Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
9577
Spominski park Grmada 1941-1945

V zbirki Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) se nahaja diploma Antona Bitenca, ki prikazuje načrte za spominski park na šmarnogorski Grmadi. Grmada, 676 m, je sekundarni vrh tega ljubljanskega osamelca, vendar na njenem ozkem vrhu ni ne cerkve ne gostilne, zato kljub sedmim metrom večji višini skorajda nima obiska.
Diplomska naloga z naslovom Grmada 1941–1945 je bila razstavljena med projekti razstave UNIVERSUM PLEČNIK. Z njo je Bitenc, ki je bil Plečnikov učenec na oddelku za arhitekturo na Teološki fakulteti v Ljubljani, diplomiral leta 1947. Ideja preoblikovanja vrha Grmade ob Šmarni gori, na katero je postavil spominski mavzolej žrtvam druge svetovne vojne, vsebuje še viadukt med obema vrhovoma in gradnjo nove sprehajalne poti iz Tacna. Mavzolej je sestavljen iz več zgradb, skritih v zelenju in opremljenih z raznimi kipi in spominskimi napisi. Celoten kompleks je tako kot greben Grmade usmerjen skoraj natančno v liniji vzhod-zahod in meri v dolžino sto metrov, širina je okoli trideset metrov. Skozenj je speljana sprehajalna pot, med Grmado in Šmarno goro pa se razteza okoli dvesto metrov dolg viadukt za pešce, ki bi povezoval staro romarsko cerkev z novim spominskim parkom. S tem bi obiskovalcem, ki bi želeli priti z enega na drugi vrh, prihranili skoraj polovico neprijetnega spusta na sedlo. Na sredini viadukta je kot osrednji nosilni steber predviden okoli petdeset metrov visok stolp s plamenico na vrhu. Celoten kompleks na Grmadi naj bi postal nekakšna protiutež Šmarni gori s cerkvijo, obe dominanti, stara in nova, pa bi bili med seboj simbolično povezani. Za dostop do sedla, 573 m, je bila predvidena nova sprehajalna pot, ki bi se začela kot podaljšek ceste, ki pripelje čez tacenski most in se nato v enajstih serpentinah vzpne do točke, kjer bi se sprehajalci odločili za obisk enega ali drugega vrha, lahko pa bi ju med seboj tudi povezali čez viadukt. Projekt ni bil nikoli začet niti ni imel realne možnosti, da bi ugledal luč sveta. Plečnikovi študentje, v tem primeru Bitenc, so včasih naredili diplomske naloge projektov, ki niso bili realni in predvideni za izvedbo, ampak predvsem kot priložnost za arhitekturni razmislek brez možnega naročnika.

  • Dušan Škodič: Spominski park na Šmarni gori. Planinski vestnik marec 2025.

vsi123

Vrh šmarnogorske Grmade in sedlo med obema vrhovoma
Uničeni spomeniki
Dušan Škodič, 29.03.2025
29.3.2025. 00:00
Spominski park z mavzolejem in viaduktom
Ljubljana
2702
Mirko Bračič, Ribnica

Na betonskem podstavku, ki je na manjšem betonskem platoju, je bil doprsni kip Mirka Bračiča.

Vojašnica v Ribnici je nosila ime narodnega heroja Mirka Bračiča. V njegov spomin je takoj ob vhodu pred stacionarjem bil 25. maja 1978 odkrit doprsni bronasti kip narodnega heroja Mirka Bračiča. Spomenik je leta 1977 izdelal v mavcu akademski kipar Aleksandar Mančić, ki je v času služenja poleg tega izdelal še doprsna kipa narodne herojinje Majde Šilc, ki je bil odkrit leta 1980 pred vrtcem Majde Šilc v Ribnici,  ter pesnika Franca Zbašnika, katerega kip stoji pred osnovno šolo v Dolenji vasi.

Kip Mirka Bračiča je obstajal tudi po odhodu pripadnikov JLA iz Ribnice. Po namestitvi pripadnikov TO v prostore stacionarja  je bil kip poškodovan in odstranjen na neznano mesto. Na isti podstavek so bili montirani nastavki za zastave, saj je bil v stavbi v ozadju nameščen OŠTO.

Leta 2022 je bila stavba nekdanjega stacionarja zrušena in ostanki odstranjeni. Prav tako je bila izravnana površina pred nekdanjo stavbo in podstavek odstranjen.

V ribniški vojašnici so imeli tudi spominsko sobo narodnega heroja Mirka Bračiča. Z odhodom JLA  je bila spominska soba ukinjena in ni nobenih podatkov, kje je bila in kaj je vsebovala. 

geslo: vojska123

S ceste v središču Ribnice proti Kočevju se pri trgovskem centru zavije desno v nekdanjo vojašnico. Na levi strani je nasproti nekdanje stražarnice ostal betonski podstavek. Danes ni ne podstavka niti objekta.
Uničeni spomeniki
Daniel Divjak, 9. december 2018, dopolnil opis 16. marec 2021, 9.1.2024, 12.8.2024
12.8.2024. 00:00
16.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak M. Kermavnar, 2.4.2023, prestavil tekst iz Besedila na spomeniku v Opis in viri in dodal fotografijo 2 iz Dolenjskega lista D.Divjak dodal opis 9.1.2024, 12.8.2024 Dodal stavek o spominski sobi po informaciji D.Divjaka. M.Hladnik 7.12. 2024
doprsni bronasti kip
Ribnica
K.o.: 1625-RIBNICA, št.parc.: 935/94
6746
Ustanovitev OF za Štajersko, Kojzica

