| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Murska Sobota-Judovski spotikavci:Bela, Laura in Liza Berger |
Ulica Staneta Rozmana, med št. 1 in 3, Murska Sobota
46° 39′ 40,88″ N, 16° 09′ 55,9″ E |
TUKAJ JE PREBIVAL BELA BERGER ROJ. 1877 ARETIRAN 26. IV. 1944 ODPELJAN V NAGYKANIZSO UMORJEN 22. V. 1944 V AUSCHWITZU . TUKAJ JE PREBIVALA LAURA BERGER ROJ. KAISER, 1889 ARETIRANA 26. IV. 1944 ODPELJANA V NAGYKANIZSO UMORJENA 22. V. 1944 V AUSCHWITZU . TUKAJ JE PREBIVAL ALIZA BERGER ROJ. 1910 ARETIRANA 26. IV. 1944 ODPELJANA V AUSCHWITZ, GLEIWITZ, BRESLAU, THERESIENSTADT OSVOBOJENA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.1.2021. 00:00 |
— |
— |
spotikavci |
Murska Sobota |
— |
||
TELOVADNICA TVD PARTIZAN – ARRIGONI |
Fotografija 1: Center Izola Telovadnica TVD Partizan »Podjetje TELOVADNICA TVD PARTIZAN – ARRIGONI je trajno zaprto.« Vir: TELOVADNICA TVD PARTIZAN - ARRIGONI, IZOLA Napisne table ni več na stavbi Dantejeva ulica 18. |
Izola, Dantejeva ulica 018 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974, 25. 10. 2024 |
4.1.2025. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič, fotografije 3/1 do 3/3 in podatek s spletne strani o zaprtju podjetja.
|
Telovadnica |
Izola |
— |
|
Ustanovitev OF, Središče ob Dravi |
Na fasadi obnovljenega občinskega poslopja je ena izmed plošč tudi ta v spomin na ustanovitev OF v Središču ob Dravi. |
Na Trgu talcev 4, Središče ob Dravi na pročelju občinskega poslopja. |
SREDI NAJHUJŠEGA OKUPATORSKEGA NASILJA JE BILA NA POBUDO KOMUNISTIČNE PARTIJE DNE 12. OKTOBRA 1941 V TEM KRAJU USTANOVLJENA OSVOBODILNA FRONTA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 30. april 2020 |
25.9.2022. 00:00 |
— |
Leta 1941 je delovala pomembna postojanka OF pri inženirju Leopoldu Bercetu, ki je bil član
Komunistične partije Jugoslavije že od 1933. leta. Na njegovem domu so se sestajali številni aktivisti iz Prekmurja, Prlekije in Medjimurja. V NOG je sodelovala tudi njegova žena Milena. Nemci so kaj kmalu ugotovili, da sodelujeta v OF. Bila sta aretirana. Po mučenju in izsiljevanju so ju ustrelili; inženirja Berceta 30. 3. 1942, njegovo ženo pa 2. 10. 1942. Na domu Leopolda Berceta, št. 82, je organizacija AFŽ iz Središča ob Dravi odkrila spominsko ploščo 29. 11. 1947 [je to ta plošča?]. -- Vodnik 545. -- M. Hladnik 7. 5. 2021
Fotografije M. Hladnik 25. 9. 2022 |
Spominska plošča |
Središče ob Dravi |
K.o.: 338-SREDIŠČE , št.parc.:2723 |
|
Partizanska bolnica Pavla, Spomenik na Hudem polju |
Skala srčaste oblike je zagozdena v višini med troje kovinskih traverz. Zraven na tleh je kamen ledvičaste oblike z napisom. Avtor je arhitekt Stanko Kristl (podatek Zavoda za spomeniško varstvo Gorica). Datum odkritja: 20. 8. 1961 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 4932 |
Spomenik je lociran na Hudem polju ob cesti preko Trnovskega gozda Vojsko – Predmeja, 6,5 km z Vojskega. (GPS 45°59'30.0"N 13°53'59.8"E) |
Na kamnu ledvičaste oblike: OD 1943 DO 1945 JE V TEH GOZDOVIH BOLNICA PAVLA S POMOČJO DOMAČINOV SPREJELA IN ZDRAVILA 954 RANJENIH PARTIZANOV Na kamnu srčaste oblike: SVPB "PAVLA" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019, dop. M. Hladnik 6. 12. 2020, slogovni popravki M. Luštrek 15. 2. 2021 |
15.2.2021. 00:00 |
— |
Združenje borcev za vrednote NOB Idrija - Cerkno, Društvo vojnih invalidov severne Primorske Nova Gorica, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija - Cerkno in Planinsko društvo Idrija so na Hudem polju 29. avgusta 2020 pripravili 38. srečanje osebja, ranjencev in prijateljev slovenskih vojnih partizanskih bolnic Pavla in Franja, na Vojščici pa končali 37. pohod po poteh prenosa ranjencev.
Zbrane na Hudem polju so nagovorili Franc Anderlič, predsednik Društva vojnih invalidov severne Primorske, Vlado Pegan, generalni sekretar ZDVIS, Ermando Ferletič, predsednik DVI Tržič, Violino Pierino, predsednik DVI Furlanije - Julijske krajine, predstavnik Ruske federacije polkovnik Aleksander Mališev in Ingrid Kašca Bucik, predsednica Društva prijateljev partizanskih bolnišnic, ki je prireditev tudi vodila. Udeležencem, med njimi so bili tudi preživeli ranjenci, je spregovoril Marko Lah, sin zdravnice Pavle Jerina Lah. -- Svobodna beseda sept. 2020 -- https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2020/10/sb59-web.pdf |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2355 Vojsko, parc. št. 603/1 |
|
Dvor pri Polhovem Gradcu, pokopališče, Trobec Jaka |
datum rojstva: 20. 4. 1914, kraj rojstva: Log, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Dolomitski odred, datum smrti: 11. 7. 1942, kraj smrti: Dvor, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote |
Pokopališče Dvor pri Polhovem Gradcu, desno od pokopališkega vhoda, ob zidu, ki meji na novi del pokopališča, 1. grob z leve strani vrste ob zidu.
