Povezava:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Suli%C4%8D

NARODNI HEROJ
IVAN SULIČ-CAR
        1923-1944

Foto: Miloš Toni

vsi123

                    MATEVŽ HACE
                       1910 -1979

                PRVI PREDSEDNIK 
       GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE
          V OBDOBJU 1949 DO 1963
              SLOVENSKI GASILCI

STARI TRG PRI LOŽU, 25. JUNIJ 2010

• SIstory navaja Ime in priimek: Marija Zupančič, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 29. 08. 1925, Kraj rojstva: Dolsko, Kraj bivanja: Dolsko, Stara občina: Dolsko, Nova občina: Dol pri Ljubljani, Poklic (soc. status): kmečki delavec, Datum smrti/izginotja: 16. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Dobje pri Celju, Kraj pokopa: NULL. 

Opomba 1: Zupančič Marija je napisana tudi na spominski plošči padlim v NOV v Dolskem (Zupančič Mimi).

Opomba 2: Verzi so iz 1. kitice (manjka del zadnjega verza) pesmi Pismo avtorja Cvetka Zagorskega. 

•  Partizanska ljudska pesem, I, Izbral in uredil Črtomir Šinkovec, Ljubljana: Zavod »Borec« v Ljubljani, 1970, str. 147.

[križ]

DRUŽINA ZUPANČIČ
MARIJA        1925  -  1945
.
plošča posebej, pritrjena na podstavek, na podstavku podoba sedečega angela, naslonjenega na čašo in s trnjevo krono v roki, besedilo desno od fotografije žrtve

     Ne joči, mama,
     saj me rana 
     več ne skeli.
     Verjami, še enkrat
     rada bi dala
     za veliko stvar

30.6.2023 je spomenik v slabem stanju. Levi steber je postrani in komaj še podpira obok nad njim. Cel spomenik, ki je očitno del stare hiše pa služi kot skladišče lesa.

Vir: posnetki članka in opis spomenika FB B. Olenik

TU JE BIL DOMA

JOŠKO TURK (1926-1944)

NAJMLAJŠI PARTIZANSKI

UČITELJ NA PRIMORSKEM

                   .

"SE KOMAJ JE ZAVEDEL NA TEH SLOVE-

  NSKIH TLEH, SPOZNAL IN VIDEL; SEJAL

  MED NAS BESEDO JE DOMAČO, Z ŽAROM

  MLADIH LET, UPORNO.-USAHNIL JE

  KOT CVET."

                           .                  

                                 ZPM POSTOJNA 1972

V nekdanji spominski sobi stare karavle Ljubelj se je nahajal doprsni kip Josipa Broza Tita.

Tito je ilegalno prestopil mejo pri kamnu 175/42 leta 1934 v Avstrijo, ko se je podal na eno svojih delovnih poti.
Leta 1962, v noči s 5. na 6 januar je Tito prenočil med vojaki graničarji v stari karavli pred vhodom v ljubeljski predor.

Maja 1982 je bila v stari karavli Ljubelj odprta spominska soba posvečena tema dvema dogodkoma. Časopisi so napovedali, naj bi v njej je bil tudi Titov doprsni kip kiparja Frančiška Smerduja. 
Frančišek Smerdu se je med vojno kot aktiven borec pridružil odporniški kulturni skupini. Po vojni je nadaljeval z moškimi portreti, bodisi po zasebnih naročilih ali z upodobitvami pomembnih osebnosti v okviru javnega naročništva. Smerdujevo portretno kiparstvo je namreč posvečeno predvsem moškemu portretu. […] V tem obdobju je nastal tudi portret Josipa Broza Tita, ki se približuje Titovemu portretu Borisa Kalina (1948). 

Danes spominske sobe ni več, karavla je bila odstranjena. Kje se danes nahaja ta kip, ni znano. Bronasti odlitek je bil odlit, Narodna galerija hrani le mavčni odlitek. Glede vključitve Smerdujevega kipa v spominsko sobo ni znanega nič.

• Komunist, 13. 5. 1982, fotografija 1 (priskrbel Žan Škerjanec, Tržiški muzej)
• Tone Wrabl, Trdnejša meja s Titom, Novi tednik, 36/19, 13. 5. 1982, str. 7. Dostop: 9. 11. 2024.
• Frančišek Smerdu (1908–1964), Donacija Narodni galeriji, Ljubljana: Narodna galerija, 2020, str. 10
• Gorenjski glas 14.5.1982

Geslo: vojska123

Spomenik sestavljata kamnit steber s polkroglo in napisna plošča, postavljena na kamnit podstavek poleg stebra. Postavljen je na lokaciji taborišča Briške čete, ki je tu taborila od avgusta 1942 do februarja 1945. Odkrit je bil 20. 3. 1963. Precej zaraščeno.

