Pokončna pravokotna plošča iz glajenega tonalita (odkrita 1954) z vklesanimi imeni padlih in s svetlim kamnitim okvirom, na katerem je vklesano posvetilo. Posvečena je padlim v NOB iz Mlinš in Kolovrata.
EŠD 19262

 [zvezda]
PADLI ZA SVOBODO 1941 – 1945

    PADLI KOT BORCI V NOV 

GRABNAR JOŽE            * 1899 – 1944
JOGER STANKO            *19XX – 19xx
CIRAR JOŽE                   *191X – 194x
VOZELJ FRANC             *1924 – 1943
RAZPOTNIK RUDOLF    *1915 – 1945
RAZPOTNIK ALBIN        *1904 – 1944
LOGAJ JOŽE                  *1910 – 1944
KOLENC FRANC            *1926 – 1944
SEVER AVGUST             *1921 – 1942
SEVER FELIKS               *1925 – 1942
KOVAČ CIRIL                  *190x – 1944
ŠKRINJAR MARTIN        *1907 – 1944
KRALJ STANKO              *1927 – 1944
KRALJ PEPCA                *1925 – 1944
ŠTIGLIC JOŽE                *1922 – 1944
GRADIŠEK FRANC        *1919 – 1944
RAZPOTNIK ANTON      *1912 – 1944
LENIČ IVAN                    *1915 – 1944
ZUPANČIČ RUDOLF      *1923 – 1944
ZUPANČIČ ANTON        *1926 – 1944
LAZAR IVAN                   *1926 – 1943
GRILJ ALOJZ                  *1917 – 1944
GRILJ JOŽE                    *1921 – 1944
SLAPNIK ALBIN              *1916 – 1945
BRODAR ALOJZ             *1919 – 1942
PODBREGAR FRANC    *1901 – 1945
STRMLJAN IVAN            *1905 – 1944
MRČUN STANKO           *1926 – 1945
PRESTOR JOŽE             *1902 – 1944
VOZELJ ANTON             *1905 – 1944
GIAKOMELLI IVAN         *1911 – 1944
OCEPEK FRANC            *1919 – 1945
KOPORC RUDOLF         *1915 – 1944

    USTRELJENI KOT TALCI

GRILJ FRANC                 *1923 – 1944
KOPORC IVAN                *1894 – 1944
SLAPNIK JOŽE               *1913 – 1944
BRVAR IVAN                   *1919 – 1942
BRVAR LEON                  *1921 – 1942
HRIBAR IVAN                  *1914 – 1944
BRVAR FRANC                *1912 – 1944
ŠTIGLIC VINKO               *192x – 1943
OCEPEK FRANC             *1917 – 1944
ŠEŠLAR STANKO            *1916 – 1944
LAVRIN IVAN                   *1923 – 1943
LAVRIN JOŽE                   *1926 – 1943
SEVER FELIKS                *1887 – 1942
SEVER MARIJA               *1893 – 1942
KOKOLE ALBIN               *1925 – 1943
KOKOLE FRANC             *1921 – 1943
DOLINAR FRANC            *1885 – 1944

    UMRLI PO RAZNIH TABORIŠČIH

LOGAJ JOŽE                   *1908 – 1944
RAZPOTNIK FRANC       *1920 – 1945
STRMLJAN NEŽA            *1883 – 1944
LAVRIN IVANA                *1900 – 1945
ŠTIGLIC JOŽE                 *1893 – 1944
PODBREGAR ANTON    *1911 – 1943
REBOLJ JOŽE                 *1922 – 1944
URANKAR IVAN              *1909 – 1945
BRVAR FRANČIŠKA       *1923 – 1942
BRVAR HELENA              *1884 – 1942
BRVAR MARIJA               *1895 – 1942
BRODAR FRANC             *1906 – 1942
BORŠTNAR RUDOLF      *1912 – 1942
LAVTAR RUDOLF            *1897 – 1944
PRAŠNIKAR ANTON       *1910 – 1945
OSOLNIK STANKO          *1911 – 1945
STRMLJAN FRANC          *1895