Hiša v Bližini: Dvor pri Polhovem Gradcu 15
|
[križ] Spominek postavil |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 3.6.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
3.6.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dobrova-Polhov Gradec |
K. o. 1983 BABNA GORA, parc. št. *1/2 |
|
Čolnišče – Spomenik talcem |
Po eni od izdaj, ki jo je zakrivila Klinčeva, so izselili nekaj družin, ki so sodelovale z OF. Posledica je bila likvidacija, ki se je zgodila ponoči. Partizani so hlapcu Bašu ukazali, naj vse otroke odpelje k sosedu Zupančiču (Gašperju). Najstarejši sin je ušel nazaj k staršema, tako da so vse tri ubili. Otroka bi sicer pustil pri življenju, a si je smrtno obsodbo podpisal, ker je prepoznal likvidatorja.Ni bilo treba dolgo čakati na povračilni ukrep. Nemci so iz trboveljskega zapora pripeljali osem talcev. Natvezili so jim, da jih bodo izpustili, zato so med potjo prepevali. Toda v resnici so jih peljali na streljanje v Čolnišče.Vir: Boštjan Grošelj, Pomniki viharja, str. 31. |
Spomenik leži na začetku vasi (sever) ob glavni cesti Zagorje - Šentlambert, tik pod staro gostilno Vrtačnik. |
BRVAR FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak, 24. julij 2020
Spomenik obiskal in slike dodal: Janez Jani Majes 30.7.2020 |
30.7.2020. 21:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal opis in vir, 21.4. 2023 |
sestavljen spomenik |
Zagorje ob Savi |
K.o.: 1887-ŠENTLAMBERT, št.parc.: 1387 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.102 |
Leta 1961 so delovni kolektivi postavili kamnite stebre. Vseh skupaj jih je 102. Danes celotna Pot meri 32,74 km. Prvotno je bila zasnovana kot zvezna ureditev okoli Ljubljane, a je na nekaterih delih trasa nesklenjena (nesklenjene poti je 2,26 km). Trasa ima sprehajalno-rekreacijsko ureditev. S tem so povezani mestni predeli, mestne zelene površine in zaledje z mestom. Sama Pot je načeloma prostorska konstanta, okoli nje pa se prostor spreminja (nove gradnje). Prostor okoli Poti so površine za šolstvo in zdravstvo, gozdne in rekreacijske površine, površine proizvodne, storitvene in posebne rabe, kmetijske površine, stanovanjske površine itd. Danes zna biti problematično to, da je trasa nesklenjena in pa, da se odvijajo posegi, ki degradirajo polni profil Poti oziroma okolico. Večji problem pa predstavlja zanemarjanje spomenikov. Nekateri spominski kamni so bili odstranjeni ali pa oskrunjeni, drugi pa so spet precej nedostopni in so skriti. (Vir: Simoneti, Maja, Krajnc, Urška, Vidic Luka. Pot, največja načrtovana javna zelena površina v Ljubljani. Ljubljana: Trajekt - zavod za prostorsko kulturo, 2008.) |
Ko se peščena PST nadaljuje proti Tržaški ulici. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV TRG. PODJ. DOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Petra Žemva, 13.12.2016. |
27.9.2020. 00:00 |
— |
Besedilo in dodatne slike M. Hladnik po podatkih Mojce Župančič. |
Betonski steber |
Ljubljana |
Vič, 1949/2 |
|
Sečovlje,Josip Križaj |
Josip Križaj se je rodil 13.marca 1911 v Koprivi na Krasu. Najprej se je šolal v salezijanski šoli v Ljubljani, kasneje pa je zaradi propada domače trgovine v Koprivi na Krasu prekinil šolanje in se vrnil domov. Delal v trgovini na Opčinah, kasneje pri svojem stricu v Ajdovščini. Že v mladih letih je izkazoval veselje do letenja. Jeseni leta 1929 je italijansko letalstvo razpisalo natečaj za pilote in nanj se je prijavil tudi Križaj. Po uspešnem zaključku šolanja v Capui pri Neaplju je 11.marca 1930 kot 139 od 339 kadetov položil izpit za pilota in dobil čin podčastnika, nato pa si v civilni šoli tovarne Breda pridobil pilotsko diplomo. Služil je med drugim tudi v eskadrilji, ki ji je poveljeval kasneje slavni letalec, maršal in kasnejši fašistični letalski minister Italo Balbo. Skupaj z njim je nastopal na mitingih, ki jih je Balbo prirejal v znak razkazovanja moči italijanskega letalstva svetu. Vendar pa se je medtem v Italiji okrepil fašizem in z njim je postalo vojaško okolje za Slovenca vse bolj neprijazno. Navkljub odličnim ocenam njegovih sposobnosti letenja (za Križaja je neki njegov poveljnik zapisal, da ni samo izjemen pilot, pač pa tudi zanesljiv in discipliniran vojak) je bila njegova prošnja za profesionalnega vojaškega pilota zavrnjena. Vse kar so mu bili Italijani pripravljeni ponuditi je bila uvrstitev v rezervno letalstvo, kar pa ni zadoščalo za apetite mladega, letenja željnega Križaja. Posledično se je tako krepilo njegovo protifašistično razmišljanje in začel je iskati možnosti za prebeg v Jugoslavijo. Leto 1930. Leto šolanja je minevalo. Bližali so se vojaški manevri. Piloti gojenci so postali vzemirjeni in nestrpno so pričakovali izbiro najboljših za manevre. Teh so se vedno udeležili visoki vojaški krogi. Poveljnik šole v Capui je izbral skupino gojencev, za svojega levega spremljevalca je določil Križaja. Skupina je poletela in izvedli so nekaj poletov in akrobacij. V enem od poletov je bila situacija za Križaja kot levega spremljevalca zelo neugodna, saj je moral preleteti nizko nad hangarjem, kar mu je tudi z rahlim manevrom lepo uspelo in takoj se je ponovno uspešno vključil v formacijo letal. To je pri vseh prisotnih sprožilo odobravanje prisebnosti in dobrega manevriranja pilota-gojenca. Ob tej priložnosti je dobil tudi medaljo za udeležbo na vojnih manevrih. V okviru vaj je sodeloval tudi na drugih mitingih. Medaljo za sodelovanje na mitingu aerokluba "Emilio Pensuti" je dobil v Milanu leta 1931. Ti dve medalji sta shranjeni v Vojnem muzeju