| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Blagovica, pokopališče, Bergant Karol |
Anton Bergant: Ni v Sistory.
»V Blagovici in okolici so v narodnoosvobodilni vojni padli […]
Opomba: Karol Brgant je napisan tudi na spomeniku Padlim borcem v NOV in žrtvam ŽFN v času ljudske revolucije 1941–1945 (Padlim borcem v NOV). |
Pokopališče Blagovica, po poti od glavnih pokopaliških vrat, desno, 1. vrsta, 7. grob (šteto od poti) oz. 2. grob z desne strani vrste.
|
[križ] ANTON 1882 – 1943 TIHI DOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.7.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
10.7.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1927 Blagovica, parc. št. 1 |
|
Plošča padlemu Antonu Konavcu |
Anton Konavec - Stjenka je bil politkomisar 3. bataljona Gregorčičeve brigade. |
Iz planine Leskovca po markirani poti proti jezeru Lužnica. Ko se pot razdeli proti Slemenu nadaljujemo še cca 200 m kjer je ob poti klopca. Zadaj na majhni ravnini stoji kamniti blok in plošča.
Plošča je dosegljiva po planinski poti s planine Kuhinja na Krn skozi Lužnico. Mimo planin Kašina in Leskovca pridemo do odcepa proti planini Sleme. Nadaljujemo proti Lužnici in kakšnih 300 m više tik pred koncem prvega niza ključev dosežemo manjšo uravnavo s klopjo. 20 m levo od klopi je skala, na kateri je plošča.
|
[zvezda] [srp in kladivo] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič 26.12.2018 |
26.6.2022. 00:00 |
— |
Po opozorilu Mojce Luštrek zbrisal podvojeno lokacijo spomenika ob poti kakih 400 m proti SV, ki sem jo postavil po zapisu Roka Uršiča 10. 10. 2018, in dopolnil opis dostopa. M. Hladnik 26. 6. 2022 |
Spom inska plošča na kamnitem bloku |
Tolmin |
— |
|
Dvor pri Polhovem Gradcu, pokopališče, Kovač Franc, Andrej, Anton |
datum rojstva: 23. 1. 1904, kraj rojstva: Dolenja vas pri Polhovem Gradcu,
vojni status: Civilist, datum smrti: 12. 7. 1942, kraj smrti: Dolenja vas pri
Polhovem Gradcu, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske
okupacijske enote
datum rojstva: 1. 12. 1911, kraj rojstva: Dolenja vas pri Polhovem Gradcu,
vojni status: Civilist, datum smrti: 12. 7. 1942, kraj smrti: Dolenja vas pri
Polhovem Gradcu, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske
okupacijske enote
.
datum rojstva: 9. 11. 1908, kraj rojstva: Dolenja vas pri Polhovem Gradcu,
vojni status: Civilist, datum smrti: 6. 3. 1944, kraj smrti:
Ellrich/Nordhausen/Mittlebau, država smrti: Nemčija, kraj pokopa:
Ellrich/Nordhausen, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v taborišču /
internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Dvor pri Polhovem Gradcu, od pokopališke cerkve 2. vrsta, 3. grob z desne strani vrste.
Hiša v Bližini: Dvor pri Polhovem Gradcu 15 |
[križ] KOVAČEVI FRANC * 23. 1. 1904 + 12. 7. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 4.6.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
4.6.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dobrova-Polhov Gradec |
K. o. 1983 BABNA GORA, parc. št. *1/2 |
|
Murščak |
Iz Murščaka in okolice so v NOB padli 3 borci, 2 pa sta bila ustreljena kot talca. Kristina Lapi iz Murščaka je padla februarja 1945 v Slovenj Gradcu, Ivan Štalcer iz Janževega vrha je padel maj 1945 na Pohorju, Anton Rantaša iz Murščaka pa je padel decembra 1944 v Zg. Kocijanu. Kot talca pa sta biča ustreljena Stanko Ferenc iz Turjanskega vrha, ki so ga ustrelili pri Vidmu ob Ščavnici in Alojz Korošec iz Murščaka, ki so ga ustrelili pri Muri na Moti. Plošča je bila odkrita 7. oktobra 1956. Ob plošči je zlata plošča z reliefom. |