    PADLI KOT ŽRTVE FAŠ. NASILJA

GRDEN IVAN                    *1905 – 1941
ROME IVA                         *1923 – 1945
RANČIGOJ MILAN            *1913 – 1945
GRILJ JOŽE                      *1930 – 1943
LOGAJ JURIJ                    *1895 – 1944
SMRKOLJ JAKOB             *1891 – 1943
STRMLJAN IVAN              *1876 – 1944
BORŠTNAR FRANC         *1883 – 1944
KOPORC JOŽE                 *1907 – 1945
SLAPAR BERNARD          *1913 – 1943

nedokončano,   preveriti napis

V noči od 22. na 23. december 1943 so domobranci v Novem mestu pomorili vso Valantičevo družino, ki je sodelovala z OF od 1941 dalje: Alojzij Valantič, napredni pleskarski mojster, njegova zelo verna žena in najmlajši sin Lojzek, ki je bil ministrant pri frančiškanih, je vsa petčlanska družina sodelovala v OF že leta 1941. Hčerka Vida, ki je končala meščansko šolo, je 7. maja 1942 odšla v partizane v vzhodnodolenjski odred, pozneje pa v Gubčevo brigado. Po zlomu Italije je padla kot borka ljubljanske brigade na Ilovi gori 4. novembra 1943. Očeta so Italijani odpeljali v internacijo, od koder se je vrnil novembra 1943. V njegovi delavnici se je naselila skupina domobrancev, ki jim je poveljeval Jože Mavec – Gliha. V skupini sta bila tudi Franc Mavec – Šime in Alojzij Zupančič – Brko. Jože Mavec se je nastanil v hiši nad družinskimi prostori, da je Valantičeve lažje nadzoroval. Na večer 22. decembra 1943 se je kmalu po devetnajsti uri razbesnela nevihta. Med 21. in 22. uro je bilo okrog Valantičeve hiše slišati divje streljanje. Klicev na pomoč ni bilo slišati, le pred začetkom streljanja je ena od sosed videla mimo hiše drdrati voz. Pozneje so ugotovili, da je nekdo peljal mimo Valantičev pleskarski voziček. Nanj so domobranski morilci naložili pobita trupla Valantičeve družine in jih peljali na bližnji breg Krke. Pri nekdanjem napajališču pod kandijsko bolnišnico so jih pometali v vodo. Streljanje se je začelo po umoru Valantičevih in je povsem utihnilo šele po polnoči. Streljali so Nemci, ki so prihiteli na kraj umora. Ali so se tako dogovorili s svojimi hlapci ali je kdo poslal ponje, ni mogoče izvedeti. Mrtev ali ranjen ni bil nihče ne med Nemci ne med domobranci, pobita je bila le Valantičeva družina. Naslednje jutro je prišel na kraj zločina gestapovec s policijskim psom. Pred Valantičevo hišo se je zbralo veliko ljudi. Čakali so, da bodo pripeljali krste in vanje položili žrtve. Saj ni nihče vedel, da so jih takoj potem, ko so jih pomorili, odpeljali in pometali v Krko. Pes ni našel sledov. Ker je bilo mesto po umoru Valantičevih zmeraj bolj ogorčeno, je kaplan Karel Wolbang zločin v »pojasnil« v pridigi. Dejal je, da so Valantičevo družino pomorili partizani, ki so ponoči vdrli v mesto.

V začetku februarja 1944 so domobranci poslali po Milko Brodschneiderjevo in Magdo Kleindienstovo,  dobri prijateljici Valantičeve družine, z naročilom, naj prideta takoj na breg Krke pod tovarno Jožeta Pence. Na bregu je ležalo truplo štirinajstletnega Lojzka Valantiča, ki ga je reka naplavila nekaj tednov po umoru; truplo je imelo zevajočo rano na vratu.

V začetku marca je Krka pri Seidlovem jezu naplavila trupli matere Marije in hčerke Alme Valantič. Ob koncu marca 1944 so potegnili iz vode še truplo očeta Alojzija Valantiča. Dobre tri mesece je ležalo skoraj na istem mestu, kjer so ga morilci vrgli v Krko. Sledovi strahotnih ran so pričali o tem, da se je bojeval z zločinci, ko je branil družino, dokler je mogel. Mater Marijo in hčer Almo so pokopali na novomeškem pokopališču, sina Lojzka in očeta Alojzija pa na šmihelskem.

• Ema Muser: Spomeniki naj govore (1972)

KURIR LOJZEK 
VALANTIČ
+ 24. 12. 1944

Spomenik štirim talcem, ustreljenim 18. septembra 1941, in trem padlim partizanom je bil odkrit leta 1960. Kamnosek F. Burnik iz Mengša ga je izklesal iz kamnitega bloka železniškega viadukta iz Borovnice.   

Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 57.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 211.

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 54.

Petim talcem

Žrtvam fašizma

22. 5. 1943
Miha Kepic
Tonček Žavbi

17. 2. 1944
Franc Stenovec

18. 9. 1941
Ervin Mlekuš
Jože Govekar
Heerman Šteblaj
Rudolf Doblšek

Sistory navaja: Ime in priimek: Severin Sabadin, Oče: Jožef, Mati: Uršula, Datum rojstva: 26. 05. 1922, Kraj rojstva: Marezige, Kraj bivanja: Marezige, Stara občina Marezige, Nova občina: Koper, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 01. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: pri Šentjerneju pri Stari vasi, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.
.

 »Občina Koper
a) Padli borci in aktivisti v NOB in odporniških gibanjih 
[…]
SABADIN SEVERIN (Jožef) Marezige – Plahuti, rojen 23. 3. 1922, delavec, pripadal 15. SNOB »Belokranjski«, padel 1. 5. 1944 pri Šentjerneju«
(Jože Hočevar [ur.], Seznami žrtev po občinah, Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str. 758)

»SABADIN Severin, partizan Belokranjske brigade. Rodil se je 26. maja 1922 v Marezigah pri Kopru, delavec. 
1. maja 1944 so ga v boju za Šentjernej domobranci pri Stari vasi ujeli in ga na mestu ustrelili.«
(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Novo mesto: Dolenjska založba, str. 180)

Opombe:

Podatek o letnici smrti se na nagrobniku (1943) razlikuje od podatka o letnici smrti v Sistory, v knjigi Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, in v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo (1944). 

Podatki o starših v Sistory se  ujemajo s podatki o starših na nagrobniku. 

Podatek o datumu rojstva se v Sistory in v knjigi Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga,  (26. 5. 1922) razlikuje od podatka o datumu rojstva v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo (23. 3. 1922).

[križ]
SABADIN
[fotografija v medaljonu, v partizanski uniformi]     SEVERIN   * 1922    + 1943

vir: S. Fatur, Zgodba o TIGRu

Plošča je bila postavljena 26.6. 2005. Vir: S. Fatur.

Geslo: TIGR

vir: S. Fatur, Zgodba o TIGRu

TIGR 
TU JE ŽIVEL IN DELOVAL 
ZDRAVNIK IN RODOLJUB 

DR. ALOJZIJ DOLHAR 
1902 - 1969 

MEDICO FIERO SLOVENO 
QUI VISSE ED OPERO 

     POSTAVILO DRUŠTVO 
     TIGR PRIMORSKE        

Spomenik je zasnoval akademski kipar mag. Jurij Smole, docent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.Izdelan je iz lokalnega peščenjaka, ki upodablja rep letala Spitfire. Po besedah avtorja ponuja ploščat kamen velikega formata (višina 180 centimetrov) dve, v teksturi popolnoma različni plati: razmeroma gladko, ki jo je avtor niveliral in poenotil z brušenjem, ter nasprotno grobo – teksturirano morsko dno s fosiliziranimi sledmi morskih organizmov, ki se idealno ujemajo z idejo postavitve. Groba obdelava (vrtanje in lomljenje) zastopa destrukcijo sovražnika, fina obdelava pa lepoto jeklene ptice, ki je končala na enem od najlepših krajev za umiranje. Naravni kamen objema stilizirana oblika roke iz spoliranega inoxa, ki simbolizira pilotov boj za življenje.

ZA SVOBODNO EVROPO JE NA TEM KRAJU

29. APRILA 1945, OB STRMOGLAVLJENJU LETALA SPITFIRE MH980

DAROVAL SVOJE ŽIVLJENJE PILOT LETALA,

NAREDNIK BRITANSKIH KRALJEVIL LETALSKIH SIL

EDMUND RAMSBOTHAM

NA POBUDO VAŠČANOV SUHORJA POSTAVIL PARK VOJAŠKE ZGODOVINE

2021
__________________________

THIS MONUMENT MARKS THE PLACE WHERE ON THE 29TH OF APRIL 1945

SGT EDMUND RAMSBOTHAM

OF THE ROYAL AIR FORCE CRASHED WITH A SPITFIRE MH980,

GIVING HIS LIFE FOR THE FREEDOM OF EUROPE.

THE PLAQUE WAS ERECTED BY THE PARK OF MILITARY HISTORY

AT THE INITIATIVE OF THE VILLAGERS OF SUHORJE.

