| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Povodje, Spominska plošča aktivistoma OF |
Pravokotna kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita 15. junija 1958) je pritrjena na hiši, pred katero sta aktivista Marjan Rožanc in Matevž Bohinc 24. februarja leta 1942 padla v spopadu z nemškimi policisti. Plošča je bila postavljena na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Vodice. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 42. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 112-113. EŠD 19566 |
Plošča je bila pritrjena na južni fasadi hiše Povodje 6. Hiša je obnovljena, plošče na fasadi junija 2020 ni. |
1941 zvezda 1945 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar 22.5.2020
21.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
31.3.2024. 00:00 |
— |
21.8.2021 dopolnil napis s plošče, opis in podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 31.3.2024, dodal fotografijo 2 iz knjige Spomin je moč ter katastrske podatke.
|
Spominska plošča |
Vodice |
K. o. 1748 Skaručna, parc. št. 444/10 |
|
TOMISLAV GORIŠEK
|
Tomislav Gorišek, rojen 1927 v Trnovem hribu pri Sv. Jederti kot kmečki sin. Po okupaciji je pustil šolanje na celjski gimnaziji, ker ni maral hoditi v nemške šole. in se začel v Laškem učiti za kleparja. Med učno dobo je do odhoda v partizane 25. septembra 1944 deloval v osvobodilnem gibanju v domačem okolju. Bil je borec III. brigade KNOJ na Dolenjskem. Dodeljen je bil Pohorskemu bataljonu in je padel decembra 1944 na Pohorju.Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem, str.300. |
Pokopališče Sedraž. |
TOMISLAV GORIŠEK *28.12.1927 PADEL V NOB 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 20.3.2021 |
20.3.2021. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik. |
Laško |
1028 SEDRAŽ, 1158 |
|
Muzejska zbirka o ljudski revoluciji |
Urejena je v poslopju stare OŠ. S fotografijami in dokumenti prikazuje napredno delavsko gibanje med obema vojnama. Del zbirke je posvečen NOB od vstaje, širjenja upora, do množičnega vključevanja hrastniškega in okoliškega prebivalstva v boj leta 1944 in vse do osvoboditve. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 487. Pozneje je bila zbirka prestavljena v Muzej Hrastnik. Vir: ZB Hrastnik. |
Cesta 1. maja 41, Muzej Hrastnik |
MUZEJ HRASTNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 12. 3. 2024 |
12.3.2024. 00:00 |
— |
Zbirka je bila prestavljena v Muzej Hrastnik. Po informaciji predsednice ZB Daniele Kovač. |
Muzej Hrastnik |
Hrastnik |
— |
|
Šentvid pri Lukovici, pokopališče, Kosmatin Dušan in Mavricij |
Za Mavricij Kosmatin Sistory navaja: Ime in priimek: Mavricij Kosmatin, Oče: Jurij, Mati: Cecilija, Datum rojstva: 13. 09. 1921, Kraj rojstva: Turnišče, Kraj bivanja: Prevoje pri Šentvidu, Stara občina: Lukovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 0000, Kraj smrti/izginotja: SV od Targul Frumosa, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Romunija. Opomba: Podatek o dnevu rojstva v Sistory je drug kot na nagrobniku. V
Sistory tudi ni podatka o datumu smrti.- - - - - - - - - - - - - - - - - Opomba: Je mogoče sklepati, da gre pri navedbi imena za pomoto (namesto imena žrtve očetovo ime)? |
Pokopališče Šentvid pri Lukovici, po poti od glavnih pokopaliških vrat proti poslovilni vežici, levo, 3. vrsta, 8. grob, šteto z leve strani vrste (od glavnih pokopaliških vrat).
|
[križ] MAVRICIJ * 21. 9. 1921 + 2. 5. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 8.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
8.7.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1933 Lukovica, parc. št. 1172 |
|
BOHOR - Zbor aktivistov Kozjanskega |
http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=9508&submit.x=0&submit.y=0 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 129. Avtor posnetka št. 4: Marko Zdovc Nad ploščo sta tabli in sicer na levi strani: PO POTEH BORB IN ZMAGE, KOČA NA BOHORJU, 16, PD BOHOR ter na desni strani tabla POT KURIRJEV IN VEZISTOV |
Vzhodna fasada Koče na Bohorju. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 24. 2. 2017, nedokončano
21.8.2021 dopolnil D.Divjak |
24.2.2024. 00:00 |
— |
21.8.2021 dodal posnetek 4 in dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 24. 2. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil in uredil Besedilo na spomeniku. |
spominska plošča |
Krško |
K.o.: 1338 - DOBROVA, 593/5 k.o. Dobrova, PD Bohor Senovo |
|
Milka Kerin, Leskovec pri Krškem |
Bronast doprsni kip narodne herojke Milke Kerin iz Velikega Podloga, postavljen na pokončnem kvadrastem betonskem podstavku z napisom iz kovinskih črk. Odkrit je bil 18. septembra 1976, doprsje je delo Vladimira Štovička.