Pred križiščem cest na levi strani, stavba nekdanje šole, Murščak 61, v bližini je igrišče in ob cesti kapelica. |
V spomin padlim za svobodo Partizani LAPI KRISTINA Talca FERENC STANKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 3. junij 2020 |
2.10.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9.9.2024, dodal fotografijo 1 s spletne strani Prlekija-on.net . ZP
Dodal sveže fotografije in označil kot obstoječe. M. Hladnik 2. 10. 2024 |
Spominska plošča |
Radenci |
K.o.: 217-MURŠČAK, št.parc.: 466/3 |
|
TVD Partizan Borovnica |
— |
Borovnica, Zalarjeva cesta 010 |
https://www.tvd-partizan.si/ |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
25.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Telovadnica |
Borovnica |
— |
|
Padlim za svobodo in žrtvam fašizma, Hruševje |
Na tlakovan, z zelenico urejen prostor, je postavljen iz klesanega kamna zidan blok, spodaj širok 240 in visok 250 cm. Nanj je pritrjena marmorna napisna plošča z vklesanimi imeni padlih, širine 80 in višine 140 cm. Ob spomeniku so trije drogovi za zastave, ves prostor je zaključen s cipresami. Avtor je Pavel Göstl 22. 7. 1965. B. Černigoj: P. Göstl v dopisu Goriškemu muzeju iz leta 1979 ugotavlja, da ni mogel korenito vplivati na samo zasnovo spomenika, ker so domačini že imeli izdelano ploščo. Avtor je hotel samo poudariti urbanistično postavitev, vendar ugotavlja, da »so prav ta bogati estetski atribut k sicer skromnemu spomeniku pokvarili z gradnjo nelepe družinske hiše«. Avtor napisa: KO ZB NOV Hruševje Spomenik je posvečen 18 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Odkrit je bil 3. 7. 1966. Množično sodelovanje vasi s partizansko vojsko potrjuje izvolitev prvega odbora OF na množičnem sestanku 17. septembra 1943 v hiši št. 17 pri Spodnjih Kadetovih; še bolj pa odhod desetih vaščanov k partizanom. Odšli so 29. septembra 1943 z zbornega mesta Dol (ograda) v popolni bojni opremi z mitraljezom in minometom. Vključili so se v neposredne borbe z Nemci, ko so ti najbolj požigali po bližnjih vaseh – na Malih Brdih so gorele 4 domačije, na Velikih Brdih pa ena. Tam so tedaj ubili tudi aktivista Jožeta Severjevega. Nemci so podivjali, ker so jim partizanske brigade zastavile pot nad Razdrtim v pogorju Nanosa. Skozi Hruševje je vodila med NOB važna kurirska pot od Sajevč ali karavle P-3 v Lozah preko Nanoščice, mimo Čadeževega mlina v Strane, kjer je bila Komanda mesta Senožeče, kasneje z imenom Postojna in postaja R-1. Čadežev mlin pri Hruševju je bil »partizanski« mlin in važna kurirska javka. Nedaleč od mlina je v letih 1944-1945 aktivno delovalo kmetijsko posestvo Škule pod vodstvom Rajonske gospodarske komisije Podgora. V vasi Hruševje je od oktobra 1943 do osvoboditve stalno deloval tudi obveščevalni center za Komando mesta, za vse vojaške enote, ki so se zadrževale in operirale na območju Rajona Podgora, ter posebej za Obveščevalni center XXXI. divizije IX. korpusa. Organizacija SKOJ je bila ustanovljena 5. decembra 1943 v hiši št. 12/20 pri Zgornjih Kadetovih. Mladina je bila za svoje aktivno delo (napisne akcije, zbiranje orožja in drugega materiala) pohvaljena na rajonskem mladinskem komiteju. Zelo aktivno je delovala tudi organizacija žena. Nosilci nekaterih pomembnih funkcij v odboru OF so bili predvojni aktivisti, ki so delovali v organizaciji TIGR, med temi tudi Jakob Sajovic. Na OŠ Hruševje je spominska plošča (l. 2014) posvečena Jakobu Sajovicu in tovarišem. Od decembra 1943 do konca vojne je uspešno delovala partizanska šola, ki jo je vodila partizanska učiteljica Mira Berne, udeleženka prvega pedagoškega tečaja za partizanske učitelje avgusta 1944 v Trebuši.
