
FRANC TRUDEN 1926 STARI TRG"

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik, 8. junija 2020 22.marec 2021 dopolnil D.Divjak
22.3.2021. 00:00
22.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak Prepis z leve in desne table ter opis vzroka z navedbo vira - Bor1974, 29.V.2023 https://zrece.e-obcina.si/Files/eMagazine/12/42530/ZRE%C5%A0KI%20TALCI.pdf - na tej povezavi je vse o talcih-Bor1974, 25.III.2025.
Nagrobnik z napisnimi ploščami.
Zreče
K.o.: 1100-ZREČE, št.parc.: 1054
281
Mavčiče - pokopališče

Na vaškem pokopališču je postavljen skupen nagrobnik padlim domačinom iz Mavčič, Podreče in Jame. V kamnite štirioglate stebriče je vložena podolžna plošča (velikost 104 cm x 58 cm). Celoten nagrobnik je izdelan iz hotaveljskega marmorja. Napis je vklesan.

Nagrobnik je postavil krajevni odbor ZB NOV Mavčiče, odkrit pa je bil leta 1950.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 110-111.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 231.

EŠD: 20634, memorialna dediščina

vaško pokopališče v Mavčičah

                  ZA SVOBODO DOMOVINE

                 SO DALI ŽIVLJENJA V NOV

JAMNIK FRANC           PODREČA        1916 – 1944

ROZMAN JOŽEF          PODREČA        1921 – 1941

JERALA JOŽEF           PODREČA        1901 – 1944

JERALA DOMINIK        PODREČA        1925 – 1944

ROZMAN JOŽEF          PODREČA        1901 – 1944

NAROBE LOVRO         PODREČA        1920 – 1945

ZEVNIK RUDOLF         MAVČIČE         1917 – 1944

BOHINC RUDOLF         MAVČIČE         1916 – 1943

TAŠKAR ANTON          MAVČIČE         1902 – 1944

HUBAD ŠTEFAN          MAVČIČE         1925 – 1944

KALAN VALENTIN        JAMA               1914 – 1944

Obstoječi spomeniki
Rudi Zevnik, Lado Nikšič
22.12.2022. 00:00
Opazka iz 17.10.2021, spominsko obeležje je pokrebno korenite sanacije, predvsem: utrditev nosilca nagrobnika, preložitev blokov v okviru groba, čiščenje, itd. (slika 3). M. Kermavnar, 22.12.2022, dodal fotografiji 3/2 in 3/3
nagrobnik
Kranj
Mavčiče, 84/1, župnija Mavčiče