Logatec. Priložnost za prebeg je izkoristil 25. junija 1932, ko je opravljal redne vojaške vaje, predpisane za rezervne pilote, na letališču Campoformido pri Vidmu. Križaj je namesto, da bi pristal na videmskem letališču, preletel državno mejo in v svojem Fiatu AS1 letel vse do Ljubljane. Nekaj časa je krožil nad mestom, potem pa je prepoznal stezo v Šiški in varno pristal. Po pristanku je takoj zaprosil za politični azil. Jugoslovanske oblasti so ga zaprle in zasliševale ter ga po nekaj mesecih konfinirale v Loznico ter Bjeljino v vzhodni Bosni. Medtem pa so mu v Italiji sodili v odsotnosti zaradi kraje letala in nezakonitega prečkanja meje - obsodba: 16 mesecev zapora. Sprva je življenje v Jugoslaviji pomenilo zanj razočaranje, namesto redne službe se je moral preživljati s priložnostnimi deli. Reven kot miš se je nekaj časa celo hranil v menzi Bjeljinske bolnišnice. Po dveh letih se je vrnil v Ljubljano k sestri Stanislavi. Istega leta so mu dali jugoslovansko državljanstvo in ga sprejeli v letalstvo, poslali so ga med izvidnike v Zemunu, priznali pa so mu tudi čin narednika. Leta 1936 se je pričela španska državljanska vojna in Križaj se je prijavil v mednarodne brigade. Sam je že predtem postal član organizacije TIGR in je bil eden od mnogih Slovencev, ki so bili pripravljeni bojevati se na strani španskih republikancev. Avgusta 1936 je bil že v Španiji, kjer so ga uvrstili v mednarodno eskadriljo Espana pri Madridu, kjer je kmalu dočakal prve boje. Letel je v prek sto bojnih misijah, v dveh od njih pa so ga sestrelili. Prvič je bil sestreljen 11. septembra in je z zadetim letalom Neuport 52 pristal na nekem travniku pri Talaveri. Sestrelil ga je italijanski as narednik Magistrini. Tudi pri drugi sestrelitvi 15. oktobra naj bi po nekaterih navedbah sodeloval Magistrini, vendar v njegovem letalskem dnevniku te sestrelitve ni zapisane. Je pa zapisana pri španskem letalskem asu Jose Garcia Morato nad letalom Leoire 46. Verjetno gre za pomoto pri identifikaciji letala, ker je teh letal v Španiji sodelovalo zelo malo. Vsega skupaj tri letala in nobeno od njih ni bilo 15. oktobra sestreljeno. Usodnega 15. oktobra je Križaj letel kot zaščita republikanskih bombnikov Potez 530. Z višine 3000 m so ga napadli trije italijanski lovci CR32 (Caccia Rosatelli CR32-Lovec Rosatelli CR32) Po prvem napadu sta ga zapustila oba njegova spremljevalca in sam se je moral boriti proti vsem trem nasprotnikom. Boj je trajal 15 minut in se končal z zmago Garcia Morata nad Križajevim lovcem Dewoitine D.371. Križaju se je ranjenemu sicer uspelo rešiti iz gorečega letala, vendar je pristal v rokah sovražnika in postal vojni ujetnik. V boju je izgubil dva prsta na nogi in pri odpiranju padala si je zlomil tri rebra. Med vožnjo na zaslišanje in v bolnišnico ga je posnel neki snemalec ameriške družbe Paramount Pictures in v objavljenem filmu, ki so ga kasneje prikazovali po svetu in tudi doma v Sloveniji, so znanci prepoznali Križaja in o tem obvestili njegovo sestro Marijo. Križaj je iz bolnišnice uspel poslati pismo svoji sestri Mariji Fajgel v Ajdovščino, v njem pa napisal, naj prepis pisma pošljejo sestri Stanki na Ptuj. V njem je zapisal, naj obvestijo poveljstvo eskadrilje Espana, da je bil sestreljen in da je živ. Sestra Stanka je ukrepala in v Parizu uspela, da so ga uvrstili na seznam za izmenjavo ujetnikov, kar se je obrestovalo po sedmih mesecih, ko so njega in še dva ruska pilota zamenjali za tri italijanske pilote. Križaj se je kmalu vrnil nazaj v Španijo, kjer je letel tudi z letalom Dewoitine D.371 ter so mu ruski inštruktorji zaupali vodenje ene od eskadrilj v zvezi z nalogami pri obrambi vzhodne španske obale. Kot poveljnik naj bi se zelo izkazal. Njegov pilot Luis Angosto Ortiz se ga je spominjal kot svojega poveljnika takole: »Bil je pogumen hladen in racionalen. Kljub njegovi strogosti smo ga zelo spoštovali.« Aprila 1938 se je vrnil v Jugoslavijo in se najprej zaposlil kot tajnik aerokluba v Somboru, kjer se je tudi usposobil v letenju s jadralnim letalom. Kot inštruktor letenja je poučeval na predvojaški pilotski šoli v Smederevski Palanki, kjer je leta 1939 izšolal tamkajšnji prvi razred gojencev jugoslovanskega vojnega letalstva. Med učenci se je spoznal tudi z bodočo ženo Jeleno Stefanović, s katero se je naslednje leto poročil. Njuna poroka aprila 1940 je bila prva zakonska zveza dveh letalcev v Kraljevini Jugoslaviji. Ob napadu na Jugoslavijo 6.aprila 1941 je bil mobiliziran in poslan na letališče pri Sarajevu, kjer pa zaradi vsesplošnega kaosa in nesposobnosti sploh ni bilo letal. Padel je v nemško ujetništvo in bil poslan v ujetniško taborišče, od koder mu je uspelo pobegniti in se vrniti v porušeni Beograd k ženi Jeleni. Po zasedbi dežele se je skupaj z ženo umaknil na podeželje. anuarja 1945 se je Križaj pridružil NOVJ. V Zemunu je decembra 1944 postal inštruktor letenja in poveljnik tretje eskadrilje 11. lovske divizije. Do konca 2. svetovne vojne se je udeleževal bojev na sremski fronti, za kar so ga avgusta 1945 odlikovali s redom hrabrosti in medaljo za hrabrost ter povišali v čin podporočnika. Po koncu vojne je njegova enota operativno delovala na letališču Velika Gorica pri Zagrebu, od koder je 9 junija 1945 z letalom DH 82 Tiger Moth poletel proti Ajdovščini. Po pristanku na ajdovskem letališču so ga navdušeno pozdravili domačini in partizanske oblasti so priredile partizanski piknik. Križaj je stal v letalski kabini in klical: »Čaven tu sem!