EŠD 28449

NOB

TU JE BILO

TABORIŠČE PARTIZANOV

II. ČETE OD AVGUSTA 1942

DO FEBRUARJA 1943

PREŽIVELI BORCI

23. 5. 1963

EŠD: 17324 - Opatje selo, vaško jedro

Kamnita plošča iz svetlega kamna, velikosti 35 x 60 cm, z vklesanim napisom in stilizirano bodečo žico, 1,70 m od tal, pritrjena s štirimi vijaki na zidan zid iz kamna in opeke, ki omejuje urejeno okolico s še eno spomInsko ploščo posvečeno žrtvam in beguncem iz I. svetovne vojne ter urejenim starim vodnjakom - štirno.

"Prosvetno društvo "KRAS" Opatje selo in Krajevna skupnost Opatje selo sta na krajši slovesnosti v nedeljo, 23,. marca 12014 ob 14. uri "na placu" odkrila spominsko ploščo, ki nas spominja na okupirano in z žico ograjeno Opatje selo med 2. svetovno vojno v letih 1944 in 1945.

Slovesnost se je začela s slovensko pesmijo domačega moškega pevskega zbora "KRAS" Opatje selo. Spominsko ploščo, ki jo je izdelalo kamnoseško podjetje KAMENKRAS iz Opatjega sela, sta odkrila predsednik KS Opatje selo Mirjan Pahor in pobudnik za postavitev tega obeležja Aleksander Zavadlav. O pomenu tega obeležja in drugish spominskih slovesnostih, ki so potekle ob  100-ti obletnici začetka 1.svetovne vojne je spregovoril župan ZlatkoMartin Marušič.O samem dogajanju v času okupiranega Opatjega sela pa Ivan Zavadlav, ki je slikovito orisal tedanje dogodke. Slovesnost se je zaključila z recitalom Antona Vidiča in še eno slovensko pesmijo "Oj, Triglav moj dom"domačega moškega pevskega zbora."

Tekst: Herman Besednjak, Moja občina Miren-Kostanjevica

Prostor je v središču vasi, v bližini cerkve sv. Andreja.

Plošče in ureditev okolice je uredilo TD Cerje v letu 2015.

MED NOB, LETA 1944 

JE BILA VAS OPATJE SELO 

OGRAJENA Z BODEČO ŽICO

 IN ZASTRAŽENA S ČETNIŠKIMI SILAMI 

POD NEMŠKO KOMANDO.

Spomenik je posvečen 10 vaščanom, žrtvam nemškega bombardiranja 21.9.1943.
Tekst: "Na grobu je postavljen nagrobnik posvečen sedmim borcem NOV." je vzet iz sloja Grobišča in ne ustreza stanju na pokopališču. MK

• Milena Beguš: 80. obletnica bombardiranja vasi Podsabotin. Svobodna_beseda. okt. 2023, str. 4.

                    [zvezda]

        NEMŠKI OKUPATOR JE DNE

   21.9.1943 V BOMBNEM NAPADU

 NASILNO PREKINIL 10 ŽIVLJENJ,

 VENDAR MU NI USPELO STRETI

          NAŠEGA UPORNEGA DUHA

DPO IN KRAJANI PODSABOTINA

.  
                 29. 11. 1984
KUMAR MARIJA 1937
TERČIČ ALBIN 1882
KOMAVLI KATERINA 1872
KUMAR VID 1879
KUMAR CECILIJA 1911
KUMAR ROJ. MAVRIČ FRANČIŠKA 1872
PINTAR ALOJZIJA 1936
PINTAR JOŽEF 1933
KUMAR MARTA 1939
TERPIN FRANČIČKA 1904

Spominska plošča je posvečena delu območnega odbora Osvobodilne fronte in okrožnega komiteja komunistične partije za Belo krajino. Odkrila sta jo občinski komite ZKS in občinski odbor SZDL Črnomelj.

Datum odkritja: 12. 9. 1965

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 90.

V tej hiši je od februarja 1944 do osvoboditve delal okrožni komite KPS in okrožni odbor OF za Belo Krajino

[srp in kladivo]

Doprsni kip zdravnika dr. Jožeta Potrča je odlitek bronastega doprsja, ki stoji nekaj metrov proč, pred osnovno šolo, delo Marjana Keršiča Belača iz leta 1969.

Doprsje izpred šole je bilo po slovenski osamosvojitvi odstranjeno, kasneje pa najdeno na podstrešju šole ter vrnjeno pred šolo. Na pobudo profesorice zgodovine je bil še en odlitek kipa, opremljen s pojasnjevalnim napisom o Potrču in zgodovini šole, leta 2020 postavljen v avli šole.

Vir: Iz terena - spomin na padle borce, ilegalce in aktiviste OF v ZB NOB Ljubljana Center.

(vklesan napis na steni)

ŠOLA ZGRAJENA

V LETU 1963

(napis na plošči)

DR. JOŽE POTRČ *3. 4. 1903 +4. 10. 1963

Šolo so 12. marca 1964 poimenovali po dr. Jožetu Potrču,

19. marca 1992 pa preimenovali v Osnovno šolo Vodmat, kot se imenuje še danes.

Dr. Jože Potrč je bil zdravnik, humanist, intelektualec, vzornik in človek z vizijo.

Dobrosrčnost, spoštovanje, natančnost in skromnost so vrline,

ki so jih v njegovi osebnosti prepoznali vsi, ki so ga poznali.