|
Spomenik se nahaja pri OŠ Leskovec, Pionirska cesta 4. |
NARODNI HEROJ MILKA KERIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 25. 2. 2017, nedokončano
23. januar 2021 dopolnil D.Divjak, |
23.1.2021. 00:00 |
— |
23.1.2021-dopolnil podatke D.Divjak |
doprsni kip na betonskem podstavku |
Krško |
K.o.: 1321-LESKOVEC, št. parc.:934 , Občina Videm |
|
Velike Lašče, Spominska plošča v šolski avli |
Na steni hodnika osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah je na steni iz treh posameznih plošč, skupna širina 160 in višina 90 cm, sestavljeno spominsko obeležje. Napisana so imena žrtev II. svetovne vojne, ki jih sestavljajo seznami padlih borcev, talcev in žrtev ter umrlih v taboriščih. |
V šolski avli Osnovne šole Primož Trubar |
KOT ŽRTVE STE PADLI V BOJUZA NAS, DA SREČO, SVOBODO BI UŽIVAL TRPIN BORCI: BREJC IVAN 1909 – 1944 TALCI IN ŽRTVE: BREGAR TILKA 1924 – 1944 V TABORIŠČIH: BABNIK JOŽE 1899 – 1943 SLAVA VAM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D,Divjak 21.9.2022, 6.6.2024 |
18.10.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetke 6.6.2024
M. Kermavnar, 18.10.2024, dopisal imena na ploščah in katastrske podatke. |
Spominska plošča |
Velike Lašče |
K. o. 1717 Velike Lašče, parc. št. 1954/3 |
|
Strahinj – Spominska plošča Katarini in Rudiju Mede |
OPIS PLOŠČE: Na pročelje hiše je bila pritrjena plošča (velikost 66 cm x 55 cm) iz sivega marmorja, z vklesanim pozlačenim napisom. ZGODOVINSKI PRIKAZ: Pavla Mede-Katarina se je rodila 29. junija 1919 v Strahinju. Po poklicu je bila tekstilna delavka v Kranju. Njen mož je bil Rudolf Mede-Groga, poznejši komandant Pohorskega bataljona. Pavla Mede je bila včlanjena v KPJ leta 1940. V partizane je odšla takoj za možem in pustila domačim skrb za mladoletna otroka. Ker se je v bojih izkazala ne le za hrabro, pač pa tudi za izredno vzdržljivo borko, je bila postavljena za komandantko ženskega voda v Pohorskem bataljonu. Vedno je bila vedra, v napad je šla s pesmijo na ustih in je tako dvigala moralo v trenutkih, ko so celo možje oklevali. Mede se je posebno izkazala v bojih 7. novembra 1942 na Pesku na Pohorju. V najbolj kritičnem trenutku je s svojim ženskim vodom ščitila bok bataljona. V poročilu IV. operativne cone piše: »Komandir ženskega voda v Pohorskem bataljonu je tovarišica Katarina, ena od najstarejših partizank, ki se je v vseh borbah odlično zadržala, prav tako tudi pri organizacijskem in političnem delu«. Mede je svoje tovarišice tudi praktično poučevala, kako je treba ravnati z orožjem. S pripovedmi o izbojevanih bitkah je pri novinkah razvijala predanost in borbenost. Skrbela je tudi za ranjence, posebno za njihovo prehrano. Padla je skupaj s svojim vodom v zadnji bitki Pohorskega bataljona 8. januarja 1943. Takrat so sredi zasneženega Pohorja padli vsi borci tega legendarnega bataljona. Za narodnega heroja je bila proglašena 20. decembra 1951. Med reorganizacijo štajerskih partizanskih enot v septembru 1942, je bil iz jedra »Kranjčevega bataljona« oblikovan 1. bataljon pohorskega odreda, ki je na splošno najbolje poznan pod imenom Pohorski bataljon. S tem bataljonom, katerega začasni komandant je bil Rudolf Mede - Groga. Po reorganizaciji Pohorskega bataljona, 3. novembra 1942, ko so se v bataljon vključile Šaleška, Savinjska in Puška četa, je bil Rudolf pa je bil imenovan za komandanta Pohorskega bataljona. Spominsko ploščo je vzidal krajevni odbor ZB NOV Naklo, odkrita pa je bila 26. julija 1957. OPOMBA: Spominska plošča Katarini in Rudiju Mede ima status memorialne dediščine in je zavedena v registru ZVKDS (EŠD 5161) na hiši Strahinj 37. Spominska plošča na objekt ni nameščena (dec. 2019). Ne glede na razlog ne-nameščenosti ZB NOB Kranj apelira k čimprejšnji namestitvi, skladno s kulturnovarstvenimi pogoji ZVKD OE Kranj. VIRI:
|
Spominska plošča je bila nameščena na pročelju hiše Strahinj št. 37, Sedaj pa je nameščena v bližini na kovinski informacijski tabli. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
Datum vnosa pred migracijo: 0016/04/26 00:00:00 |
Lado Nikšič za OO ZB NOB Naklo, 16. april 2016 |
— |
— |
Dne 11. avg. 2022 tov. Bojan Bajželj (predsednik OO ZB NOB Naklo) sporoča, da je spominska plošča Medetovima ponovno nameščena, sedaj na samostojni nerjaveči konzoli (sl.4/1, 4/2 in 4/3) ob objektu Strahinj 37. Ne sliki, poleg napisa, je vidna tudi stara hiša. Spominska plošča Medetovima je bila na pobudo OO ZB NOB Naklo in s fin. sredstvi občine Naklo, ponovno umeščena v juliju 2022 - vnesel L. Nikšič
avg. 2023, M. Kermavner VIRI |
spominska plošča |
Naklo |
Strahinj, 78, podatek ni javen |
|
Spominsko znamenje družini Kristan |
Pravokotna kamnita plošča z vklesanim posvetilom (v prvotni obliki odkrita leta 1949) je vstavljena v lesen kozolček pred hišo družine Kristan, katere člani so sodelovali z OF. Nemci so jih večkrat aretirali in so vsi padli v NOB. Ponoči, 12. 7. 1943 je nemška policija iz Vodic in Kamnika vdrla v Kristanovo hišo in do smrti pobila mater Marijo in dva njena sinova, tretjega pa laže ranila. Po zdravljenju je odšel v partizane, kjer je padel. Plošča je bila odkrita 22. julija 1947. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 43. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 114. EŠD 5665 Okrasni kozolček s spominsko ploščo stoji na vrtu severozahodno ob hiši Selo pri Vodicah 29. Pred hišo v Selu 29 kozolček še stoji, o plošči ni sledu ... |
Selo pri Vodicah št.29. |
DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA OSVOBODITEV NAŠE DOMOVINE 1941 - KRISTAN - 1945 MARIJA * 1. 9. 1889 VIKTOR * 5. 2. 1914 DRAGO * 8. 9. 1917 FELIKS * 17. 7. 1928 IVAN * 12. 11. 1919 SMRT FAŠIZMU SVOBODA NARODU. Z. B. BUK. ŠENK. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 3.5.2018
S.Gradišnik, 25.3.2022. |
25.3.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal besedilo, 25.3.2022. |
Plošča na kozolčku |
Vodice |
Selo pri Vodicah 29 |
|
Velike Poljane, pokopališče, Franc Kaplan |
Franc Kaplan je bil med tistimi 27 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje pri Turjaku, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani. SIstory navaja: Ime in priimek: Franc Kaplan, Oče: Franc, Mati: Marija, Priimek matere: Miklič, Po domače: NULL, Datum rojstva: 16.07.1911, Kraj rojstva: Videm-Dobrepolje, Kraj bivanja: Ljubljana-Breg 8, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): nameščenec, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Turjak, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija Groba ni najti. Geslo: turjaškežrtve123 |
— |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D. Divjak 17.1.2025 |
17.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ribnica |
— |
|
Šentlenart pri Sedmih studencih |
Ing. Franc Herle je bil iz Solčave, padel je 1944 na Rikarski planini, Anton Malec iz Kranja sept. 1944 blizu tod, Alojz Vidmar iz Kamnika na Trebinji, Suhar iz Podgorij 6. 12. 1944 pri Blačah. Od štirih neznanih partizanov sta bila dva Štajerca (padla v Grpičah 1944), eden iz Škofje Loke (padel na Petelinjeku), eden pa je padel v Karavankah. Ob prekopu v grob 22. 5. 1949 jim je govoril zavedni duhovnik Janez Starc.