« Maja 1947 je bila Križajeva skupina premeščena v Ljubljano. Lovci so vzletali z letališča Polje in iz letališča Pula. Križaj je takrat že imel čin kapetana, bil je pomočnik komandanta divizije za letenje, ter odgovoren za operativo. ne 8. oktobra 1948 je bil poslan na izvidniški polet, ker so se na območju Karlovca pripravljale vojaške vaje vojske FRJ. Ker je bilo vreme zelo neugodno za letenje, sprva Križaj ni bil pripravljen vzleteti, vendar je po ukazu poveljnika divizije le poletel, z napol pripravljenim letalom Jak-3. Letalo naj bi tisti dan že letelo in ni imelo dovolj goriva za polet. Sicer je bil na letališču na obisku tudi visoki general, ki je za vsako ceno vztrajal pri svoji odločitvi o Križajevem poletu, saj je bil Križaj zelo izkušen pilot in je imel več naleta kot vsa njegova eskadrilja skupaj. Ko je Križaj vzletel, se je nebo nad Ljubljano stemnilo in zelo pooblačilo. Križaj je nekaj časa krožil nad letališčem, vendar se je kot izkušen pilot usmeril proti Primorski. Verjetno je bil navajen letenja proti Pulju in se je zato usmeril tja. Letalo je na poti strmoglavilo na južno pobočje Snežnika. Po nekaterih izjavah je letalu zmanjkalo goriva (Jaki so v tistem času lahko leteli samo dobro uro), po drugih pa naj bi bil namenoma poslan v tako imenovano "častno smrt". Po izginotju letala so iz letališča Polje organizirali iskalno akcijo in so po treh dneh le našli razbitine letala. Križaja so z vsemi vojaškimi častmi pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani. Njegov častni vod so sestavljali njegovi najboljši piloti. Danes se po pilotu imenuje aeroklub v Ajdovščini, njegov spomenik stoji tudi na aerodromu Portorož. Ostanek krila je spomenik pod Snežnikom na sami slovensko hrvaški meji Vir: Josip Križaj. Wikipedija, prosta enciklopedija EŠD 22718 Geslo: prekomorci123 |
Doprsni kip Josipa Križaja se nahaja pred letališko upravno stavbo letališča Portorož v Sečovljah |
Spredaj: JOSIP KRIŽAJ 1911/1948 PILOT JUNAK ŠPANSKE REPUBLIKANSKE VOJSKE 1936-1939 IN NARODNOOSVOBODLINE VOJSKE JUGOSLAVIJE Na levi strani: JOSIP KRIŽAJ 1911/1948 PILOTA EROE DELL'ARMATA REPUBLICANA SPAGNOLA 1936-1939 E DELL'ARMATA DI LIBERAZIONE NAZIONALE JUGOSLAVA ERETTO DAGLI AVIATORI COMBATENTI DELLA EPL D'OLTREMARE 21 MAGGIO 1980 Na desni strani POSTAVILI LETALCI PREKOMORCI -BORCI NOVJ 21.MAJA 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Česnik Bojan 13.2.2017 |
13.2.2017. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Piran |
K. o. 2632 Sečovlje, parc. št. 6279/11 |
|
Jesenice - Spominski park Koroška Bela |
Spomenik na grobišču petih talcev, ki so jih Nemci 4. 9. 1941 pripeljali iz
begunjskih zaporov in jih ustrelili ob pokopališkem zidu, kot povračilni ukrep
za napad na nemškega vohune Janka Broveta iz Koroške Bele. 1961 opuščeno pokopališče je bilo 1976 preurejeno v spominski park z zelenico, grobiščem borcev NOV in ŽFN ter grobiščem s spomenikom 4. 9. 1941 ustreljenim petim talcem (plastika J. Torkar). Ureditev parka arh.Gregor Velepec. Vir: Arhiv ZB Jesenice. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 196. Fotografije: Marko Gričar, Petra Gričar. EŠD 5376 |
Desno ob cesti Ivana Cankarja, 200m od križišča s cesto talcev, ob vhodu v vrtec (enota Cilke Zupančič), SZ ob robu stadiona na Koroški Beli.
Hiša v bližini: Cesta Ivana Cankarja 4B |
Prva spominska plošča: Druga spominska plošča: . Nagrobniki: CVETKO BERGINC 1920 - 1945 BOREC NOV IGNAC PALČAR 1906 - 1945 BOREC NOV DRAGO KNIFIC 1925 - 1944 BOREC NOV MALČI MALENŠEK 1921 - 1945 BOREC NOV JOŽE ŠIROK 1908 - 1944 BOREC NOV ALBIN MEDJA 1907 - 1945 BOREC NOV IGNAC BRIŠAR 1914 - 1944 BOREC NOV TONE ŠTRUMBL 1920 - 1944 BOREC NOV EMIL RAINER 1923 - 1944 BOREC NOV PETER RUPAR 1924 - 1944 BOREC NOV JANEZ RUPAR 1925 - 1945 BOREC NOV JANKO PRETNAR 1913 - 1945 BOREC NOV IVAN KRISTAN 1924 - 1942 TALEC LEOPOLD KOVAČIČ 1927 - 1945 BOREC NOV LEOPOLD STRAŽIŠAR 1902 - 1942 KOMANDIR CANKARJEVE ČETE POLITKOMISAR GORENJSKEGA ODREDA. PADEL NA JEZERCIH POD TRIGLAVOM ZVONKO RAVNIK 1920 - 1945 BOREC NOV IVAN BAKOVNIK 1911 - 1945 BOREC NOV JOŽE ŽVAB 1909 - 1945 BOREC NOV FRANJO DEMŠAR 1904 - 1944 BOREC NOV JANEZ ŠMID 1902 - 1943 BOREC NOV JULKA JENSTRLE 1915 - 1942 BORKA NOV KRALJ IGNAC 1901 - 1942 LOJZE 1908 - 1942 BORCA NOV ANTON DOBRAVC 1921 - 1944 BOREC NOV IVAN MULEJ 1912 - 1942 AKTIVIST OF IN BOREC NOV SLAVKO LIKOVIČ 1919 - 1944 ČLAN VOS OKRAJA JESENICE VOLONTAR CIRIL 1924 - 1951 IVANKA KRNIČAR 1924 - 1944 AKTIVISTKA OKRAJA JESENICE CILKA ZUPANČIČ SONJA 1919 - 1944 AKTIVISTKA OKRAJA JESENICE MARA KELIH 1924 - 1944 ŽRTEV ČRNE ROKE RAJKO KELIH 1919 - 1944 BOREC NOV OTO KELIH 1915 - 1945 BOREC NOV EUGEN KELIH 1916 - 1944 BOREC NOV IVANA OBLAK 1898 - 1943 AKTIVISTKA OF ADOLF OBLAK 1912 - 1943 AKTIVIST OF STANISLAV SVETINA 1913 - 1944 BOREC NOV STANE POPIT 1913 - 1944 BOREC NOV ALBERT LUKIČ 1930 - 1945 ŽRTEV JOŽE LUKIČ 1926 - 1944 BOREC NOV GUSTELJ ŠTRAVS 1915 - 1943 AKTIVIST OF |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 2. 7. 2018. |
11.4.2021. 00:00 |
— |
Dodal fotografije plošč 11. 4. 2021¸. -- M. Hladnik
M. Kermavnar, 21.11.2022, dodal fotografiji 4/3 in 4/4 ter združil obstoječe fotografije M. Hladnika v kolaž in v isti ločlivosti naložil na mesti fotografij 4/1 in 4/2. |
Bronasta skulptura, dve spominski plošči na ostankih starega pokopališkega zidu in niz nagrobnih plošč z imeni borcev in žrtev NOB. |
Jesenice |
2178 KOROŠKA BELA, 288/1 |
|
Spomenik NOB Cerkvenjak |
Tri metre visok obelisk, v katerega so vklesana imena in kraji padlih domačinov, je bil odkrit leta 1961 (ali po EŠD 1962).