IN 2021

Vir: 

https://lovrencan.si/lovrenc-danes/izlet-vodnikov-v-gotenico/

UMRLI 
RANJENCI NOB V GOTENICI
ANTON FATUR,   ZAGORJE KNEŽAK,  *14.3.1904 +13.10.1943
JURIJ PETKOVŠEK,   VRHNIKA,   *13.5.1916 +24.10.1943
IZIDOR VOLF, ....
(dopolniti zapis)

Ob zidu, ki obkroža pokopališče, je grob s spomenikom padlim v NOB. Osnovna betonska podlaga s 6 polji, skupne širine 2,5 x 3,5 metra nosi v sredini betonski spomenik v obliki kvadrata s površinami iz pranega rečnega peska, ki ima v sredini poglobljen osemkotni lik. Na štirih poševnih stranicah so granitnne plošče z napisi. Vea prostor je ograjen z železnimi stebriči višine 48 cm, ki nosijo kovinsko verigo. Ob samem zidu je vsajeno okrasno grmičevje.

https://wp.me/p4TOBI-2j /foto Miloš Toni

         V SPOMIN 18 BORCEM
       MED NJIMI 12 NEZNANIH
LOŠKE IN LJUBLJANSKE BRIGADE,
         KI SO PADLI OKTOBRA
            IN NOVEMBRA 1943 

                      .   

          LUDVIKU PRIMOŽIČU
                FRANCU RUSU 
                     ŠVIGLJU    

                           .

               AMALIJI BUČAR
               VINKU ŠPRANJI
                  KOZLOVIČU

                            . 

                      SLAVA
          NJIHOVEMU SPOMINU

V grapi Dragonje cca 350 m zračne linije od vasi Hrpeljci - Jurinčiči je bil bunker za Komando mesta Koper v letu 1945.Prvotni spomenik iz leta 1951 je reka Dragonja poplavila in poškodovala. Novo obeležje je postavljeno v letu 2004.Pokrovitelja sta: MO Koper in KS Boršt.

Bunker komande mesta Koper v soteski pod previsno steno hudournika (Nemci delno razstrelili 1945); s spominsko ploščo padlemu komandantu Francu Planincu - Frenku.

EŠD 1428

Območje ob bunkerju ima svojo EŠD 1445:

Območje ob bunkerju, kjer se je leta 1944 utaborila komanda mesta Koper in imela svoj sedež do maja 1945. Na dogodek spominja vzidana marmorna plošča na bunkerju.

            »Že v jutranjih urah so začeli od vseh strani prihajati v Boršt bivši borci in aktivisti. Večina je imela puške. Tu so se razporedili po bataljonih in četah ter v več smereh začeli prodirati v strelcih proti bunkerju komande mesta Koper, ki ga je pred sedmimi leti z minami vrgel v zrak okupator. 
         Bilo je v zgodnjih jutranjih urah 9. februarja 1945. leta. V mali vasici Hrpeljci nad Dragonjo so fašisti in Nemci obkolili partizanski bunker komande mesta Koper. V njem je bilo osmero partizanov, ki niso zaradi neugodnega terena imeli drugega zatočišča. Bunker je bil dobro komufliran, toda zaradi izdajstva je bil odkrit. 
      Strnjen sovražni obroč je začel z močnim napadom na bunker. Nepričakovani sovražnikov naskok je partizane v začetku iznenadil, toda kmalu se je osmerica hladnokrvno pognala v boj. Vendar zaman, ker so junaki kmalu uvideli, da je nemogoče zlomiti obroč in da je usoda njihovih mladih življenj v sovražnikovih rokah. Komandant Frenk je dal povelje za srditi, zadnji odpor. Pri tem je razen komandanta padlo  v sovražne roke vseh sedem partizanov. V bunker se je umaknil sam junaški komandant  Frenk, ki je sklenil, da se bo pred smrtjo še maščeval. Ko se je fašist poganjal v bunker da bi prijel Frenka živega, je ta sprožil v njega rafal in fašist se je kakor snop zgrudil na tla. Nemci so spoznali, da se jim junaški partizan ne bo nikoli podal; zato so poslali v Pomjan po eksploziv, da bi pognali bunker v zrak. 
     Frenk, ki je predvideval fašistični načrt, si je med tem sprožil strel v  glavo ter pretrgal nit svojemu še mlademu življenju. Junaštvo našega mladega komandanta, ki je bil eno leto med nami v Istri in se odločno boril proti sovražniku, bo ostalo v trajnem, neizbrisnem spominu vsakogar, ki ga je poznal.
Ujete partizane so fašisti, odpeljali po dva skupaj z uklenjenimi rokami in se niso več vrnili domov. Samo Valeriju Jakomin (Jelenu), ki ni bil zvezan na drugega, se je posrečil beg in rešitev pred smrtjo. O vsem tem in o delu komande mesta Koper je v nedeljo na bunkerju padlega junaka Frenka govoril tov. Jakomin. 
     Ko je vojaška godba iz Portoroža zaigrala pred bunkerjem žalostinko padlim borcem za svobodo, je tov. Franc Benčič odkril prav pred bunkerjem spominsko ploščo junaškemu komandantu Francu Planincu-Frenku.« 
     V nadaljevanju popoldanske svečanosti se je v Hrpeljcih pred hišo, kjer je bil sedež komande mesta Koper, zbrala velika množica ljudi, domačinov iz bližnjih in oddaljenih vasi ter članov Zveze borcev koprskega okraja. […] Po govoru so odkrili na steni hiše spominsko ploščo. V poznem popoldnevu so potem slavili v Hrpeljcih ta pomemben zgodovinski dan.« 