22. 5. 1941 je prišlo na pobudo KPS do ustanovnega sestanka pokrajinskega odbora OF za Štajersko na pobočju skalnate Kozjice nad Šmarjeto pri Rimskih Toplicah. Od članov KPS so se sestanka udeležili sekretar pokrajinskega komiteja za severno Slovenijo Slavko Šlander-Aleš, člana komiteja Miloš Zidanšek-Vencelj in Leon Novak-Feliks, Angel Besednjak-Don za mariborsko okrožje ter za celjsko okrožje Tone Grčar-Johan; od krščanskih socialistov oziroma Jugoslovanske strokovne zveze pa so bili navzoči Jože Jurač in Metod Hočevar iz Celja, Vinko Ustar iz Zagorja ob Savi, Martin Kores in Karel Reberšek iz Maribora ter domačina rudarja Lojze Lešnik iz Hude jame pri Laškem in Lojze Diacci iz Seve pri Šmarjeti.Ustanovni sestanek je dal pobudo za postavljanje zaupnikov in odborov OF po vsej okupirani Štajerski. Nastajali so okrožni, okrajni, mestni, krajevni, oziroma terenski odbori. 

  • Vodnik 493
Na kraju ustanovnega sestanka na Kozjici, približno pol ure hoda severovzhodno od Šmarjete, je v skalo vzidana spominska plošča.

                          [zvezda]
Na pobudo Centralnega komiteja KPS je bil
dne 22. maja 1941 na tem mestu ustanovljen
Pokrajinski odbor OF za Štajersko.
Ustanovnega sestanka so se udeležili:
SLAVKO ŠLANDER Narodni heroj padel 1941
MILOŠ ZIDANŠEK Narodni heroj padel 1942
ANGEL BESEDNJAK Narodni heroj padel 1941
TONE GRČAR iz Celja padel 1942
MARTIN KORES iz Maribora padel 1941
LEO NOVAK iz Maribora padel 1942
METOD HOČEVAR iz Celja padel 1942
PADLIM SLAVA!
JOŽE JURAČ iz Ljubljane
KAREL REBERŠEK  iz Maribora  ALOJZ LEŠNIK iz Rečice
ALOJZ DIACCI  iz Rim. Top. VINKO USTAR iz Zagorja

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 12. 5. 2021
27.1.2024. 00:00
V Planinskem vestniku 02/1962, str. 66 piše: "Ob 13. obletnici ustanovitve Pokrajinskega odbora za Štajersko, ki se je vršil 22.V.1941 v Kojzici". Iz tega je moč sklepati, da je bila prvotno druga plošča. Bor1974-08.VIII.2024
Spominska plošča
Laško
1039 RIMSKE TOPLICE, 515
5720
Polzela, Spomenik žrtvam NOB

Visok bronast spomenik v obliki strtega drevesnega debla, ki simbolizira žrtve NOB. Avtor spomenika Janez Boljka, postavljen leta 1981. Ob vznožju plošče z imeni žrtev. Julija 2020 je bil južni del podstavka spomenika poškodovan.

Spomeniki ... Žalec, 95

EŠD 10458

Spomenik stoji na parkovno urejeni površini sredi naselja. Hiša v bližini: Glavni trg 2, Polzela

ŽRTVAM FAŠIZMA
1941  *  1945
POLZELA
1981

.

prva plošča:

BANKO FRANC ☆ BANKO FRANČIŠKA ☆ BANKO JULIJANA

BEVC IVAN ☆ CIMPERMAN ALOJZ ☆ CVENK ALBERT ☆ CVENK ANTON

ČMAK LEOPOLD ☆ ČUK FRANC ☆ DEBEVC ANTON

DEBEVC VIKTOR ☆ DROLC JOŽE ☆ FLORENIN JUST ☆ GLAVNIK MATIJA

HROVAT ALFONZ ☆ HROVAT FRANC ☆ JELEN IVAN

KAČ EDI ☆ KAČ FRANC ☆ KOK FRANC ☆ LUKMAN MARIJA

.

druga plošča:

LUKMAN RUDOLF ☆ LIKEB ALOJZ ☆ LUBEJ ANTON ☆ MALOPRAV HEDVIKA

NABERŽNIK MAKS ☆ PAVLETIČ BRANKO ☆ PAVLETIČ JORDAN

PENCELJ JOŽE ☆ PFEIFER FRANC ☆ PRAZNIK FRANC

PRAZNIK VIKTOR ☆ PREŠIČEK ALOJZ ☆ RIBIČ FRANC ☆ ROJNIK MATILDA

SATLER FRANC ☆ SERDONER FRANC ☆ ŠEVČNIKAR FRANC

SEVČNIKAR FRANČIŠKA ☆ STRUPEN BOŽIDAR

.

tretja plošča:

.

SVETKO FRANC ☆ ŠPACAPAN MARICA ☆ ŠPACAPAN PETER

ŠTORMAN MAKS ☆ ŠUSTER JULIJ ☆ ŠUSTER MARIJA ☆ TAMŠE FRANC

TERGLAV ANTON ☆ TERGLAV AVGUST ☆ TERGLAV FRANC

TERGLAV MARTINA ☆ TERGLAV STANKO ☆ TURNŠEK FRANC

TURNŠEK IVAN ☆ VEBER FRANC ☆ VIDMAJER IGNAC

ZAVRŠNIK KAREL ☆ ŽAGAR FRANC ☆ ŽOLNIR ANTON

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 22. 5. 2020, fotografije M. Hladnik
4.11.2023. 00:00
M. Kermavnar, 4.11.2023, dodal Besedilo na spomeniku
Polzela
K. o. Polzela 992, parc. št. 825/19
6235
IZOLA-Spominska plošča protifašistični stavki
Tovarniška cesta 13, vhod v nekdanjo tovarno Delamaris.Plošča je na desni strani vhoda.