Spomenik je izdelal arhitekt ing. Lovše iz Maribora. Odkrit je bil 14. julija 1964. Cerkvenjak je imel pomembno vlogo med NOV, saj so skozenj potekale vezi z notranjostjo Slovenskih goric, s Pohorjem in Kozjakom. Že novembra 1941 so na tem območju ustanovili odbor OF. Aprila 1942 so ptujski komunisti osnovali slovenjegoriško četico, ki je po Slovenskih goricah izvedla več sabotažnih akcij. Borci te četice so 14. 7. 1942 napadli tudi orožniško patruljo v Stanetincih pri Cerkvenjaku. V spopadu sta bila ubita dva nemška orožnika. Akcija je okupatorja silno vznemirila. Napel je vse moči, da bi izsledil napadalce. Januarja 1945 so borci Lackovega odreda zopet napadli orožniško postajo Cerkvenjak, ker pa so se Nemci močno branili, orožniške postaje niso mogli zavzeti. Akcija pa je močno odmevala po Slovenskih goricah.
Na cerkvi v kraju je še plošča padlim v vojni 1941--1945, vendar na njej ni imen s tega spomenika. |
Spomenik stoji v centru Cerkvenjaka ob stavbi doma kulture (zadružnega doma), v kateri je tudi občina ter pošta, v križišču cest..
Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak |
Na desni strani spomenika: VELIK JE TA, KI SVOJ BOJ, TRPLJENJE POSVEČA ČLOVEŠTVU, DAR TVOJ NAJ V ČASTI ŽIVI. LJUDSTVO SLOVENSKIH GORIC Na sprednji strani spomenika: BORCI .FRANC DRUZOVIČ KARL ELBL VINKO KAPFER LUDVIK RAJŠP JOŽEF SLAČEK MIRKO TUŠAK JANEZ KUHAR TALCI IVAN BORKO MARTIN DRUZOVIČ JOŽEF KOCBEK MILJANA TOPLAK ANDREJ VRŠIČ KUPLEN FRANC Na podnožju: PRVI OBOROŽEN PARTIZANSKI NAPAD NA OKUPATORJA 14. VII. 1942 V CERKVENJAKU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Občina Cerkvenjak - 6. 5. 2017
Dopolnil D.Divjak, 14.november 2020, 2.avgust 2021 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
14.11.2020-dopolnil podatke D.Divjak, 2.8.2021
Dodal napis na podnožju in svoje posnetke M. Hladnik 1. 10. 2024 |
kamnit steber |
Cerkvenjak |
541 Cerkvenjak, Občina Cerkvenjak, št. parc.: 152/8 |
|
Ruskemu vojaku, Ponikva |
Spominska plošča se nahaja ob kraški jami Zgornje Steske (Steska jama), kjer so pogumne mladenke med vojno zdravile hudo ranjenega Rusa, borca Tomšičeve brigade.
|
Spomenik se nahaja nad ribnikom Cokan v Steskah. Hiša v bližini: Studence 21A, Žalec |
NIKOLAJ KATANOV, RUSKI DRŽAVLJAN . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 07.09.2020 |
16.10.2023. 00:00 |
— |
Dopolnil besedilo in dodal fotografije, ki jih je poslal Danijel Jelen. M. Hladnik 10. 1. 2022, 16. 10. 2023
|
Spominska plošča |
Žalec |
— |
|
Pokopališče Jurjevica, Franc Pajnič |
SIstory navaja: Ime in priimek: Franc Pajnič, Oče: Janez, Mati: Marija, Priimek matere: Šilc, Po domače: Stričevi, Datum rojstva: 11.09.1923, Kraj rojstva: Jurjevica, Kraj bivanja: Jurjevica, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): delavec priložnostni, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 18.07.1942, Kraj smrti / izginotja: Jurjevica, Kraj pokopa: Jurjevica, Država pokopa: Slovenija
|
Lokalno pokopališče, skozi levi vhod pri cerkvi ter do pokoališkega zidu na levi strai, grob je četrti z leve strani. |
DRUŽINA PAJNIČ SIN FRANCE 8.9.1923 - 18.7.1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 4.8.2024 |
4.8.2024. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Ribnica |
K.o. 1623-JURJEVICA, št.parc.:98/3 |
|
Grčarevec, padlim borkam in borcem NOV |
EŠD 21520 Na tem mestu je maja 1945 ob osvobajanju slovenskega ozemlja padlo 13 partizanskih borcev Hercegovcev, pripadnikov IV. Jugoslovanske armade. Spomenik predstavlja kamnit steber, delno iz neobdelanega kamna in delno iz obdelanega, ki se iz kamnitega stebra nadaljuje v spuščajoči zid. Čelo zida je visok okoli 3,80 m, širok 0,80 m in ga poleg vklesanega napisa na vrhu delno pokrivajo še štiri napisne kamnite plošče, na katerih so popisani vsi borci, ki so padli na območju Grčarevca, 39 po številu. Spomenik so odkrili 1957. leta po načrtih arhitekta Borisa Kebe. Na njem je bil prvotno spisek 13 padlih borcev Hercegovcev, a so spomenik leta 1986 obnovili in mu dodali še spisek ostalih padlih borcev. arhiv zb logatec Foto: Miloš Toni |
Spomenik stoji med hišama Grčarevec 18 in Grčarevec 21, na levi strani cestišča ob iztopu iz vasi Grčarevec proti Postojni. |