|
Ob glavni cesti, pri osnovni šoli, h. št. Hruševje 90. |
PADLIM ZA SVOBODO IN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941 - 1945 . BIZJAK MIROSLAV 1921 - 1944 GOLE EDVARD 1926 - 1943 GORJANC VALENTIN 1911 - 1943 GORJANC VALTER 1916 - 1944 KRISTAN JOŽE 1914 - 1944 LUMBAR FILIP 1897 - 1944 NABERGOJ ALFRED-SKALA 1903 - 1944 OGRIZEK LUDVIK 1906 - 1945 STANIČ RUDI 1905 - 1944 SIMČIČ METOD 1918 - 1942 SELES JAKOB 1863 - 1944 SEVER JOŽE 1880 - 1943 SAJEVIC ANTON 1911 - 1943 ŠABEC ALOJZ 1910 - 1944 TOMINC EDVARD 1921 - 1942 ŽAKELJ PAVEL 1906 - 1944 DEVET FRANC 1898 - 1945 DEVET ALEKSANDER 1927 - 1945 . V ZAHVALO IN SPOMIN HRUŠEVJE 22.VII.1965 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, dopolnil D.Divjak, 14.marec 2020 ter 11. avgusta 2021 |
11.8.2021. 00:00 |
— |
Po besedilu Branke Černigoj dopolnil M. Hladnik 17. 12. 2020
11.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spomenik |
Postojna |
K. obč.: 2484 - HRUŠEVJE, št.parc.: 50/8 |
|
Lesce - Spomenik pred gostiščem Tulipan |
Spomenik akciji 4. čete Gorenjskega odreda, izvedeni 10. 1. 1944 na sedež progovnega nadzorništva železniške postaje Lesce - Bled in 29. povračilnim žrtvam, ustreljenim 15. 1. 1944. Avtor marmornatega obeliska, postavljenega 4. julija 1958, je kamnosek Alojz Vurnik. Trikotni kvadri so iz Kamnoseštva Kopriva. Spomenik je postavil Okrajni odbor ZZB NOV Kranj s sodelovanjem Krajevne organizacije ZB NOV Lesce. V letu 2012 je prišlo do teženj, da bi ta spomenik prestavili nekam v zakotje zaradi načrtov novih gradenj, a se je župan OR Ciril Globočnik zavzel zanj, ZB za vrednote NOB Radovljica pa so ga obnovili. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 242. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 135-137. EŠD 10045 |
Levo ob cesti Radovljica-Lesce, na parkirišču pred gostiščem Tulipan (Ažman) |
1. ploskev: . BAJT CIRIL . 2. ploskev: . LUZNIK MIRKO . 3. ploskev: . SUŠNIK ALEIN
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
25.5.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.5.2024, dodal fotografijo 4/2 |
kamnit obelisk s 3 ploskvami |
Radovljica |
K. o. 2155 Hraše, parc. št. 1391/17 |
|
Koper - Doprsni kipi herojev NOB: Tomažič, Premrl in Maslo |
Skupaj v trikotniku stojijo doprsni kipi narodnih herojev Pinka Tomažiča, Janka Premrla Vojka in Karla Masla. Kipar je Jože Pohlen, kip Tomažiču je bil postavljen 25. 5. 1968, Premrlu Vojku 28. 9. 1968. Karlu Maslu je bil doprsni kip postavljen 24. 4. 2010.
|
Koper, na obali na severnem robu Hlavatyjevega parka ob mestni tržnici, preden s parkirišč pridemo na Pristaniško ulico. |
1915 - 1941 NARODNI HEROJ [zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 30.4.2021
D.Divjak 13.4.2022 |
1.12.2024. 00:00 |
— |
M. Hladnik
D.Divjak dopolnil podatke 13.4.2022
M. Kermavnar, 1. 12. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil in dopolnil besedilo na plošči, dopolnil lokacijo, spremenil status na obstoječ in dodal fotografije 3/1 do 3/4. |
3 doprsni kipi narodnih herojev |
Koper |
K.o.: 2605 - KOPER, št.parc.: 889/1 |
|
Dobniško jezero, Izgon koroških Slovencev |
Ob 80. obletnici prisilnega izgona koroških Slovencev so v občini Finkenstein/Bekštanj 15. aprila 2022 odkrili spomenik, ki ga je oblikoval Valentin Oman. Nastalo je na pobudo lokalnega slovenskega kulturnega društva Jepa-Baško jezero. Aprila 1942 je bilo 25 koroško-slovenskih družin iz občine Finkenstein brez opozorila pobranih z domov in po vmesnem postanku v Celovcu odgnanih v prisilna delovna taborišča. Njihova imena so zapisana na dveh črnih stelah, ki stojita na podstavku. Vmes je stela iz belega marmorja z odlomljenim vrhom in kovinska skulptura Valentina Omana. |
Ob cesti Spodnje Dobje - Loče (Unteraichwald - Latschach), Na parkirišču poleg križišča Aichwaldsee-Strase in Koboldweg, 150 m od hiše Aichwaldseestraße 2, 9582 Unteraichwald, Avstrija, v smeri Loče.