11.JULIJA 1943 SO DELAVCI TOVARNE AMPELEA

ORGANIZIRALI VELIKO PROTIFAŠISTIČNO STAVKO.

TAKRATNE FAŠISTIČNE OBLASTI SO ARETIRALE

30 DELAVCEV, OSUMLJENIH SODELOVANJA Z

NARODNOOSVOBODILNIM GIBANJEM.

                           .

OB 40. OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM 

POSTAVILI DELAVCI TOZD DELAMARIS.

                         .

LETO 1985

                        .

L 11.LUGLIO 1943 I LAVORATORI DELLA

FABBRICA AMPELEA ORGANIZZARONO UN

GRANDE SCIOPERO ANTIFASCISTA.

LE AUTORITA FASCISTE ARRESTAREONO

30 LAVORATORI. SOSPETTATI DI COLLABO-

RAZIONE CON IL MOVIMENTO DI

LIBERAZIONE NAZIONALE.

                         .

COLLOCATO DAI LAVORATORI DELL OBLA

DELAMARIS IN OCCASIONE DEL XL ANNI-

VERSARIO DELLA VITTORIA SUL FASCISMO.

                             .

ANNO 1985

Obstoječi spomeniki
D.Divjak, 25. september 2020
25.9.2020. 00:00
Spominska plošča
Izola
K.o.: 2626-IZOLA, št.parc.: 114/2
4818
Napad na okupatorsko kolono-Razdrto

21. 7. 1942 je 9-članska patrulja Vipavske čete napadla italijanski vojaški tovorni avtomobil pri Podnanosu in ubila 2 oficirja, 1 podoficirja in 3 vojake. Zaplenili so lahko strojnico, 7 pušk, 3 pištole in drug vojaški material. Četa je imela 1 mrtvega in 1 ranjenega borca.

Ob lokalni cesti na Nanos. 45.794216, 14.000761

VOJKOV VOD

JE 21. JULIJA 1942 NA TEM MESTU UNIČIL

TOVORNJAK S POSADKO

FAŠISTIČNE VOJSKE V NAPADU JE

ŽRTVOVAL SVOJE ŽIVLJENJE BOREC

ANTON NABERGOJ - SREČKO

K-S LOZICE        21. 7. 1980

Obstoječi spomeniki
Bor1974, 18.XII.2019
29.1.2022. 00:00
Po napotku Matije Matvoza popravil lokacijo na zemljevidu. -- M. Hladnik 29. 1. 2022
Spominska plošča
Vipava
K. o. 2405 Podnanos, parc. št. 3843/3
5796
Franc Farčnik

Kaplje preteklosti, 22

FARČNIK FRANC Wikipedija.

»Tako kot nekatere druge zasavske krajevne skupnosti je tudi zagorska KS Franc Farčnik ime dobila po predanem komunistu. Franc Farčnik (partizansko ime Kristuš) se je rodil 30. avgusta 1899 v Prekopi. Na Wikipedii in v Zasavskem rokovniku Romana Rozine lahko preberemo, da se je leta 1915 zaposlil v premogovniku v Zagorju in kmalu postal tudi politično in sindikalno dejaven. Leta 1920 je postal član Komunistične partije Jugoslavije. Deloval je kot organizator SKOJa, v Zvezi rudarskih delavcev Jugoslavije in v delavsko kulturnih prosvetnih društvih Ledina, Svoboda in Vesna. Leta 1925 se je preselil v Francijo, nato pa se je politično izšolal v Sovjetski zvezi, kjer je ostal do leta 1936. Istega leta se je kot inštruktor KPJ vrnil v Zagorje. Leta 1937 je sodeloval na ustanovnem kongresu Komunistične partije Slovenije na Čebinah. Po začetku druge svetovne vojne je deloval v ilegali in vodil politično šolo. Novembra 1941 ga je ujel gestapo. Zaprt je bil v Celju, Mariboru in na Gradu Borl, kjer je za posledicami mučenja umrl.« 

Elektronski vir: https://savus.si/ks-franc-farcnik/ Krajevna skupnost Zagorje ob Savi.

 Na današnji dan: Franc Farčnik - Kristuš Savus, Zagorje ob Savi.

Farčnikova kolonija 1, Zagorje, ob potoku.

V TEJ HIŠI - KRAJU MNOGIH PREDVOJNIH
SESTANKOV IN KONFERENC REVIRSKIH
KOMUNISTOV JE ŽIVEL IN DELOVAL
FRANC FARČNIK - KRISTUS
REVOLUCIONAR IN UDELEŽENEC
USTANOVNEGA KONGRESA KPS NA
ČEBINAH LETA 1937
ROJEN V ZAGORJU
30. 8. 1899
USTRELJEN NA BORLU
23. 6. 1942
KS IN ZB NOV - 1980

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
28.1.2025. 00:00
Zdenka Primožič 28. 1. 2025 dopolnila Opis s podatki iz spletnih virov.
Spominska plošča
Zagorje ob Savi
6937
Gojače, 1. zasedanje odposlancev NOO
Spominska plošča je pritrjena na obcestni fasadi poslopja KS Gojače Malovše, Gojače 48

V TEJ STAVBI JE BILO 4. OKTOBRA 1944 PRVO ZASEDANJE ODPOSLANCEV
OKROŽNEGA NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SREDNJEPRIMORSKO
OKROŽJE. NA PRVIH SPLOŠNIH VOLITVAH V ORGANE LJUDSKE OBLASTI JIH JE
IZVOLILO LJUDSTVO, ORGANIZIRANO V OF V BOJU PROTI FAŠIZMU.

POSTAVLJENO OB 25 LETNICI ODBORA SEPTEMBRA 1968.