Na prvo mesto je Potrč postavil otroka, skrb za vzgojo, telesni in duševni razvoj. (F. Milčinski) 

13 AVGUSTA 1944 SE JE V CERKNEM 
PRIČEL TRANSPORT RANJENIH BORCEV 
IX. KORPUSA NA NOTRANJSKO. 
PRENOS NA 153 KM. DOLGI POTI SO V 
OSMIH DNEH POŽRTVOVALNO OPRAVILE 
IN ZAŠČITILE ENOTE XXX. IN XXXI. 
DIVIZIJE NOV.
          21  9  1984              ETA CERKNO 

Bronasta skulptura talca na kamnitem stebru je posvečena 12 padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja iz tovarne Utok. Spomenik je napravil kipar Boris Kalin, odkrili so ga 5. maja leta 1946, za spomenik lokalnega pomena je bil razglašen 20 let pozneje. Po rušenju stavbe 1998 je spomenik izginil, čeprav naj bi ga investitor nove soseske ZIL Inženiring zaščitil. Rušitvena dela je 1998 opravljal Žurbi Team, spomenik pa je bil ukraden med drugo polovico 2003 in marcem 2004. 

• EŠD 5277
• Dr. Stane Mikuž, "Talec - kip Borisa Kalina", Slovenski poročevalec, 4. 5. 1946, str. 6 (povezava). 
• Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 16.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 214.
• Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik. ZZB NOV, 1988, str. 56.
• Anita Vošnjak:  V Kamnik se po 15 letih vrača kip usnjarja talca. Dnevnik 20. jan. 2014.
• Kip usnjarja talca se vrača, Gorenjski glas, 27. januar 2014 

foto123

napis na vrhu stebra:

 … ZA SVOBODO DOMOVINE

napis na stebru:

      HREN IGNAC
      ŠEST JOŽEF
   HANČIČ MIHAEL
KEMPERLE FRANC
   ŠUŠTAR JOŽEF
  DREKONJA CIRIL
 ROTOVNIK KAREL
   ŽAGAR MIHAEL
    KOS GREGOR
    MLAKAR LUKA
     MOLK JAKOB
GRADIŠEK ANTON

napis pod imeni na stebru:

            5. MAJ
              1946

            SLAVA!

nedokončano xxxx

Lado Ambrožič - Novljan se je rodil 10. marca 1908 v Čatežu ob Savi, od leta 1912 živel v Ljubljani, kjer je končal učiteljišče, nato pa je učiteljeval po Dolenjskem, bil je član Sokola, ljubiteljsko se je ukvarjal z letalstvom. Leta 1941 je postal aktivist OF, julija 1942 pa odšel v partizane. Svojo poveljniško pot je začel kot politkomisar V. grupe odredov, nato pa je bil komisar, komandant ali poveljnik mnogih partizanskih formacij: Gubčeve brigade, dolenjske operativne cone, III. alpske operativne cone, najbolj znan pa je kot prvi komandant IX. korpusa. Od novembra 1944 je bil načelnik Glavnega štaba NOV in PO Slovenije; v znani nesreči, ko je bil ob preskušanju orožja smrtno ranjen komandant Franc Rozman Stane, je bil tudi Ambrožič ranjen in se je moral zdraviti vse do konca vojne.
Po vojni je bil komandant mesta Ljubljane in komandant zaledja 4. Jugoslovanske armade. Nato je delal v generalštabu JLA, bil je namestnik komandanta vojnega letalstva JLA, nato pa načelnik glavne uprave civilnega letalstva in pomočnik ministra za promet ter načelnik Višje vojne letalske akademije. Bil je član plenuma Glavnega odbora OF, do leta 1953 je bil tudi poslanec v Ljudski skupščini FLRJ. Ustanovil je Letalsko zvezo in bil njen prvi predsednik, bil je tudi prvi predsednik Ljudske tehnike. Leta 1953 je bil demobiliziran v činu generalmajorja, leta 1959 pa predčasno upokojen. Po upokojitvi je postal pisec zgodovine NOB. Napisal je več zgodovinskih vojaških študij, med njimi Partizanska protiofenziva, Pohod XIV. divizije, monografije o Gubčevi, Cankarjevi in Dvanajsti brigadi ter o Petnajsti diviziji. Bil je soustanovitelj in prvi predsednik Društva piscev zgodovine NOB,
Po osamosvojitvi Slovenije je ustanovil domoljubno gibanje Slovenska pot, ki mu je predsedoval. Zavzemal se je za ohranjanje splošnih razvojnih pridobitev, ki jih je Slovenija dosegla s svojim uporništvom, bojem za obstoj in s svojim intelektualnimi in delovnimi kvalitetami. Njegova vodilna misel je: "Nikoli se ne sme zgoditi, da bi bili na svoji zemlji hlapci.", so še sporočili iz ZZB NOB.
Povzeto po članku iz Dnevnika ob smrti Lada Ambrožiča Novljana

• Lado Ambrožič - Novljan. ZB NOV Žužemberk.
• Lado Ambrožič - Novljan. Wikipedija.

Lado Ambrožič Novljan

1908 - 2004

generalmajor

načelnik glavnega štaba NOV in POS