|
napis na podstavku: V spomin družinam koroških Slovenkin Slovencev (napis je tudi v nemškem jeziku) ARNAJC HAJNŽELE RESSMANN TRATNIK LEDINCE LEDENITZEN PEČNIK MIKUČ TARMANN ZLAN MARTIČ KUHAR POGORJE POGӦRIACH |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 5.3.2025 |
5.3.2025. 00:00 |
— |
— |
— |
Avstrija |
— |
|
Škofja Loka, Loški muzej Škofja Loka, zbirka novejše zgodovine |
Zbirka novejše zgodovine predstavlja dogodke 1. in 2. svetovne vojne, medvojno stavkovno gibanje na Loškem ter obnovo in izgradnjo povojne škofjeloške občine. V zbirki je bogato dokumentarno gradivo, fotografije in predmeti iz 20. stoletja.« (Vir: https://www.loski-muzej.si/zgodovinske-zbirke/ Dostop 26. 10. 2023) Literatura 1. Podnar Franc, Obnovljena zbirka NOB v Loškem muzeju, Loški razgledi, Letnik 30, št. 1. 1983, str. 381-382. (https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GPFVLZ1Q/2b82fdc9-3989-45b0-9270-e4f22cef14e0/PDF Dostop: 27. 10. 2023. 2. Ohranjamo preteklost za prihodnost!, Zbornik ob 80-letnici Loškega muzeja Škofja Loka ( https://www.loski-muzej.si/f/docs/zbornik-ohranjamo-preteklost-za-prihodnost/Zbornik80_1.pdf Dostop: 27. 10. 2023) 3. https://zbnobskofjaloka.weebly.com/loscaronki-muzej.html Dostop: 27. 10. 2023
|
Grajska pot 13, 4220 Škofja Loka |
Zbirka novejše zgodovine |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 27.10.2023 po slikah in besedilu Zdenke Primožič |
27.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Muzej |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. *132 |
|
Josip Broz - Tito |
Josip Broz - Tito je 4. maja 1980 umrl v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Na komemorativni seji v UKC, ki je sledila svečanosti ob prvi obletnici smrti, je bil imenovan odbor, ki naj bi poskrbel za postavitev Titovega spominskega obeležja v bolnišnici. Leto dni kasneje, 4. maja 1982, je bilo v avli UKC slavnostno odkrito Titovo spominsko obeležje, ki ga je v svoji značilni rastrski tehniki izdelal akademski kipar Slavko Tihec. V prisotnosti številnih političnih veljakov in predstavnikov vojske ga je odkril Bogdan Brecelj. V 90. letih je bil relief predan muzeju, domnevno Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije, ki hrani že Titovo posmrtno masko, delo Lojzeta Mercine. Viri: "Obeležili bodo spomin na Titove obiske", Delo, 5. 4. 1981, str. 1 (povezava). Dejan Vodovnik, "Spominsko obeležje Titu v Kliničnem centru", Delo, 5. 5. 1982, str. 2 (vir slike 1) (povezava). 45 let središča znanj za zdravje Slovenije (1975-2020): posebna izdaja internega časopisa UKC Ljubljana, št. 5, november 2020, str. 28 (povezava). |
Obeležje je stalo v avli Univerzitetnega kliničnega centra na Zaloški cesti 7 v Ljubljani. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
4.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominsko obeležje |
Ljubljana |
— |
|
Lipsenj, pokopališče, grob Grebenc Alojzij |
SIstory navaja: Ime in priimek: Alojzij Grebenc, Oče: Janez, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 12.06.1901, Kraj rojstva: Gradež pri Turjaku, Kraj bivanja: Lipsenj, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): orožnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 20.03.1944, Kraj smrti / izginotja: Moravče, Kraj pokopa: Lipsenj, Država pokopa: Slovenija
Geslo: nedokončano123 |
Po cesti iz Grahovega, preko Žerovnice do naselja Lipsenj, pri avtobusnem postajališču levo in do lokalnega pokopališča. Grob je na sredini leve strani, v drugi vrsti.. |
GREBENC ALOJZIJ Borec NOV *1901 +1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 26.9.2024, 2.10.2024 |
2.10.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil podatke 2.10.2024 |
Grob |
Cerknica |
K.o.:1679-LIPSENJ, št.parc.: 1348/2 |
|
Vitovlje, Spominsko znamenje borcu Mihajlu |
V kamnit zid je vzidana napisna plošča azerbejdžanskemu borcu Mehdiju Hüseynzadehu - Mihajlu, padlemu na tem mestu 2.11.1944. Ob zidu so postavljeni tudi kamniti deli portala kot del obeležja. Avtor je Darij Humar. Odkrit je bil 3.07.1983. Prenovljen 2017. EŠD 28449 https://sl.wikipedia.org/wiki/Mehdi_Hüseynzadə http://www.sloaz.si/SPIDocumentsList/O%20dru%C5%A1tvu/Gradivo/heroj-mihajlo.pdf |
Spomenik stoji na severovzhodnem koncu vasi Vitovlje. Hiša v bližini: Vitovlje 21a |
NA TEM MESTU JE 2.11.1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
24.4.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 17.10.2021, dodal fotografije 1 - 4/1 |
— |
Nova Gorica |
K.o. Vitovlje, 1095 |
|
Rojstna hiša Frana Zwittra |
— |
Bela Cerkev 20, na zahodni fasadi hiše. |