na vrhu-velikost zglajene površine1,00 x 0,80 m: TU POČIVA 13 HERCEGOVCEV PADLIH ZA DOMOVINO plošča pod tem napisom, velilkost 0,20 x 0,80 m: PADLI V GRČAREVCU pravokotna plošča, velikost 1,00 x 0,80 m: OSMAN BAJRIĆ - MUHAMED BAKALOVIĆ - RISTO BIJELIĆ - MOMČILO BOGDANOVIĆ - HASAN BOGONIĆ - HAKIJA BRKOVIĆ - MILAN BUKVIĆ - ŠEFKIJA CICVARA - ISMET ČEĆO - BAJRO DERKIĆ - HAMZA ĐILAS - STOJANKA GOJIĆ - TODOR GOLIJANIN - RAŠID HASANAGIĆ - ADEM JELEČKOVIĆ - FAHRUDIN KEMURA - MILAN KLAČAR - IKO MADIĆ - HUSEIN MAKSUMIĆ - ŠERIF MASLEŠA; narobe obrnjena trapezna plošča, 1,00 x 0,40 in 0,80 m: MEHMED MARIĆ - VELJKO MEDAK - RISTO MIHIĆ - OBRAD MIJANOVIĆ - RADOVAN PAROVIĆ - BOGDAN MILOŠEVIĆ - DUŠAN MILOŠEVIĆ - MUHAREM MULAGIĆ - ČAMIL PAŠIĆ - MILORAD SINOBAD - ARIF SMAILBAŠIĆ - JOSIP STANIĆ - SMAIL TOPUZ - ANTE VUKADIN - MUSTAFA GOLOŠ - ŽIVANA VUKOJE - ŠAČIR BEGOVIĆ - MUSTAFA CERIMAGIĆ - HASAN BEĆIROVIĆ spodnja plošča, velikost 0,18 x 0,80 m: 14.9.1986 OO ZZB NOV LOGATEC Na sredini urejenega prostora oz. na koncu popločene površine stoji betonska ploščad s podstavkom velikosti 0,50 x 1,20 x 0,40 m v katerega je vgrajena kamnita plošča iz temnega kamna, velikosti 0,25 x 0,40 m, z vklesanim napisom: SLAVA PADLIM BORCEM ZZB G.L. Na vrhu podstavka stojijo peterokraka rdeča zvezda iz betona, velikosti 0,80 m, in dve vazi iz svetlega kamna |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Pergovnik,april,2017, T. Bizjak 26.6.2020
30.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
30.5.2021. 00:00 |
— |
30.5.2021 dodal povezavo D.Divjak |
kamen |
Logatec |
k.o. 2019 - Grčarevec, par. št.: 362 |
|
Nova Štifta, spomenik padlim |
Spomenik predstavlja naravni kamniti pokončni valj, visok okoli 120 cm, premera okoli 40 cm, ki ima na višini 80 cm pritrjene - vzidane štiri pravokotne kamnite plošče, svetlejše barve, velikosti 20 x 60 cm, z vklesanim napisom. Krajevni organizaciji ZZB NOV Ribnica in Sodražica sta v spomin vsem žrtvam, ki so padle na pobočjih Nove Štifte postavili v juliju 1967 spominsko znamenje na parcelni številki 1278 k.o. Zamostec po zamisli gradbenega tehnika - arhitekta Janka Hrena. Odkritje je bilo 22. julija 1967. Zasnova spominskega znamenja je izbrani naravni kamen iz apnenca-samice, katerega v srednjem delu oklepa obdelani pas iz naravnega kamna.( zabeleženo v arhivu ZB NOB Ribnica, zapisal Franc Levstek) |
Spomenik stoji v naselju Nova Štifta, v križišču lokalne ceste, ki pelje do cerkve Marijinega vnebovzetja in ceste, ki pelje proti Travni gori. |
V SPOMIN PADLIM BORCEM V NOV 1941 - 1945 OD VSEPOVSOD Z GORA GOZDOV S PORUŠENIH DOMOV IN GROBOV KRIČI ZAUPAJTE, TOVARIŠI, VERUJTE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 20.7.2017. |
20.7.2017. 00:00 |
— |
Obisk Luštrek avg. 2022. |
naravni kamniti valj z napisnimi ploščami |
Sodražica |
k.o.1622, parc.št.:1639/25 |
|
Spominski obeležji Dragoljubu Milovanoviču, sekretarju CK SKOJ in konferenci komunistov leta 1937, Završnica |
Bronasti relief je posvečen sekretarju CK SKOJ Dragoljubu Milovanoviču, ki se
je leta 1922, ob ilegalnem prehodu meje, ponesrečil pod Stolom. Po ustanovnem kongresu KP Slovenije na Čebinah je bila spomladi leta 1937 ob
jezeru v Završnici partijska konferenca jeseniškega okrožja. Komunisti so
razpravljali o sklepih ustanovnega kongresa in o širjenju partijskega vpliva.
Poleg članov okrožja sta se konference udeležila član CK KPS Edvard Kardelj in
Stane Žagar. Konferenci je posvečena bronasta plošča z napisom. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 198. |
Levo ob cesti na robu travnika malo naprej od akumulacijskega jezera Završnica. |
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dopolnil Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
6.2.2024. 00:00 |
— |
Dodal svežo sliko. M. Hladnik 6. 2. 2024 |
Bronasti relief in Bronasta plošča na naravni skali. |
Žirovnica |
— |
|
Dvor pri Polhovem Gradcu, pokopališče, Laznik Jože |
datum rojstva: 18. 3. 1906, kraj rojstva: Log pri Polhovem Gradcu, vojni
status: Civilist, datum smrti: 20. 2. 1943, kraj smrti: Renicci, država smrti:
Italija, kraj pokopa: Micciano, država pokopa: Italija, vzrok smrti: Umrl v
taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Dvor pri Polhovem Gradcu, od pokopališke cerkve 2. vrsta, 2. grob z desne strani vrste ( 2. grob levo od razpela).
Hiša v Bližini: Dvor pri Polhovem Gradcu 15 |
[križ, klas] LAZNIK JOŽE 1906 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 4.6.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
4.6.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dobrova-Polhov Gradec |
K. o. 1983 BABNA GORA, parc. št. *1/2 |
|
Sv. Anton, veliko spominsko obeležje |
Kamnita plastika in dve samostojno stoječi kamniti plošči z imeni; postavljeni na tlakovanih tleh s kamnitimi ploščami. Delo Jožeta Pohlena, 17. 5. 1970. Avtor besedila je dr. Rado Bordon. Spomenik izdelal akademski kipar Jože Pohlen. Spomenik padlim v NOB in drugim žrtvam fašitičnega nasilja so postavile DPO v letu 1970. Pokrovitelj: KS Sv. Anton Spomenik je v spomin za 38 padlimi borci v NOV in 25 žrtvami fašitičnega nasilja iz vasi in zaselkov: Sv. Anton, Potok, Kavaliči, Kocjančiči, Dvori, Kortina in Pečki.
|
Nasproti zadružnega doma v Sv. Antonu na desni strani ceste stoji spomenik. Sv. Anton1 |
Levi blok: . Desni blok: |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 17. 02. 2017 |
8.2.2024. 00:00 |
— |
Dodal dve fotografiji. M. Hladnik 27. 9. 2020.