                                            SKUPŠČINA OBČINE AJDOVŠČINA
                                            SKUPŠČINA OBČINE NOVA GORICA
                                            SKUPŠČINA OBČINE SEŽANA

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
26.8.2021. 00:00
Spominska plošča
Ajdovščina
K. o. 2385 Gojače, parc. št. *245
8906
Moravče, pokopališče, Peterka Ignac

Sistory navaja Ime in priimek: Ignac Peterka, Oče: Anton, Mati: Marija, Po domače: Janček, Datum rojstva: 11. 07. 1912, Kraj rojstva: Selo pri Moravčah, Kraj bivanja: Selo pri Moravčah, Stara občina Moravče, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 13. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Pod Liscem pri Preski, Kraj pokopa: Moravče.

Opomba. Podatek o datumu rojstva se v Sistory razlikuje od podatka o datumu rojstva na nagrobniku.

.

Ignac Peterka je napisan na spominski plošči Krašce 1 (severni del zahodne fasade gostilne Frfrou) ob cesti v Moravče, na spomeniku v spominskem parku pred cerkvijo v Moravčah in na spomeniku v Vrhpolju (prim. Franc Avbelj, Miroslav Stiplovšek, Ivan Vidali, Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnosvobodilnega boja v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 222).
.
Iskalnik grobov Domžale – Moravče

Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale – Moravče, P: B, V: 14, S: 8

[križ]
                          JANČKOVI

PETERKA IGNAC  * 7. 11. 1912     + 13. 12 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 17.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič.
17.4.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Moravče
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1
3782
Mohor nad Moravčami

Boj z 20-krat močnejšim sovražnikom je trajal uro in pol, padel je borec Tine Kmetič.  Partizani so imeli srečo, da so se prebili skozi luknjo v obroču, ko jim je zmanjkalo municije, ne da  bi Nemci to opazili, ker so odnesli ranjenega oficirja v dolino. Do jutra so še obkoljevali Mohor in ga potem zasuli z rafali, vendar tam ni bilo nikogar več. Uspehi Radomeljske čete so se mesec dni pozneje končali pri Gollčaju.

Zadnja vrstica na spomeniku je bila dodana pozneje.

Spomenik, ki je ograjen z verigo, so postavili v ZZB NOV Moravče 22. 9. 1961.

  • EŠD 26116
  • Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 153-154.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 185.

.

  • Fotografija 3/2:  Avtor ni naveden, Spominsko obeležje, Občinski poročevalec, Glasilo Socialistične zvezedelovnega ljudstva Domžale, Leto XIV, Št. 14, Domžale, 5. september 1975, str. 20.Elektronski vir: Občinski poročevalec (Domžale), št. 14, 1975, str. 20 Dostop: 6. 3. 2024.
Spomenik stoji ob robu gozda, na Njivah, severno nad Podstranjem, na prisojnem pobočju Mohorjevega hriba. Dostop je po cesti na Mohor, mimo cerkve še 200 m do travnika. Spomenik stoji na njegovem JZ robu.

NA TEM HRIBU JE BILA 21. 9. 1941.
NAPADENA MENGEŠKO MORAVŠKA
ČETA OD NEMŠKEGA POLICIJSKEGA
BATALJONA.
DVANAJST BORCEV TE ENOTE JE
ODBILO VSE SOVRAŽNIKOVE NAPADE
IN MU POVZROČILO VELIKE IZGUBE.

V BORBI JE pad. KMETIČ TINE IZ TRZINA.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 22. 6. 2019
8.3.2024. 00:00
M.Kermavnar, 8.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 2 iz časopisa in povezavo nanjo.
Kamnito obeležje
Moravče
K. o. 1949 Negastrn, parc. št. 64
7283
FUŽINE-Spomenik padlim borcem slovenske XVIII. divizije

Člani društva ZB NOB Kočevje vsako leto redno obiščejo partizanska grobišča padlih pripadnikov IX.Kočevske brigade, ki je delovala v okviru XVIII. divizije.

Ob cesti, ki pelje iz Fužin proti naselju Zlobine je na desni strani spominsko obeležje.

     1941 zvezda 1945

                                                 TU SO ZA ZMERAJ

TU SU ZAUVIJEK OSTALI       OSTALI NA STRAŽI

               NA STRAŽI                DA KAŽEJO POT

KAO PUTOKAZ ZA BUDUČNOST

                          .

     POVODOM 40 OBLJETNICE DOLASKA

     XVIII SLOVESKE DIVIZIJE 1943 GODINE

     NA TLO GORSKOG KOTARA

                            .

     PALIM BORCIMA HEROJSKIH JEDINICA NOV I POJ

                            .

     NAROD GORSKOG KOTARA

                 1983

Obstoječi spomeniki
9.3.2022 D.Divjak
9.3.2022. 00:00
Kamnita skala z vklesanim napisom
Hrvaška, FUŽINE, PRIMORSKO-GORANSKA ŽUPANIJA
4100
Stojan Šuligoj, Grosuplje

Stojan Šuligoj-Jope se je rodil 15. maja 1923 v Spodnjem Kašlju. Po osnovni šoli in nižji gimnaziji je nadaljeval šolanje na trgovski akademiji in bil odličen dijak.

Vključil se je v napredno mladinsko gibanje in leta 1941 postal član SKOJ. Odlikovala ga je resnicoljubnost, ki jo je vedno izpovedoval odkrito in brez ovinkov, pa če je tudi včasih boleče delovala.

Takoj po razpadu stare Jugoslavije se je kot mladinski aktivist vključil v OF: Kmalu je postal sekretar okrožnega komiteja SKOJ Grosuplje, oktobra 1942 pa tudi član okrožnega odbora OF. Njegovo aktivnost je čutil tudi okupator, zato je že v prvi polovici 1942 na njegovo glavo razpisal 30.000 lir nagrade.