SLOVENSKEMU KOROŠCU IN SLOVENKI SE JE V TEJ HIŠI RODIL . dr.FRAN ZWITTER 1905--1988 SLOVENSKI ZGODOVINAR PROFESOR NA UNIVERZI V LJUBLJANI PRVI DIREKTOR PARTIZANSKEGA ZNANSTVENEGA INŠTITUTA ČLAN SAZU |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 7. 1. 2020
4.1.2022 D.Divjak |
4.1.2022. 00:00 |
— |
4.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Šmarješke Toplice |
K.o.: 1468 - BELA CERKEV, št.parc.: 2688/2 |
|
Knjižnica NOB |
Postojna je bogatejša za knjižnico zgodovine NOB in mladinskih delovnih brigad. Po vseh šolah, tako osnovnih kot srednjih, so začeli iz knjižnic načrtno metati knjige o vsem, kar je napisano o času med drugo svetovno vojno in po njej. Čeprav se je druga svetovna vojna uradno končala 9. maja 1945, se v našem parlamentu, kot kaže, še vedno ni končala in vsak desno usmerjeni politik je očitno tudi zgodovinar. Vir: FB "Primorske novice", Petra Vidrih, 10. 7. 2023. Franko Pleško se je po skoraj 40-letnem zbiranju knjig in literature o NOB odločil predati vso svojo zbirko, to je več kot 1500 knjig in nekaj umetniških del, v upanju, da bo knjižnica postala stičišče različnih generacij. Vir: SB, september, 2023. |
Postojna, Ulica 1. maja 2-b |
Knjižnica zgodovine NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
1.10.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal del besedila, 1. 19. 2023 |
objekt |
Postojna |
— |
|
Škofja Loka, pokopališče, Paulusovi |
Za Leopolda Paulusa Sistory navaja Datum smrti/izginotja: 20. 8. 1944 [datum smrti brata Stanislava – op. ZP], Kraj smrti/izginotja: Krn. »Paulus Leopold, 1919, Stara Loka, avtomehanik, v partizane aprila 1942, padel 9. 9. 1943 v Rakitnici pri Ribnici;« (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 178) »Po prihodu s Travne gore 9. septembra zvečer je brigada zasedla izhodiščne položaje za napad na robu gozda, ki leži južno od ceste in kote 481. […] Nekaj ur kasneje, tik pred zoro, so naši znova napadli. Tokrat je bil napad bolje pripravljen. Udeležila sta se ga tudi bataljon Tomšičeve brigade s severne strani in 2. bataljon Gradnikove brigade, ki je skupaj z nekaterimi deli 2. bataljona Gorenjske brigade z jugovzhoda obšel začelje sovražnikove kolone in fašiste napadel še s severne strani. 'Vso noč smo čuli zven krampov in lopat; Italijani so gradili zaklone in si delali okope. […] Ko smo do ceste imeli še kakih trideset metrov, smo začeli metati bombe, takoj nato pa smo med vpitjem 'juriš, hura!' naskočili sovražnika. […] Na obzorju so se pokazali znaki novega jasnega dne. […] Na koncu kolone nenadoma odjekne še en strel. Nekdo priteče in poroča: 'Belogardist je ubil našega najboljšega borca!' To je naš pogumni tovariš Žalosten112), ki je še prejšnjega večera stavil s svojim komisarjem Vojkom,113) kdo bo močneje vpil 'juriš!, ko bomo naskočili Italijane.«
112) Bržkone je to bil Polde Paulus-Bedanec, doma iz Škofje Loke Ubil pa ga je neki fašist (iz spominov Ivana Franka Iztoka).
113) Stanko Petelin-Vojko.« (Stanko Petelin, Prešernova brigada, Knjižnica NOV in POS 11, Nova Gorica, 1967, str. 86, 87.
»Paulus Leopold, TVD Partizan Škofja Loka/Padli telovadci in športniki, Spominska obeležja padlim športnikom« (Miloš Rutar, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 468. --------------------------------------------------------------------- Za Frančiško Čemažar Sistory navaja Kraj smrti/izginotja: Rottenfels am Main, Kraj pokopa: Rottenfels. »Paulus Frančiška, 1897, Stara Loka, gospodinja, izseljena 25. 7. 1943, umrla 3. 8. 1944 v Rottenfels am Main« (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 178) »PREGLED TABORIŠČ V NEMČIJI, V KATERIH SO ŽIVELI IN TRPELI SLOVENSKI IZGNANCI, Frankovsko, Taborišča: Windsheim (Kurhaus), Forth b. Erlangen (Schullandheim), Burg Wernfels (Schloss), Gunzenhausen (Wurstfabrik), Rothenfels (Burg).« (Dr. Tone Ferenc, Izbrana dela, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 2, Raznorodovanje, Uredil Mitja Ferenc, Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, str. 214) ---------------------------------------------------------------------
Za Stanislava Paulusa Sistory navaja Ime in priimek: Stanko Paulus, Kraj smrti/izginotja: Rdeči Rob, Kraj pokopa: Rdeči Rob. »Paulus Stane, 1924, Škofja Loka, avtomehanik, v partizane februarja 1943, padel 1943 v Rakitnici pri Ribnici;« (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 178) »Paulus Stane, TVD Partizan Škofja Loka/Padli telovadci in športniki, Spominska obeležja padlim športnikom« (Miloš Rutar, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 468.
|
Mestno pokopališče Škofja Loka, Partizanska cesta 43.