|
Šentlenart pri Sedmih studencih / St. Leonhard b. Siebenbrünn 8, 9587 Arnoldstein, Avstrija; na vzhodnem delu pokopališča za cerkvijo. |
PARTIZANI PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941--1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 11. 2020 |
12.8.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Avstrija |
— |
|
Šentvid pri Lukovici, pokopališče, Gostič Marcel in Maks |
Marcel Gostič: Sistory navaja: Ime in priimek: Marcel Gostič, Oče: Maks, Mati: Marjeta, Po domače: Bognarčkov, Datum rojstva: 03. 02. 1928, Kraj rojstva: Prevoje, Kraj bivanja: Prevoje, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Lukovica, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 10. 01. 1944, Kraj smrti/izginotja: Prevoje, Kraj pokopa: Šentvid pri Lukovici. »10. januarja 1944 so Nemci zagrešili strašen zločin. Brez vsakega vzroka
so namreč v bližini Prevoj pobili tri nedolžne dečke: 14-letnega Božka in
16-letnega Franca Pogačarja ter 16-letnega Marcela Gostiča. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
- - - - - »1. (KAMNIŠKI) BATALJON |
Pokopališče Šentvid pri Lukovici, po poti od glavnih pokopaliških vrat proti poslovilni vežici, desno, 2. vrsta, 11. grob z desne strani vrste (od glavnih pokopaliških vrat). |
MARCEL 1928 - 1944 BOGNARČKOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 8.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
8.7.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1933 Lukovica, parc. št. 1172 |
|
Ljubljana, Žale, Franc Podlipec |
Sistory: Datum rojstva: 05.12.1894, Kraj rojstva: Vrbljene, Datum smrti / izginotja: 22.02.1945, Kraj smrti / izginotja: Povlje-Golnik |
Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [15B], vrsta [11], grob [9] |
PODLIPEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
9.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis. |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Vintarjevec, Spominska plošča kurirjem javke TV-3 |
Pravokotna kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita leta 1973) je pritrjena na fasadi hiše, v kateri je do avgusta 1944, ko je bila hiša požgana, delovala kurirska postaja TV-3. EŠD 20268 S postajo S-3 naj bi se izboljšala silno pomembna zveza med Štajersko in Dolenjsko, po kateri so pošiljali ne le pošto in razno literaturo, temveč so to smer uporabljale tudi skupine, ki so spremljale nove borce na poti s Štajerskega na Dolenjsko (tod je šlo čez Savo več kot 10.000 mobilizirancev) in vojaške enote. Vir: Kliče glavni štab, str.161. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Plošča je pritrjena na vzhodni fasadi hiše Vintarjevec 10.
Plošča je shranjena v garaži. Dogovor s predsednikom KO ZB za ponovno postavitev plošče. S.Gradišnik 24.12 2022 |
V TEJ KARNIČARJEVI HIŠI, KI JE BILA POŽGANA V NOČI 4.8.1944,JE BILA KURIRSKA POSTAJA TV 3. . OK ZMS LITIJA, 4.7.1970. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar 18.5.2020
19.9.2021 D.Divjak
24.12.2022 S.Gradišnik |
19.9.2021. 00:00 |
— |
19.9.2021 dodal tekst plošče D.Divjak
24.12.2022 dodal fotografije in opis. Plošča je odstranjena zaradi obnove fasade. S.Gradišnik |
Spominska plošča |
Šmartno pri Litiji |
— |
|
Odseku za notranje zadeve in odseku za sodstvo, Črnomelj |
Vodnik, 40 Plošči sta 21. julija 1954 odkrila Državni sekretariat za notranje zadeve LRS in Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS. Izdelani sta bili po načrtu arhitekta Draga Derkoviča. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 84. |
Ulica 21. oktobra 13, Črnomelj |
prva plošča: V ČASU NARODNO PRI PREDSEDSTVU Pokončni napis: DRŽAVNI V TEJ HIŠI JE BIL MED Pokončni napis: VZIDANO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik nedokončano, neobiskano
Dušan Škodič, 1.8.2021 |
16.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 16.10.2024, dopisal besedilo na ploščah. |
dve plošči |
Črnomelj |
K. o.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 964/6 |
|
UTIK - Spomenik |