M. Kermavnar, 8.2.2024, dodal Besedilo na spomeniku |
klesani kamen |
Koper |
K. o. 2612 Sveti Anton, parc. št. 2010/1 |
|
Padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja ter ustanovitev Brkinske čete, Rjavče |
Spomenik je postavljen na dvignjenem prostoru nad cesto. Do njega vodijo štiri stopnice. Sezidan je iz obdelanih kamnitih blokov. V osrednjem delu spomenika se nahaja spominska plošča, ki je posvečena padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja iz vasi Rjavče. Na njej so izpisana imena in priimki ter letnice rojstva in smrti dvanajstih vaščanov. V kamniti blok v srednji (tretji) vrsti, na levi strani spominske plošče, je vklesano besedilo, ki se nanaša na ustanovitev Brkinske čete. V kamniti bloki iste vrste, ki se nahaja na desni strani spominske plošče, pa je vklesan posvetilni verz. Na vrhu spomenika je postavljen simbol Triglava. |
Spomenik se nahaja v vasi Rjavče, čez cesto nasproti hiše s hišno številko Rjavče 24. |
SPOMLADI LETA 1942 KO SO NARODI JEČALI POD SILO FAŠIZMA JE BILA USTANOVLJENA BRKINSKA ČETA NEPOZABIMO KAKO SE JE TREBA BORITI ZA SVOBODO ------- V SLAVO IN SPOMIN V ČASU NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM OKUPATORJEVEGA NASILJA IZ RJAVČ 1912 FRANC FRANK 1944 1927 JOŽE FRANK 1944 1921 ANTON LUDVIK 1944 1923 JOŽE LUDVIK 1944 1924 ANTON MAHNE 1945 1925 FRANC MAHNE 1944 1925 MARJAN MAHNE 1943 1924 VINKO SAMSA 1945 1898 ANTON LUDVIK 1944 1881 MARTIN LUDVIK 1944 1929 ROKO FRANK 1945 1874 JOŽE SAMSA 1945 ------- KAKOR SEME JE BILO TRPLJENJE KAKOR SEME KI NAM NJIVO POZLATI |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 3. 9. 2017, M. Hladnik 11.12.20020
29.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
30.5.2021. 00:00 |
— |
Odkrita 10. 9. 1972. Javni spomeniki na Primorskem, 94. -- M. Hladnik
29.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Prostostoječi spomenik |
Ilirska Bistrica |
K.o.: 2564-RJAVČE, št.parc.: 807/2 |
|
Zgornje Gorje - pokopališče |
Na obeh straneh spomenika z okroglim zaključkom sta plošči z imeni padlih v 2. svetovni vojni. Njihovi grobovi so v vrstah pred spomenikom v kvadratu 25 x 25 m. Pokopališče 162 borcev, padlih v NOB, s spomenikom iz nabrežinskega kamna v obliki antične stele, ki jo krasi rozeta z zvezdo. V njej je kip žalujoče žene z vencem (načrt Vladimira Bratuž). Urejeno 1951 na pobudo Glavnega odbora ZZB NOV Ljubljana, izdelalo ga je Kamnoseštvo Kopriva. Spomenik in grobišče je odkrila Krajevna organizacija ZB NOV Gorje. Avtorja: Jože Plečnik (arhitekt; 1951), Vladimira Bratuž (kipar; 1951) EŠD 13229 Tu je pokopan tudi narodni heroj Andrej Žvan-Boris. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251 (kot leto odkritja navedeno 1950). Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 210-214. Geslo: herojgrob123 |
Na zunanjem (zahodnem) zidu starega pokopališča ob cerkvi v Zgornjih Gorjah. |
Na okroglem spomeniku: SLAVIMO VAS, KER STE LJUBILI NAS, ŠLI V SMRT, DA NAM ŽIVLJENJE STE REŠILI. GORJANI, 1951 LEVA PLOŠČA: PADLI BORCI ZG. GORJE (13 imen) SP. GORJE (24) KRNICA(13) PODHOM(17) POLJŠICA (10) LAZE (8) GRABČE (4) DESNA PLOŠČA BORCI - ŽRTVE FAŠIZMA MEVKUŠ (5) ZG. GORJE (5) KRNICA(7) RADOVNA-POŽGANI (24) RADOVINA (4) SP. GORJE (13) GRABČE (4) REPNIK (1) LAZE (3) PODHOM (3) ŠKOCJAN DOBRAVA (1) POLJŠICA (3) BEOGRAD (1) MEVKUŠ-VIŠELNICA(2) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik nedokončano, M.Kermavnar, foto 4, 14.1.2020 |
16.4.2023. 00:00 |
— |
— |
plošči, spomenik in grobovi |
Gorje |
2187 ZGORNJE GORJE, 2/2 oz. 3/4 |
|
Narodni heroj Alojz Hohkraut. |
Rodil se je Bukovici nad Laškim. Bil je rudar, član KP od leta 1932. Politično je deloval v Revirjih. Leta 1933 je bil poslan v Sovjetsko zvezo na študij in ostal tam dve leti. Sodeloval je v pripravah na ustanovni kongres KPS na Čebinah in se ga udeležil. Tu je bil predlagan za člana CK KPS. V NOV je vstopil leta 1941. Postal je komandir Revirske čete. Oktobra 1941 je prevzel dolžnost sekretarja OK KPS Litija. Ko je šel konec maja 1942 na politični sestanek, je padel pri Cvetežu v nemško zasedo in se težko ranjen ustrelil. Spominska plošča je v neposredni bližini DPD Svoboda Dobrna.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
DPD Svoboda Dobrna. |
PADLIM BORCEM V NOV IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA RAJONA DOBRNA. 1941 -
1945.ARH STANE, KOTNIK TILKA, BALOH BLAŽ, LAMOVŠEK MIHA, BALOH
RUDOLF, MARIN EDI, BERAVS KARL, METELKO IVAN, BORIŠEK MARTINA, MOČILAR ALIJZ,
CAILINGER JOŽEF, PEČNIK IVAN, DOBERŠEK ALIJZ, PINTER SLAVKO, DOLINER ANTON,
PINTER ALBIN, FAKIN JULIJANA, PODGORŠEK VINKO, GUZEJ SREČKO, PREDOVNIK JOŽE,
HERCLA MIHAEL, ROTAR ERNEST, HOLEŠEK MIHA, STROJIN IVAN, HUDARIN ADOLF, ŠMIT
FILIP, JELEN PETER, TOMAŽIČ IVAN, JUH IVAN, ZIDAR IVAN, KLADNIK IVANKA, ZUPANČIČ
STANE, KLADNIK ANTON, ŽAVBI FRANC, KNIFIC IVAN, VRTAČNIK
JANEZ. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
27.3.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Trbovlje |
— |
|
Koprski zapori |
Besedilo za ploščo, odkrito 1959 na pročelju Osnovne šole Janka Premrla - Vojka je sestavil Ciril Kosmač, tudi sam zapornik v tej zloglasni koprski ječi. Šolo so 2006 podrli, plošča s slovenskim in italijanskim napisom se nahaja v Pokrajinskem muzeju Koper, Kidričeva 19, župan pa ima v predalu predlog, da ploščo vrne na javno mesto. |
Na mestu nekdanje OŠ, Muzejski trg, Koper.