Levo od kapele sredi pokopališča. (Pogled od glavnega vhoda) |
[križ] LEOPOLD FRANČIŠKA roj. ČEMAŽAR STANISLAV *7. 5. 1924 PADEL 20. 8. 1944
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.2.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
26.2.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68 |
|
LOGATEC-Anton Pirnat in Jakob Trček
|
Na betonski kamniti podlagi v piramidni obliki je granitna plošča z zgoraj omenjenim napisom velikosti 40krat 50 cm. Na vrhu spomenika je petokraka zvezda. Črna roka je ubita Pirnata in Trčka ter ju vrgla vrgla v brezno Jačka,(ponikalnica potoka Logaščiča, ki je tik za tem spomenikom) arhiv ZB D.Logatec DOL.LOGATEC-Krajevna organizacija v Dol. Logatcu je 6. oktobra ( 1957-op.D.D.) spominsko ploščo dvema aktivistimo-Antonu Pirnatu in Jakobu Trčku, ki ju je 23. marca 1944. leta ubila "črna roka" ter ju vrgla v jamo "Jačko". Proslave so se udeležili svojci padlih in zastopniki organizacij, mnogo pa je bilo tudi upokojencev, ki soistega dne razvili svoj prapor. Sodelovala sta tudi godba na pihala in pevski zbor iz Logatca. Vir: Borec, KRATKE NOVICE, str.479, št.11/1957, EŠD 21519 |
V križišču Tržaške seste iz smeri Vrhnike zavijete levo po Tovarniški cest cca.300 m, kjer v križišču z ulico Jačka zavijete desno in po njej cca.100 m. Na desni strani poleg ograjenega podora Jačke je spomenik padlima. |
zvezda NA TEM MESTU JE 4. 4. 1944 ČRNA ROKA UBILA IN VRGLA V JAČKO ANTONA PIRNATA IN JAKOBA TRČKA. Krajevna organizacija ZZB NOV D. Logatec |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Pergovnik, april 2017, 13.4.2020
9.julij 2021 dopolnil D.Divjak |
27.10.2023. 00:00 |
— |
9.7.2021 dopolnil tekst D.Divjak
M.Kermavnar, 27.10.2023, dodal fotografije 3/2 do 3/5. |
spominska lošča na piramidnem spomeniku |
Logatec |
K.o.: 2017-DOLJNI LOGATEC, 1611/14,občina Logatec |
|
Glavna javka za partizanske enote, kurirske zveze in terenske organizacije OF na Dobrovljah in grob štirih borcev 4.operativne cone. |
Franc Dobrovnik-Brezovnik je kmet visoko na vzhodnem pobočju Dobrovelj. Javka pri tem kmetu se je imenovala Na Pugledu. Sem so prihajali kurirji s Kozjanskega, iz revirjev, s Koroške in z Moravške strani. Spomenik je oblikoval arhitekt Dušan Samec.Vir: Rado Zakonjšek-Cankar, Velika preizkušnja. |
Po lokalni cesti iz Prekope pri Vranskim v smeri Črete.Do domačije Brezovnik, Dobrovlje 31 - 7 km in nato še dodatnih 300m. Spomenik stoji desno ob cesti.Ali po lokalni cesti Letuš - Čreta do Destovske kapele - 11 km, kjer zavijemo levo mimo kmetije Destovnik in se peljemo še dodatnih 500 m. Spomenik stoji z leve strani ceste. |
TU SO POKOPANI ŠTIRJE BORCI OPERATIVNE CONE NOV PADLI V BOJIH PROTI OKUPATORJU 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik - nedokončano
S.Gradišnik - dodal del besedila, 14.05.2021 |
4.6.2020. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, dopolnil besedilo glavna javka. |
Kovinski valj visine 5 m |
Braslovče |
985 DOBROVLJE, 111/2 |
|
Spomenik padlim borcem na pokopališču Breznica |
Napis se nahaja na zgornjem delu marmornega spomenika v obliki Triglava. Na spodnjem delu spomenika so podatki 36 padlih borcev, talcev in drugih žrtev fašističnega nasilja, ki niso pokopani na pokopališču Breznica (priimek, ime, datum rojstva in datum smrti). Datum odkritja: 1949. Pod spomenikom je v treh vrstah razporejeno grobišče 32 padlih borcev, talcev in drugih žrtev fašističnega nasilja. Nagrobniki so označeni s priimkom in imenom, sliko, datumom rojstva in datumom smrti. Viri: Arhiv Združenja ZB NOB Jesenice. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 200. Fotografije: Marko Gričar. EŠD 5326 |
Cesta Begunje – Žirovnica, Breznica, na desni strani ceste ob cerkvi. Grobišče je v severnem delu pokopališča. |