V prvotni podobi sta spomenik sestavljala lesen obelisk in skala, na kateri je bila pritrjena bronasta plošča s Prešernovimi verzi. Lesen obelisk je posvečen Društvu kmečkih fantov in deklet (DKFID) in je bil odkrit leta 1979 kot delo kiparja Petra Jovanoviča. Simbolizira boj slovenskih kmetov in kmečkih uporov do NOB. Pobudo za njegovo postavitev je dala krajevna organizacija ZB NOV Bukovica-Šinkov Turn. Naknadno sta bila v park dodana še dva spomenika. Prva je spominska plošča petnajstim padlim borcem in dvanajstim talcem iz vasi Utik, Selo, Vesca, Bukovica, Šinkov Turn, Koseze in Potok, ki je bila odkrita 29. novembra 1950 v dvorani Zadružnega doma na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Bukovica-Šinkov Turn. Pozneje je bila prestavljena na današnjo lokacijo kot samostoječ pomnik. Nad glavnim spomenikom je oblikovan Triglav z jugoslovanskim grbom, na vrhu pa peterokraka zvezda. Spomenik je zaščiten s kovinsko strešico - ali pa je ta že vseskozi del spomenika. Na sosednji skali je bila poleg plošče s Prešernovimi verzi naknadno dodana še plošča padlima partizanoma Mirku Kraljiču - Cenetu in Mirku Mušiču - Zevsu, ki je bila prenesena s hiše v sosednji vasi Bukovica pri Vodicah. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 58. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 115. EŠD 5667 |
Utik 1, pri športnem igrišču ob cesti skozi vas. |
PADLI ZA SVOBODO OHRANIMO JIH V SPOMINU. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
21. avgust 2021 dopolnil D. Divjak |
21.8.2021. 00:00 |
— |
21. 8. 2021 dopolnil podatke D. Divjak
M. Kermavnar, 28. 10. 2023, z imeni dopolnil besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič |
Samostojna plošča na zidu poleg plošče na kamnu |
Vodice |
K.o.: 1743 - BUKOVICA, št.parc.: 1228 |
|
Kajuhov gaj
|
Kajuhov gaj, planinsko zavetišče je postavil Oto Gradišnik. |
Pri peskokopu v Paki zavijemo desno na Paški Kozjak.Peljemo do planinske koče(zaprta) in naprej proti Krištanu.Mimo Krištana do Daj.V Dajah zavijemo levo proti Zg.Ernencu.Tam parkiramo.Peš do Ostrice je cca pol ure. Zavetišče je na desni strani lepe, prostrane jase. |
[zvezda] Vam v spomin in |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik 2. 11. 2023 |
13.9.2024. 00:00 |
— |
Tri slike pod rubriko "4" Bor1974, 5. 5. 2021
M.Kermavnar, 13. 9. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na plošči, dopolnil Opis in dodal fotografijo 3/2. |
Planinsko zavetišče |
Dobrna |
1044 BRDCE NAD DOBRNO, 176 |
|
Žrtve fašizma in obletnica OF, Maribor |
Na tem kraju se nahajata dve spominski plošči, ena je posvečena žrtvam fašizma, ki je bila odkrita leta 1954, druga pa je bila posvečena 10. obletnici OF, odkrita leta 1951. Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag. |
Spominski plošči Delavcem TVT se nahajata levo in desno od vhoda na severni strani objekta na stavbi Kurilniška 6 na območju obrata Slovenskih Železnic Vleka in tehnika (SŽVIT) .
Dostop otežen oz. možen z dogovorom z vratarjem SŽVIT na vhodu v SŽVIT za vozila iz smeri Kurilniške ulice .
Sama Stavba Kurilniška 6 se nahaja 15 m od vhoda v SŽVIT na levi strani .Do spominskih plošč se pride peš mimo muzejskega eksponata SŽ ( glej sliki stavbe).Plošče so v dokaj dobrem stanju le napis je potreben obnove.
|
NAPIS na PLOŠČI LEVO OD VHODA Kurilniška 6 : OB 10 OBLETNICI OF PRVI MED ŽELEZNIČARJI 3.KONGRES 0F NAPIS na PLOŠČI DESNO OD VHODA Kurilniška 6 : SPOMIN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941 – 1945 RUPAR LOVRENC LENARČIČ ANTON STERMENSZKY JOŽEF VOGRINEC ALBERT PADLI STE Z VERO V NAŠ DOM NAJ NE ZAMRE VAŠ SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić 2020 ,Gorazd Stopinšek 1.12.2023 |
1.12.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominski plošči |
Maribor |
— |
|
Dolnji Suhor, pokopališče, Molek Franc |
SIstory navaja: Ime in priimek: Franc Molek, Oče: Jurij, Mati: Ana, Datum rojstva: 08.02.1907, Kraj rojstva: Bereča vas, Kraj bivanja: Bereča vas, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmet, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 05.12.1944, Kraj smrti / izginotja: Gusen/Mauthausen, Kraj pokopa: Gusen/Mauthausen, Država pokopa: Avstrija |
Pokopališče Dolnji Suhor, na vzhodni strani cerkve ob zidu.