Kje je bila prvotna lokacija plošče, popisovalcema ni znano. Zdaj je v skrajnem severozahodnem kotu zgornjega vrta Pokrajinskega muzeja Koper, Kidričeva ulica 19. |
NA TEM MESTU SO SE DO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po članku, fotografijah in podatkih Andraža Gombača, 10. 12. 2022 |
1.12.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1. 12. 2024, po predlogi Luštrek Mojce in Janija uredil in dopolnil besedilo na plošči, dopolnil lokacijo, preselil zvezdico na sedanji naslov status spremenil na obstoječ in dodal fotografije 3/1 do 3/3. |
Spominska plošča |
Koper |
K. o. 2605 KOPER, parc. št. 757 |
|
Sinji vrh |
Datum odkritja: 5. julij 1959. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 103. Foto vir: Google Maps |
Sinji Vrh 1, Črnomelj, nekdanja osnovna šola |
V LETIH 1941 – 1945 SO PADLI V BORBI PROTI SLAVA JIM ------------------------------------------ od tu dalje kopija MH V LETIH 1941--1945 SO PADLI V BORBI PROTI DAMELJ KOT LUKANIČ I IVAN GORICA ŠPEHARJI HRIB MUKAVEC M MIHA SLAVA JIM KRAJEVNA ORG. SINJI VRH 5. VII. 1959 MARMOR GRADAC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 6. 2. 2022 |
29.4.2024. 00:00 |
— |
21.2.2022 dodal posnetka z Googl maps in dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 12.1.2023, dopisal imena na spomeniku in dodal foto 3/1, fb Združenja borcev za vrednote NOB Bele krajine
Dodal slike. M. Hladnik 29. 4. 2024 |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. o.: 1560- SINJI VRH, parcela: 773/19 |
|
Marica Satler, Spodnji Ivanci |
»Na moj dom je tudi večkrat prinesla važna sporočila poštna uslužbenka Marica Satler iz Ivanjc. Marica je bila zelo delavna in zanesljiva. Nekega dne se je že ob štirih zjutraj pojavila pri nas ter mi po naročilu Jova Jurkoviča sporočila, da so pri Rudolfu Sršenu našli ob aretaciji pismo, ki bi ga moral oddati Ivanu Nemcu-Vojku, pa mu je nenadna aretacija to preprečila.
|
Spodnji Ivanjci 10 a, v stavbi je podjetje Izba lepote. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
21.11.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 21. 11. 2024 v Opis dodala podatke iz Sistory (podatek o dnevu rojstva je drug kot na spominski plošči) in iz knjige Slovenke v narodnoosvobodilnem boju. |
Spominska plošča |
Gornja Radgona |
— |
|
Ponikve pri Dobrepolju, topništvu XVIII. divizije |
EŠD: 21951 Pravokotna granitna plošča, velikosti verjetno 0,50 x 0,60 m, z vklesanim napisom (odkrita leta 1978) je posvečena ustanovitvi topništva XVIII. divizije v tem kraju, septembra leta 1943. |
Plošča je bila vzidana ob jugovzhodnem vogalu vhodne fasade Doma upokojencev, Ponikve 76. |
[zvezda] V SEPTEMBRU 1943 LETA SE JE V TEM KRAJU USTANOVILO TOPNIŠTVO XVIII. DIVIZIJE ZB NOV DOBREPOLJE 1978 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar, dopolnil T. Bizjak 5. 10. 2020
Dopolnil podatek, D. Divjak, 2. 1. 2020 |
26.4.2022. 00:00 |
— |
Stavbe Socialno-varstvenega zavoda v Ponikvah št. 76 ni več. Najverjetneje v letu 2018/2019 so jo podrli in napravili parkirišče. Tako kot ni stavbe, ni tudi spominske plošče.
Plošča naj bi bila shranjena, po obnovi naj bi bila ponovno vgrajena. V stavbi se nahaja Zavod Prizma.
Ploščo je aprila 2022 vgradil nazaj Franc Štibernik s sovaščani. Posnetki nove plošče so njegovi. -- M. Hladnik
Vlogo prejšnjega zavoda je prevzela ustanova PRIZMA - Ponikve, posebni socialni varstveni zavod RS, z naslovom, še vedno, Ponikve št.76
Iz pisma Jaka Perovška, ZB Grosuplje 24. nov. 2021: "To ploščo je čisto po naključju pred nekaj leti našel v zabojniku za smeti naš član, ki jo je v celoti obnovil in jo hrani doma ter čaka, da dobi dovoljenje za namestitev na pročelju te stavbe." (dopolnil M. Hladnik 26. nov. 2021) |
kamnita plošča |
Dobrepolje |
Stavba Ponikve št. 78, ki je bila zgrajena na novo.
k.o.1796 - Cesta, parc. št.: 1067/3 |
|
Vitomarci |
Spomenik padlim domačinom je bil odkrit 6. 9. 1959. Izdelal ga je kamnosek Ferenc iz Smolincev. Dimenzije spomenika: 170 x 130 cm.
|
V vasi Vitomarci, med Vitomarci 72 in Vitomarci 73, ob robu ceste v bližini cerkve. |
Nedolžni od krogel zadeti |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15.5.2021
19.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
14.5.2024. 00:00 |
— |
19.5.2021 dopolnil napis s spomenika, dopolnil podatke ter popravil lokacijo obeležja D.Divjak
S.Gradišnik, dodal fotografijo, 25.11.2022.
Dodal fotografiji M. Hladnik 14. 5. 2024 |
Spomenik |
Sveti Andraž v Slovenskih goricah |
K.o.: 343-VITOMARCI, št.parc.: 350/2 |
.jpg){kind=link}
.jpg){kind=link}
.jpg){kind=link}