Sredi ustvarjalnega zamaha za vzpon in krepitev OF je končal svoje revolucionarno poslamstvo. Na križišču poti Vino-Šmarje-Bičje-Drenik so mu belogardisti postavili zasedo, iz katere ni imel izhoda, zato se je sam ustrelil. Svoje mlado življenje je tako končal 13. februarja 1943.

Doprsni kip je izdelal akademski kipar Anton Sigulin, pobudo za postavitev sta dala občinski odbor ZZB NOv in Občinski komite ZKS Grosuplje. Odkrili so ga 12. septembra 1980. Stoji pred zgradbo Vzgojno varstvenega zavoda v Grosupljem, ki je bil poimenovan po njem.

Dimenzije marmornatega bloka na katerem je doprsni kip Stojana Šuligoja so: širina 78, debeline 22 in višine 200 cm.

  • Pomniki NOB v občini Grosuplje, Lojze Kikelj, Radko Polič ,1987
  • EŠD 17295
Po cesti z Adamičeve ceste po Trubarjevi v smeri proti železnici je na levi strani objekt vrtca. Pred glavnim vhodom se na levi strani na zelenici nahaja marmornati spomenik z doprsnim kipom Stojana Šuligoja.

STOJAN ŠULIGOJ

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 18. maj 2019
18.5.2019. 00:00
2.3.2022 dopolnil podatke D.Divjak
Doprsni kip
Grosuplje
K.o.: 1783 - GROSUPLJE NASELJE, št.parc.: 1327
2117
GORENJI PODBORŠT pri V. Loki - spomenik prvi partizanski petorki v tem kraju

EŠD: 20809

Ob ruševinah manjšega hrama je postavljeno spominsko obeležje posvečeno prvi partizanski skupini, ki je v letu 1941 taborila na tem mestu.

Pomnik predstavlja stiliziran Triglav iz obdelanega kamna, visok okoli enega metra, z bazo 1,40 m in z vzidano kamnito ploščo temne barve, velikosti 35 x 50 cm, z vklesanim napisom.

Obeležje so postavili 1976. leta.

Trebnje - V. Loka - Mrzla luža - Iglenik - Šemrga - pridemo do roba gozda oz. do zadnjih hiš in se napotimo na levo, na gozdno cesto proti Gornjemu Podborštu. Tik preden pridemo na rob gozda pred G. Podborštom, okoli 200 m od vodnega hrama, ki je tik ob cesti, zavijemo ostro desno in se po gozdni poti napotimo navkreber, na vrh hriba, kjer med ostanki ruševin hrama zagledamo pomnik.

                           [zvezda]

TU, KJER JE STAL BARLETOV HRAM, 

JE LETA 1941 BIVALA PRVA PARTIZANSKA PETORKA 

POD VODSTVOM KOMANDANTA MATJAŽA.

                                             OBNOVLJENO 1976

T. Bizjak, 10.8.2017. b.jerčič 31.3.2024
31.3.2024. 00:00
spomenik obnovljen septembra 2021, napisi na plošči in urejen na osnova spominske plošče.
spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka
Trebnje
k.o.1407, parc.št.:618, lastnik parcele Barle Robert, Gorenji Podboršt 5/a št. spomenika EŠD 20809
1298
Gažon, našim padlim za svobodo

Spomenik je postavljen petnajstim padlim borcem iz vasi Gažon, Šrgašev in Križišča. Na podstavku iz dveh kamnitih kosov je zgornji del z belo marmorno napisno plošco in nad njo rdeča petokraka  zvezda. Obdaja ga zidec s betonskimi stebrički in železnimi drogovi. Postavljeno 20. 10. 1954

EŠD 17083

Spomenik stoji ob levi strani ceste, ki pelje v vas Gažon, južno od vasi, na razpotju dveh poti blizu pokopališča.

[zvezda]             NAŠIM PADLIM ZA SVOBODO             [zvezda]

GRAHOMJA       PETER   ŠRGAŠE 3     1912-1944 PADEL V NOV
GRIŽONIČ        VIKTOR     GAŽON 56   1927-1945 PADEL V NOV
GRIŽONIČ STANISLAO     GAŽON 103  1927-1944 PADEL V NOV
POŽRU                  IVAN     GAŽON 27    1906-1945 PADEL V NOV
SABADIN           FRANC     GAŽON 4     1925-1944 PADEL V NOV
VUK                    SALVIJ     GAŽON 46   1925-1944 PADEL V NOV
DODIČ                   IVAN     GAŽON 12   1921-1945 V NEMŠKIH TABORIŠČIH
GREGORIČ       FRANC     GAŽON 60   1918-1945 V NEMŠKIH TABORIŠČIH
GRIŽONIČ       ERMINIJ     GAŽON 91   1922-1945 V NEMŠKIH TABORIŠČIH
ŠERGAŠ            ANTON  ŠRGAŠE 5      1924-1945 V NEMŠKIH TABORIŠČIH
HRVATIN               IVAN KRIŽIŠČE 37    1917-1945 V NEMŠKIH TABORIŠČIH
FORTUNA          PAVEL     GAŽON 71    1926-1948 POSLEDICA NOV
PRIBAC            DANILO   ŠRGAŠE 6      1926-1946 POSLEDICA NOV
DEBERNARDI      JUST     GAŽON 51    1921-1945 POSLEDICA INTERNACIJE
GRIŽONIČ         FRANC     GAŽON 103  1907-1944 POSEBNI BATALJON

[zvezda]                  SLAVA PADLIM BORCEM                [zvezda]        

Obstoječi spomeniki
Ivan Zorč 4. 4. 2017
6.2.2025. 00:00
M.Kermavnar, 6.2.2025, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Zdenke Primožič
Spomenik padlim
Koper
2607 GAŽON, 403
6573
Novo mesto, Dušanu Jerebu

Spominska plošča narodnemu heroju Dušanu Jerebu je bila postavljena v veži Veterinarske postaje v Novem mestu. Odkrita 14.10.1962.