Hiša v bližini: Bereča vas 73 |
RODBINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16. 11. 2023, po slikah in besedilu Mojce Luštrek |
16.11.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Metlika |
K. o. 1505 Bušinja vas, parc. št. 159/1 |
|
Končarjevi družini, Golišče 90 |
Kvadratna granitna plošča je bila odkrita 1961, posvečena je osmim članom Končarjeve družine (materi in otrokom), ki so umrli 30. novembra 1944, ko je okupator požgal njihovo domačijo. Zasavskitednik 7. 12. 1961 ...Zgodilo se je 30 novembra 1944. leta. Bilo je oblačno jutro, ko so se spustile iz doline proti Golišam horde podivjanih krvolokov in njih hlapcev. Z več strani so prihajali, da očistijo teren, da pokažejo svojo moč in se maščujejo nad neoboroženim ljudstvom in otroki. Oblaki so se spustili čisto nizko, kot da hočejo skriti te propalice na njihovi zločinski poti. Gospodar Matjan, ki ima posestvo nekoliko niže od Končarjevih, je stopil iz hiše, da pogleda, kakšno je vreme. Kar zazeblo ga je pri srcu, ko je zagledal nad hišo zelence, ki so že naredili zasede. Pogledal je na drugi greben. Vsepovsod so že bili sovragi, ki so prišli na ropanje, na ubijanje, na boj proti neenakemu sovražniku, proti golorokim ženam in otrokom . Naenkrat se je pokadilo z vrha hriba. Zgodilo se je to, česar so se ljudje najbolj bali. Dim se je večal in ljudje so spoznali, da sovražnik požiga. Zločinci so požigali domove, da onemogočijo borcu, da se pogreje pri domači peči, da pride domov k materi. Ljudstvo je obleklo nase čim več in bežalo od doma. Otroci so se stiskali k materam in edino od njih pričakovali pomoči. Matere so trepetale, bale so se za svoje otroke. Štedilniki in peči so ostali ta dan mrzli. Ljudstvo je bežalo - gorje pa tistemu, ki ni mogel od doma, gorje tistemu, ki je mislil, da bo s svojo navzočnostjo rešil dom, da bo preprosil sovraga. Okoli devete ure dopoldne so se zaslišali trije dolgi rafali. Slišalo se je daleč presunljivo jokanje in vpitje. Tako vpitje in jokanje je prihajalo od Šimnika, to je od Končarjevih. Tja se je napotilo krdelo zelencev. Mati je imela ravno polno peč, pripravljeno za partizane. Njih ni moglo omečiti niti presunljiv jok otrok, ne klici na pomoč. Pri tej hiši je bila ta dan doma sama mati s šestimi otroki. Oče je bil od doma. Bil je na Velikem vrhu. Ker so Nemci našli tam blizu neki grob, za katerega so v začetku mislili, da je nemški, so moža tam zadržali. Tako se ni mogel vrniti pravočasno in biti v najtežjem trenutku poleg svoje družine. Kako bi bilo, če bi ostal doma, ali bi počakali vsi skupaj Nemce, ali bi se skupaj umaknili v hosto, o tem pač danes ne moremo zanesljivo govoriti. Ko so Nemci odšli, so sosedje našli na požganem podu podkvice od čevljev, jeklene lasnice, otroški ožgan pipec in druge znake, po katerih so sklepali, da se je tragedija odigrala takole: Ko so Nemci prišli v hišo, je takoj prišlo do prepira med materjo in njimi. Zato so mater zvezali in odvlekli na pod in jo privezali k slamoreznici. Potem so privezali še ostalih šest otrok, ki so bili doma, k slamoreznici. Polili so jih s petrolejem, prerešetali z mitraljezom in zažgali. To sklepajo po tem, ker so našli v kosteh precej metkov. Starejša hčerka in njena prijateljica sta prišli k hiši. Obe je sovražnik prisilil, da sta naložili na domač voz naropano blago, morali sta vpreči domačo živino in vse skupaj odpeljati v dolino. V Kresniških poljanah so ju ljudje še videli, potem pa ni več sledi za njima. Nemci so ju gotovo ubili in vrgli v Savo. Malo pozneje je zgorela tudi Abtarjeva hiša, kjer so bili kurirji. Ti so zaradi megle opazili Nemce šele, ko so bili precej blizu. Komaj so pobrali pošto in se rešili. Ko je zbežala starejša hčerka, so jo Nemci obstrelili, mater v hiši pa pretepli in nato hišo zažgali. Isti dan so zgorele hiše še pri Vrbcu, Florjanovcu, Lukančiču in pri Setničarju — vse v Golišah. Na sosednem Kresniškem vrhu so se vedno ustavljali partizani pri Krmelu, kjer so gospodarile tri starejše sestre: Jožefa, Marija in Frančiška. Ta dan je bila po naključju odsotna Frančiška, a v hiši je bila starejša sosedova hči, po imenu Frančiška. Ko so prišli Nemci, so jih vprašali po imenih. Ker se je ujemalo po imenih, jih niso nič drugega spraševali, temveč zvezali skupaj, polili s petrolejem in zažgali. Tako so našli tudi pozneje njihova telesa blizu peči. Sovrag je odšel. Ljudje so