V SPOMIN Od spodaj navzgor: Ludvik Pretnar, Franc Pretnar, Slavko Gašperin, Franc Ravnik, Franc Toman Sašo Bohinc, Jožef Justin, Jamez Zima, Katarina Dežman, Gabrijel Dežman Juli Obermajer, Ignac Zupan, Janko Rozman, Jakob Koselj, Leopold Jesenko Knafelj Ivan, Smolej Slavko, Zakrajšek Franc, Jakob Pristov Marija Vidic, Rudolf Lukan Jože Zupan, Vojko Školaris, Peter Selak Rudi Baloh Ladko Crnelič, Jožef Koder, Jožef Dolar, Ivan Dolar, Anton Hrovat Jožef Pintar [dodati še datume rojstva in smrti in fotografije] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
14.11.2020. 00:00 |
— |
Dopolnil z imeni padlih in kolaži slik M. Hladnik 14. 11. 2020 |
Marmorni spomenik v obliki Triglava. |
Žirovnica |
— |
|
Ilegalna tehnika Savlje |
Ustanovitev ilegalne ciklostilne tehnike pri Zatlerjevih v Savljah je tesno povezana z delovanjem ljubljanskih komunistov pri obnavljanju partijskega življenja v Ljubljani. Boris Kidrič je leta 1930, ko je prišel iz zapora, poiskal bivše člane komunistične stranke in jih začel povezovati. Tako je leta bila 1931 ustaovljena tudi na Ježici partijska organizacija. V tem letu je Boris Kidrič poskrbel za ilegalno tiskarno v Savljah, kjer sorazmnoževali Rdeči prapor, glasilo KPJ. Sodelovali so še Zdenka Kidrič, Boris Tiherl, Andrej Kumar in drugi člani partije iz Ježice in Savelj. V tej hiiši je bilo tudi bivališče ilegalcev iz pokrajinskega vodstva KPJ za Slovenijo. Na Zatlerjevi hiši je bila odkrita spominska plošča 5. septembra 1959. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Založba Borec, Ljubljana 1978, str. 14. Dimenzije marmornate plošče, izdelane iz temnega marmorja so 66 x 56 cm, pod njo je nosilec iz enakega materiala širine 7, globine 11 in višine 5 cm. |
V naselju Savlje v smeri proti Šentvidu na desni strani, na drugi strani ceste je Prosvetni dom. |
V TEJ HIŠI JE BILA POD VODSTVOM BORISA KIDRIČA JESENI LETA 1931 UREJENA TISKARNA V KATERI SE JE TISKAL "RDEČI PRAPOR" HIŠA ZATLERJEVIH JE BILA HKRATI POGOSTO ZATOČIŠČE ILEGALCEV IN VODITELJEV KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 28. maj 2019 |
15.3.2022. 00:00 |
— |
Popravljena h. št. 85 > 86 in dodana fotografija. M. Luštrek 15. 3. 2022 |
Spominska plošča |
Ljubljana |
1734 JEŽICA, 775/1 |
|
Tiskarna Trilof |
Ploščo so odkrili ob 50-letnici (1994). Od 15. septembra 1944 do konca vojne jev bližnji globeli delovala partizanska tiskarna TRILOF (kar pomeni "tri leta OF"), kjer je bila decembra 1944 natisnjena bibliofilska izdaja Prešernove Zdravljice ob njeni stoti obletnici. Ploščo je odkril Miloš Jocif - Rado, sprva kurir, potem pa tiskar v TRILOFu. Zbranim je spregovoril o nastanku, delu in življenju partizanskih tiskarn, DONASA v Ločniški grapi ter TRILOFA, ki se je tudi morala nekajkrat seliti. "Zdravljico" so tiskali približno od 10. do 15. decembra 1944; slikar Janez Vidic je izdelal linoreze, arh. Marjan Šorli - Viher vinjete, Franc Boštjančič - Boš je naredil stavek, Janez Fister - Nace pa jo je stiskal. Da je tehnika lahko delovala, gre zahvala predvsem domačinom, ki so jo oskrbovali s hrano in vsem potrebnim. Skupnost partizanskih tehnikov in tiskarjev je Podgrivarjevi domačiji podelila posebno priznanje in zahvalo, vsem otrokom pa podarila drobno darilce - povečano fotografijo njihove pokojne mame ob ognjišču črne kuhinje (1944. leta jo je fotografiral partizan Evgen Sesek), dr. Zora Lampreht - Rijavec pa je po njej naredila umetniško sliko, ki bo visela v Podgrivarjevi hiši. Postavitev spominske plošče na Podgrivarjevi hiši je omogočilo podjetje MEDIA ART iz Stražišča pri Kranju, Delavska 46, ki se ukvarja z grafiko. Foto: D. Dolenc
|
Davča 51 (pri Podgrivarju), za dvoriščni fasadi stare hiše. |
V GLOBELI POD TO DOMAČIJO OB 50. OBLETNICI IZIDA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 1. in 27. 1. 2018 |
9.4.2023. 00:00 |
— |
Dodal posnetke tri strani obsežnih spominov Miloša Jocifa - Radota na tiskarno, ob odkritju plošče leta 1994 (vir Vlasta Felc). -- M. Hladnik 9. 4. 2023 |
Spominska plošča |
Železniki |
— |
|