Avtorja: Špela Valentinčič in Vladimir Stoviček

Vir:

https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf

str 66 (73)

Narodni heroj Dušan Jereb-Štefan Rodil se je 26. 1. 1908 v Ljubljani. V letih pred vojno se je kot veterinar pri občinskem uradu v Novem mestu spoznaval s težkimi razmerami po dolenjskih vaseh. Aprila 1941 je postal sekretar okrožnega komiteja KPS Novo mesto in je kot član tričlanskega vojnega komiteja sodeloval v pripravah na oboroženo vstajo. Jeseni 1941 se je pred nevarnostjo aretacije umaknil v Ljubljano in tu je nadaljeval ilegalno delo. Sredi leta 1942 se je vrnil na Dolenjsko in postal sekretar okrožnega odbora OF Novo mesto, 18. decembra istega leta pa sekretar poverjeništva IO Osvobodilne fronte za Dolenjsko ter hkrati poverjenik CK KP Slovenije za partijske organizacije v vseh štirih okrožjih dolenjskega poverjeništva. Padel je 12. 3. 1943 v Velikem Lipovcu. Pokopan je v grobnici na Cviblju pri Žužemberku. Za narodnega heroja je bil imenovan 21.7.1953.

vir: Vodnik po partizanskih poteh

Veterinarska postaja Novo mesto, Šmarješka cesta 2
Uničeni spomeniki
M. Kermavnar 5. 3. 2921
27.7.2021. 00:00
Plošče po besedah domačina (na sliki) že dolgo ni več, ker "je izginila" in je kljub poizvedovanju ni bilo mogoče najti. M. Hladnik 27. 7. 2021
Spominska plošča
Novo mesto
K. o. 1455 Bršljin, parc. št. 1006/9
1963
Partizanska bolnica na Mežakli

Prva partizanska bolnica na Gorenjskem, ustanovil jo je dr. Edvard Pohar, ki je v njej tudi operiral. Zgradili so jo iz ostankov 1941 požgane Lukmanove lovske koče na Zakopih Anton Razinger - Stric , Jože Razinger - Barbo in Anton Riček - Zvone. Delovala od decembra 1942 in 1943, nato zaklonišče ranjencev, kurirjev (kurirska postaja G-8) in borcev, ki ga je vodil Viktor Kiršner (Kirschner). Julija 1943 je bila preimenovana v ambulanto D. Nemci je niso odkrili. Po vojni je bila večkrat obnovljena, nazadnje 1997 in 2016.

  • Po poti spominov
  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 129-130.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 195.
  • EŠD 5306
  • Partizanska bolnica na Mežakli (prospekt ZN NOV Jesenice)
  • Fotografija Hribi.net

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Bolnica je dostopna po planinski poti iz Jesenic , po gozdnih cestah iz Gorij ali peš po markirani poti s planine Ravne na Mežakli. Na cestnih križiščih so smerokazi. Cesta pripelje na severni rob planote, od koder se odpre pogled na Jesenice, mimo spomenika v Zakopih (1 km od zadnjega cestnega odcepa) do obračališča na koncu ceste (450 m od spomenika, koordinate 46,42474 (46° 25′ 29,06″ N), 14,03978 (14° 2′ 23,2″ E), https://maps.google.com?q=46.424738,14.039778). Od tod peš po poti, označeni z zvezdami, proti severu v breg na rob planote (150 m) in spust 30 višinskih metrov po ograjenih stopnicah do barake v severnem pobočju Mežakle.

PARTIZANSKA BOLNICA NA MEŽAKLI

Obstoječi spomeniki
https://www.hribi.net/izlet/podmezakla_jesenice_partizanska_bolnisnica_na_mezakli_cez_zakop/1/1260/2115 . . Zaradi težav pri prikazu sem povezavo na Google Maps preselil v to rubriko.
M. Hladnik 19. 7. 2017
1.10.2023. 00:00
1.10.2025. 17:43
M. Kermavnar, 1.10.2023, dodal fotografije 3/2 do 3/4
Jesenice
2638 PODMEŽAKLJA, 795/1
5902
Ambrus, Grob Rudija Staniča
Spominsko ploščo je vzidal Krajevni odbor ZB NOV Zagradec leta 1955.  

Vir: 

Pomniki NOB v občini Grosuplje 1987

str. 25

Pokopališče Ambrus

              [zvezda]

         RUDI STANIČ
    PADEL 17. 10. 1944
          NA KORINU
.
 LEŽI V SKUPNEM GROBU
     Z GARIBALDINCI

Uničeni spomeniki
M. Kermavnar 12. 7. 2020 6.11.2021 D.Divjak
6.11.2021. 00:00
Po podatku Franca Štibernika nagrobnika na pokopališču ni več. -- M. Hladnik 7. 10. 2020 6.11.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Grob(išče)
Ivančna Gorica
K.o. 1830 - AMBRUS, št.parc.: 1/8
4480
LJUBLJANA-Ilegalna tiskarna Jarše

 Na južni strani stanovanjske hiše Šmartinska 105 je bila postavljena spominska plošča kot obeležitev ustanovitve odbora OF ter ilegalne tiskarne ter zbirališča maateriala za partizane. Ob prodaji poslovnega pritličnega prostora bivše Mercatorjeve trgovne je novi lastnik obnovil in poslovne prostore in tudi fasado. Postavljene so bile granitne plošče in na mestu,med dvema izložbenima oknoma, kjer je bila nekdaj spominska plošča, je bil izdelan tudi enak napis kot na plošči. Žal izvajalec ni z barvo povdaril vklesanih črk in je tako napis zelo slabo čitljiv in neopazen.