hiteli na pogorišča, da bi rešili, če se kaj da. Ko so prihiteli h Končarju, se jim je nudil pretresljiv pogled: vse požgano - vse uničeno. Na požganem podu so našli nekaj koščic in drugih znakov od dragih in povsod priljubljenih Končarjevih. Zbrali so zadnje ostanke in jih položili na mrtvaški oder pri sosedu Matjanu. To sovražnikovo divjanje je zapustilo strahoten vtis: proti nebu so štrlele škrbine požganih hiš in opominjale ljudi: tod mimo je hodil oholi Nemec, »der Übermensch«, tu je gazil nemški škorenj, tu je širil svojo »kulturo«. Še dolgo se je širil po okolici smrad po ognju, videle so se požgane hiše, osmojeno drevje - na pokopališču so pa nova grobišča oznanjala: tu leže ostanki matere sredi otrok, nečloveško mučeni, trpinčeni in nazadnje ubiti. Zadnje poti na pokopališče se je udeležilo vse, kar je le moglo iti in je tako tiho demonstriralo proti okupatorju. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so žrtve položili k zadnjemu počitku. Še danes ljudje sodijo, da so zgorele hiše, ki so bile izdane, da pomagajo partizanom. Niso pa Nemci opravljali tega barbarskega dela le na Golišah in na Kresniškem vrhu. (Miha Vahen, Spomin na tragedijo v Golišah, Zasavski tednik, Glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje, Leto XIV, št. 50, Trbovlje, 7. decembra 1961, str. (3) Elektronski vir: dlib.si/stream/Zasavski_tednik_7-12-1961/PDF Dostop: 6. 1. 2024. EŠD 25848 https://sl.wikipedia.org/wiki/Spominska_plo%C5%A1%C4%8Da_Kon%C4%8Darjevi_dru%C5%BEini |
Ob cesti nasproti kmetije Golišče 90. |
[zvezda] |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 18. 7. 2019 |
8.1.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal opis dogodka in staro fotografijo 3 iz Zasavskega tednika ter dopisal imena na spomeniku |
— |
Litija |
1837 KRESNIŠKI VRH, 907/4 |
|
Jelenče |
Pri Zupančičevih v Jelenčah so se 12. novembra 1944 oglasili štirje partizani Lackovega odreda. Nemci so jih napadli, ko so bili v hiši. V sobi so s streli pokosili tri, četrti se je sicer skril v sosednjo sobo, vendar je tudi njega zadela sovražnikova krogla. Zupančičevo družino, ki je bila pri nedeljski maši, je sin pravočasno obvestil o dogodku in je odšla v ilegalo oziroma v partizane. Spominska plošča je bila odkrita 22. junija 1957 |
Po stari cesti Maribor-Šentilj v naselju Jelenče pred avtobusno postajo Jelenče, levo hišna šrevilka 12, odcep desno v hrib in nato v križišču levo.
Koordinate: 46.63827891681751, 15.675685827787952. |
V TEJ ZAVEDNI SLOVENSKI JURIJ BUCEK - BOGO SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
6.april 2021 D.Divjak
R. Zupanec, 9. 10. 2023. |
9.10.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obiskano, dodal tri lastne fotografije in koordinate.
R. Zupanec, 9. 10. 2023. |
Spominska plošča |
Pesnica |
K.o.: JELENČE, št.parc.: 33 |
|
Ljubljana Sostro, pokopališče, Ivan Tomc - Habe |
Ivan je na Wikipedii naveden med udeleženci zbora odposlancev v Kočevju kot predstavnik 2. brigade Ljuba Šercerja. |
Pokopališče Sostro, Ljubljana, Oddelek [8], Vrsta [3], Grob [17]. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18. 4. 2025, po slikah in podatkih Mojce Luštrek |
18.4.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K.o.: 1773 - Dobrunje, št.parc.: 168/7 |
|
Velike Poljane, pokopališča, Ljudmila Prijatelj |
Ljudmila Prijatelj je bila med tistimi 27 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani. SIstory navaja: Ime in priimek: Ljudmila Prijatelj, Oče: Mihael, Mati: Marjeta, Priimek matere: Grebenc, Po domače: Pri Francetovih, Datum rojstva: 13.04.1918, Kraj rojstva: Velike Poljane, Kraj bivanja: Velike Poljane, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): gospodinjska pomočnica, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Velike Poljane, Država pokopa: Slovenija Groba ni najti. Geslo: turjaškežrtve123 |
Lokalno pokopališče na Vlikih Poljanah nad Ortnekom. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D. Divjak 17.1.2025 |
17.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ribnica |
— |
|
Smlednik, pokopališče, Rozman Jožef |
Sistory navaja Ime in priimek: Jože Rozman, Datum rojstva: 6. 3. 1909, Kraj rojstva: Zbilje, Kraj bivanja: Valburga, Datum smrti/izginotja: 10. 3. 1945, Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau. |
Pokopališče Smlednik, 21. vrsta levo od glavnega vhoda, ob pokopališkem zidu.