Vinišče, Plošča požigu vasi |
FB, 4.6.2025 Plošča posvečena 81 obletnici požiga vasi Vinišče je bila odkrita 31. 5. 2025 |
Vas Vinišče pri Renčah
Hiša v bližini: Vinišče16 |
[zvezda] 30. MAJA 1944. SO NEMCI POŽGALI POSTAVILI KRAJANI |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
4.6.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Renče |
K. o. 2322 RENČE, parc. št. *530 |
|
VELIKI VRH-Spominsko znamenje prvim talcem |
Obeležje je posvečeno 28 talcem, ustreljenim 27. in 28. julija 1942 v času italijanske ofenzive. Betonski kvader je obložen z marmornatimi ploščami, širina kvadra 118, globine 115 in višine 84 cm, na vrhu je betonska plošča kot kapa, dimenzije 136 x 136x 6 cm. Na sprednji strani je napis, izpisan z bronastimi črkami. V ozadju sta bili vsajeni dve brezi, ki zaključujeta ta del. Obeležje je bilo odkrito leta 1956 in obnovljeno leta 1978. Spomenik je imel steho iz bakrene pločevine, ki je danes ni več. https://obelezja.wordpress.com/2018/03/17/veliki-vrh-spomenik/ foto Miloš Toni EŠD. 28639 |
Skozi vas Veliki vrh po asfaltirani cesti, mimo starega vodnega zajetja na desni strani. Cesta se nadaljuje v makadamski izvedbe. Približno po 150 metrih prispemo do križišča cest in krenemo desno mimo novega vodnega zajetja ter nadaljujemo pot do planjave. Obeležje je na levi strani, pod brezama. |
KADAR ČEZ GOZDOVE RJOVEJO VIHARJI, DREVESA SE SVOJIH KORENIN ZAVEDO... M. BOR 26. IN 27. VII 1942 JE NA TEJ SENOŽETI POD RAFALI MITRALJEZOV V SKUPNI GROB PADLO 28 ŽRTEV FAŠIZMA Z BLOK IN OKOLICE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 9.januar 2020 |
9.1.2020. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Bloke |
1687 - VELIKI VRH, št. parc.:810/44 |
|
CAJNARJE - spominska plošča pozivu Terenskega odbora OF Cajnarje za boj proti okupatorju |
EŠD: 24633 Pravokotna granitna plošča velikosti 0,40 x 0,50 m, 1,80 m od tal, z vklesanim pozlačenim napisom označuje kraj, kjer je bilo 23. oktobra 1941 na pobudo Terenskega odbora OF zbirališče prvih partizanov iz okoliških vasi. Ploščo so odkrili leta 1974. https://obelezja.wordpress.com/2018/03/14/okroglica-plosca/foto Miloš Toni |
Spominska plošča je na zahodni fasadi lovske koče na Okroglici, Cajnarje 14. Do lovske koče pridemo najprej po asfaltu nato pa po makadamski cesti. Na razcepu cest gremo na levo in po 100 m smo pri koči. |
zvezda NA TEM MESTU SO SE NA POZIV TERENSKEGA ODBORA OF CAJNARJE DNE 23.OKTOBRA 1941 ZBRALI FANTJE IN MOŽJE IZ OKOLIŠKIH VASI. Z OROŽJEM V ROKI SO SE ODLOČILI, DA BODO BRANILI SVOJO ZEMLJO PRED OKUPATORJEM DO POPOLNE ZMAGE. ___________________________________________ OKROGLICA 16.V.1974 KO ZZB NOV CAJNARJE - ŽILCE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, dopolnil D.Divjak, 10. februar 2020, dopol. T.Bizjak in P.Strajnar 17.9.2020 |
17.9.2020. 00:00 |
— |
— |
kamnita plošča - kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Cerknica |
k.o. 1663 - Cajnarje, parc. št.: 139/2 |
|
NADLESK, Loška dolina - partizansko letališče |
Šesterokotno leseno znamenje z vdolbenim napisom (odkrito leta 1976) stoji na polju, na katerem je bilo leta 1944 partizansko letališče, od koder so partizani evakuirali ranjence iz bolnišnic v Bari. EŠD 17133 https://obelezja.wordpress.com/2018/03/24/nadlesk-polje-spomenik-letalisce/ avtor Miloš Toni |
Na polju ob cesti JZ od Nadleska.Po makadamski cesti preko mostu se na levi strani nahaja leseno obeležje. |
LETALIŠČE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 1. 2019, S.Gradišnik,10. 2. 2020
D.Divjak 2.marec 2020, foto dopoln. T.Bogovič in T.Bizjak, 21.1.2022, Luštrek 31. 5. 2022 |
31.5.2022. 00:00 |
— |
Besedila na obeležjih prepisala s spletišča https://obelezja.wordpress.com/2018/03/24/nadlesk-polje-spomenik-letalisce/ -- zakonca Luštrek 31. 5. 2022. |
leseno, kamen, kovina - kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Loška dolina |
K.o.: 1647-Nadlesk, št.parc.:20155 |