Stara spominska plošča je shranjena v hiši in čaka na boljše čase.

V križišču Šmartinske in Jarške ceste se zavije v prvem odcepu na parkirišče dovozne ceste, Dostop tudi s pločnika Šmartinske ceste.

                             V TEJ HIŠI

               JE BIL KONEC APRILA 1941

              USTANOVLJEN PRVI ODBOR OF

                    II KVARTA NOVE JARŠE

                                   .

                      OD FEBRUARJA 1942

              DO KONCA FEBRUARJA 1943

              PA STA V TEJ HIŠI DELOVALA

              ILEGALNA TISKARNA OF IN

           BUNKER ZA ZBIRANJE MATERIALA

                        ZA PARTIZANE

                                            KRAJ. ORGANIZACIJA ZB NOV

                                                       NOVE JARŠE

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 16. september 2019, 22.11.2022
22.11.2022. 00:00
D.Divjak dopolnil podatke 22.11.2022
Spominska plošča - napis
Ljubljana
K.o.: 2681-BRINJE II, št.parc.: 757/2
1852
Rateče, Padlim borcem

Spomenik je zidan iz kamna v obliki Triglava. Postavila ga je ZB NOB Rateče 29. 11. 1950.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 207.

EŠD 15913

Na severnem robu križišča z lipo, obdano s klopjo v sredini križišča, štiri stopnice nad cesto. Tu je bil nekoč odcep z glavne ceste proti Planici, danes pa je to vzhodni konec vasi, blizu hišne št. Rateče 18.

padlim borcem ki so dali svoja živ
ljenja za svobodo naše domovine
.
padli borci
   anton cuznar        1912  1945
   ivan mežik            1920  1944
   bogomil kavalar    1923  1945
   franc turšič            1907  1944
   marko benet         1924  1944
   andrej kunstelj      1913  1944
   korl zima               1917  1942
   francelj kajžar       1921  1944
.
umrli v internaciji
   franc odar             1911  1945
   alojz makovec       1911  1944
   antonija robič        1913  1945
.
slava jim

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 14. 6. 2017
20.2.2024. 00:00
M.Kermavnar, 20. 2. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil ime spomenika, dodal fotografijo 3/2 in uredil napis na spomeniku
plošča na zidanem in ograjenem podstavku s stopnicami
Kranjska Gora
2167 RATEČE, 1/18
5816
Srednja Bistrica, spominska plošča žrtvam fašizma

Plošča je posvečena krajanom, ki so žrtvovali življenja za svobodo.Jakob Zavec z Gornje Bistrice, trgovec, je padel v boju nekje na Pokljuki 23.11.1943.Eva Zavec z Gornje Bistrice, med NOV je bila bolničarka 4. čete notranjskega odreda. Padla je kot partizanska na bloški planoti 4.1.1945 v vasi Glino. Pokopana je v Novi vasi.Ivan Maučec, kmetovalec s Srednje Bistrice, je 1.4.1945 dezertiral iz madžarske vojske. Dva dni se je skrivsl. V prepričanju, da je vojn konec,je 4.4.1945 odšel na Donjo Bistrico k dedku. Spotoma ga je ujela madžarska patrola in ga v šoli na Dolnji Bistrici ustrelila. Pokopan je na pokopališču na Srednji Bistrici.Občinski odbor ZZB NOV Beltinci je spominsko ploščo odkril 22.7.1957.

V središču naselja je stavba Kmetijske zadruge, Srednja Bistrica 57. Srednja Bistrica 57, 9232 Črenšovci N 46°33'7.8768"    E 16°16'40.134"

ŽRTVAM FAŠIZMA 1941-1945

A.Rob:

Kdor umre za domovino, je živel dovolj!

Zavec Jakob   rojen 1920

Zavec Eva      rojen 1923

Maučec Ivan   rojen  1921

Obstoječi spomeniki
D.Divjak, 4. junij 2020 Foto: N. Plečko 18. julij 2020
4.6.2020. 00:00
Spominska plošča
Črenšovci
K.o.: 142-SREDNJA BISTRICA, št.parc.: 695/3
9067
Homec, pokopališče, Kolenc Jože

Sistory navaja: Ime in priimek: Jožef Kolenc, Oče: Anton, Mati: Marija, Datum rojstva: 06. 05. 1909, Kraj rojstva: Srednji Globodol, Kraj bivanja: Šmarca, Stara občina: Homec, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): krojač, Datum smrti/izginotja: 20. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Povlje (ambulant Košuta), Kraj pokopa: Homec.

»1. KOLENC Jože, merilec minometa v 3. četi 2. bataljona. Rodil se je 1909 v Kamniku. Padel je 20. aprila 1944 v vasi Povlje. Ustrelili so ga pripadniki gorenjske samozaščite. (Vir: ARS II, kartoteka padlih)«
(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga -  2. del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 789)

Opomba
Jože Kolenc je napisan tudi na nagrobni plošči grobišča na pokopališču partizanske bolnišnice Košuta.