Hiša v bližini: Smlednik 41 |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
14.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Medvode |
1970 SMLEDNIK, 2/2 |
|
Ljubljana, spominski park Žale, Ljubljana, Janko Benedičič in Janko Čuk |
Pripoved Ivana Zbačnika o terorju fašistov in streljanju učiteljev Še pred zborovanjem na Hribu (opomba: Fašisti so 30. julija 1942 dopoldan poslali okrožnice v vse vasi Loškega Potoka, da se morajo moški v starosti od 17. do 45. leta javiti ob 11. uri pred občino. Veliko moških je prišli, ker so mislili, da bodo Italijani do njih miroljubni.) so Italijani zaprli Mirka in Stanka Rusa, učitelje Čuka, Benedičiča, Šilovinca in Dorerja. Potem so še aretirali Antona Knavsa iz Malega Loga, Jožeta Tavzesa s Hriba, Matijo Bartola-Sterleta, Franca Vesela, Abina Benčino in mene. Vse so nas uklenili in zaprli v karabinjersko postajo, ki je bila v Rusovi hiši. Ko smo v negotovosti čakali, sta prišla v sobo župnik Pravhar in italijanski colonello-polkovnik. Ko jih je pozorno ogledoval, se je eden od aretiranih oglasil:«Gospod župnik, ali boste posredovali za nas.« Pravhar pa je odgovoril: »Bomo videli.« Čez nekaj časa sta se Pravhar in colonello vrnila v sobo, na kar je je župnik poklical Antona Knavsa-Gašperja in Jožeta Tavzesa in jima velel, da naj gresta domov, ker sta pomotoma aretirana. Za ostale pa je rekel colonello, da ni nobene pomoči, ker so sami komunisti ali njihovi privrženci. Nato so nas vse odpeljali do Mrtaloza, kjer smo prenočili. Naslednji dan, 31. julija zjutraj, je prišel major z vojaškega sodišča in dal vodji straže nalog, da štiri učitelje odvede za njim. Še prej pa smo se od njih poslovili. Čez dve uri se je zopet pojavil isti major in nas odvedel do učiteljev, ki so gledali, kako jim bodo sodili in jih streljali. Učitelji so stali ob izkopani plitvi jami, pred katero je stal oddelek vojakov pripravljenih za streljanje. Ves teren je bil močno zastražen z vojaki. Ko so nas privedli na določeno mesto, so nas postavili v vrsto z učitelji. Razlika je bila le ta, da smo bili mi zvezani, učitelji pa ne. Učitelj Dorer je stal s stražarjem na drugi strani jame. Streljanje na smrt obsojenih učiteljev se je začelo z branjem smrtne obsodbe vsakemu posebej, preden so jih ustrelili. Streljali so jih od zadaj, v glavo in hrbet. Najprej so ustrelili Janka Benedečiča, ki je bil zadet v tilnik. Drugi je bil Pavel Šilovinac, ki so mu streli odnesli lobanjo v zrak, tako da so možgani s krvjo leteli in nas oškropili. Tretji je bil Vlado Čuk, ki je bil neustrašen. Po prebrani obsodbi je vrgel pest na sence in zaklical: »Živela svoboda!« Potem je padlo ostro povelje za streljanje. Zgrudil se je od desetih strelov na svoja dva tovariša v skupni grob. Dorerja so ustrelili popoldan brez naše navzočnosti. Po končanem streljanji je eden od oficirjev spregovoril nam v opozorilo in dejal, da so bili učitelji glavni organizatorji upora proti italijanski vojski in oblasti. Vir: Občina Lopki Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje, Karel Mikulič, Ljubljana 2000 SIstory navaja: Ime in priimek: Janko Benedičič, Oče: Ivan, Mati: Ana, Priimek matere: Šmid, Po domače: NULL, Datum rojstva: 14.07.1902, Kraj rojstva: Železniki, Kraj bivanja: Hrib, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): učitelj, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 31.07.1942, Kraj smrti / izginotja: Mrtaloz pri Loškem Potoku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Ladislav Čuk, Oče: Franc, Mati: Alojzija, Priimek matere: Vrhovec, Po domače: NULL, Datum rojstva: 10.02.1902, Kraj rojstva: Črni Vrh, Kraj bivanja: Hrib, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): učitelj, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 31.07.1942, Kraj smrti / izginotja: Mrtaloz v Loškem Potoku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija |
Pokopališče Žale oddelek TAL, vrsta:LO, grob 713
OPOMBA: v teku je popravek oznake groba na iskalniku grobov, pravilno je 713 |
JANKO BENEDIČIČ 1902 - 1942 LADISLAV ČUK 1902 - 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 19.2.2025, 25.3.2025 |
25.3.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal fotografije 1-3 25.3.2025 |
Grob |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I., št.parc. 862 |