Iskalnik grobov Domžale, Homec

Pokopališče Homec, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Homec, P: C, V: _, S: 1 4 1 (Iskalnik grobov Domžale, Homec Dostop: 14. 5. 2024)

[križ]
KOLENČEVI
JOŽE    1909 – 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 15.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič.
15.5.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1937 Homec, parc. št. 306
4282
Plošča žrtvam za svobodo
V vasi Slap ob Idrijci zavijemo desno proti Šentviški gori. Cesta nas pelje v hrib. Ko prispemo do vasi Roče v vasi zavijemo desno do pokopališča, ki je ob cerkvi. Plošča je na mrliški vežici. Hiša v Bližini: Roče 3C

                ŽRTVAM ZA SVOBODO 
                          1941 – 1945

PODGORNIK ŠTEFAN      SLAP  1900-1943
PODGORNIK ZDRAVKO   SLAP  1926-1945
HUMAR IGNAC                  SLAP  1927-1945
CARLI RUDOLF                 SLAP  1924-1944
KOVAČIČ VIKTORIJA        SLAP  1915-1943
KOSMAČ FRANC              SLAP  1879-1945
HVALA ANTON                   SLAP  1869-1944
HVALA LUCIJAN                SLAP  1899-1944
REJC ALOJZ                      SLAP  1898-1944
OBREKAR VINCENC         SLAP  1902-1943
KOVAČIČ JOŽE                  SLAP  1904-1943
BREMEC ROMAN              ROČE 1924-1943
ŠAVLI RAFAEL                   ROČE 1926-1944
KRIVEC CIRIL                    ROČE 1911-1943
OBREKAR AVGUŠTIN       ROČE 1913-1943

                           SLAVA JIM !         

                                             ZVEZA BORCEV 
                                                SLAP 1953

Obstoječi spomeniki
Vojko Hobič, 17.7.2019
6.6.2025. 00:00
Spominska plošča
Tolmin
K. o. 2257 SLAP, parc. št. 462/2
6797
MURSKA SOBOTA-Spomenik judovski skupnosti

Spomenik predstavlja steber pravokotne oblike, kjer je zgoraj kovinski pas na treh straneh  s tekstom na levi in desni strani ter spredaj z Davidovo zvezdo. Na tleh je tablica z opisom. Spomenik je oblikovala Angelca Dokl Mir, izdelalo pa Kamnoseštvo Korošec.

Odkritje spomenika s slovesnostjo  je bilo  na predvečer 70. obletnice prvih množičnih deportacij prekmurskih Judov v taborišče Auschwitz-Birkenau. Prisotnim na slovesnosti je spregovorila  Erika Fürst tudi o svoji tragični taboriščni izkušnji in skupaj z županom Antonom Štihcem odkrila obeležje.

Pred t.i."židovskim blokom"-Lendavska ulica 10.

NA TEM MESTU JE STALA SINAGOGA

DAVIDOVA ZVEZDA

1908 - 1954

Ploščica na tleh

POSTAVLJENO IN ODKRITO OB 70.LETNICI MNOŽIČNIH DEPORTACIJ PREKMURSKIH JUDOV V TABORIŠČA SMRTI.

MESTNA OBČINA  MURSKA SOBOTA   APRIL 2014

Obstoječi spomeniki
23.maj 2021 D.Divjak
23.5.2021. 00:00
Slike Bor1974-17.II.2022
Spomenik
Murska Sobota
817
Spomenik ilegalcem

Spomenik ilegalcem je bil postavljen v spomin in zahvalo vsem tistim ilegalcem, ki so v NOB opravljali najtežje in najbolj odgovorne naloge. Sovražnik je marsikdaj vedel za njihovo ilegalno dejavnost, jih preganjal, razpisoval tiralice za njimi, toda zaradi pomembnosti svojega dela so morali ostati v Ljubljani ter ga naprej opravljati pod izmišljenimi imeni in spremenjeno zunanjostjo. Ilegalna tehnika jim je izdelala ponarejene osebne izkaznice in ponarejene živilske nakaznice. Spali so v majhnih, zasilnih, prav nalašč zanje zgrajenih skrivališčih. Pogosto so morali menjavati skrivališča, se seliti iz enega stanovanja v drugo itd. Spomenik, delo kiparja Frančiška Smerduja in arhitekta Eda Mihevca, je bil odkrit 13. oktobra leta 1952.

Viri:

  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 57-58.
  • Benedik, Franc… [et al.]. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 21.
  • EŠD 5655
  • Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 72.

Foto: Domen Kaučič

Stoji ob robu Argentinskega parka med Slavijo in Dukičevimi bloki, v bližini Generalne policijske uprave na Štefanovi 2.
Obstoječi spomeniki
Domen Kaučič, 20.12.2016, slike M. Hladnik 21. 3. 2013, 16. 4. 2017
30.11.2021. 00:00
29. novembra 2021 so kip odstranili, kar je povzročilo vznemirjenje na spletu. Z MOL so šele dan pozneje sporočili, da bo kip do novega leta očiščen vrnjen na staro mesto. Do takrat naj ima na zemljevidu opozorilno zeleno zvezdico. -- M. Hladnik 30. nov. 2021 V začetku januarja je bil kip vrnjen na mesto. -- M. Hladnik 17. 1. 2022
Bronast kip na kamniti plošči
Ljubljana
AJDOVŠČINA, 2744
8252
Medvode, pokopališče Preska, Jarc Anton

Sistory pokaže Kraj rojstva. Preska, Kraj bivanja: Preska, Datum smrti/izginotja: 18. 3. 1945, Kraj smrti/izginotja: Buchenwald.

»[…] Jarc Anton       4. 6. 1904    Preska […]« (Buchenwald, Zbornik, Ljubljana: Založba Borec, 1983, str. 387.

Pokopališče Preska, Medvode, desna stran pokopališča, od mrliških vežic 3. grob v 3. vrsti (od tlakovane poti).

                       [križ]
              RODBINA JARC
                    ANTON
                 * 4. 6. 1904
odšel 3. (8?) 8. 1944 – pogrešan

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 11.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
12.4.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Medvode
1976 PRESKA, 81/1