G. B., Svečano odkritje dveh spominskih plošč /V Hrpeljcih so se borci oddolžili spominu slavnih dni borbe/, Istrski tednik, Glasilo Osvobodilne fronte za istrsko okrožje, Leto II, Štev. 38, Koper, 21. septembra, 1951, str. 2. Elektronski vir: Istrski tednik, št. 38, 1951, str. 2 Dostop: 14. 2. 2024.

besedilo na spomeniku:

                              [zvezda]

          TUKAJ JE 9. FEBRUARJA 1945 

           PO HEROJSKI BORBI PADEL 

          KOMANDANT MESTA KOPER

PLANINC FRANC - FRENK IZ ČRNOMLJA 

                    V BELI KRAJNI

SVETAL SPOMIN NAS Z ONIMI PREPLETA

KI PADLI SO SLOVENSKA ZEMLJA ZATE

                                           IGO GRUDEN

.

besedilo na plošči desnega spomenika:

TU JE 9. FEBRUARJA 1945 POTEKAL ZADNJI BOJ MED NACIFAŠISTI IN PARTIZANI KOMANDE MESTA KOPER - REŠITELJI PILOTA U.S.A. POROČNIKA CARLES R. DOGHERTLY.

BUNKER SO NACIFAŠISTI RAZSTRELILI, DA SO UTIŠALI BRANILCE.

1. FRANC PLANINC - FRENK PADEL V BOJU

2. MARKO BELIČ RANJEN, UJET, ZGOREL V RIŽARNI V TRSTU

3. PAVLE LIKOVIČ RANJEN, UJET, ZGOREL V RIŽARNI V TRSTU

4. KONRAD HUŠ RANJEN, UJET, ZGOREL V RIŽARNI V TRSTU

5. ANTON GLAVINA RANJEN, UJET, ZGOREL V RIŽARNI V TRSTU

6. VALERIJ JAKUMIN RANJEN, UJET, POBEGNIL UMRL LETA 1991

OBNOVILI IN UREDILI DOSTOP OKTOBRA 1996

GROZE SPOMIN
SVOBODE SLAVA

1941 -- 1945

Ko so maja 1944 zavzeli partizani Trebnje, se je rajonski odbor OF Trebnje preselil z Blatnega klanca na Odrgo v Kuntarjevo hišo, ki so jo domobranci 11.junija nenadoma napadli. Padla sta kurirja Alojz Strajnar iz Češnjevka in Jože Slak z Rožnega vrha. Belogardisti so dobili tudi pisalni stroj rajonskega odbora, ker ga aktivisti niso mogli odnesti.(vir: Hudales, Zoran: Občina Trebnje v NOB, stran 690)
73. Strajnar Alojz, rojen 1925 v Češnjevku pri Trebnjem, bil je kurir rajonskega odbora OF  v Trebnjem. 11.junija 1944 (datum ni enak datumu na nagrobniku!) so ga ujeli domobranci in ga ob Temenici zaklali (vir: Dokumentacija občinskega odbora ZZB Trebnje) kar je navedenov knjigi Grgič, Silvo:Zločini okupatorjevih sodelavcev, stran 310)
36. Slak Jože, z Rožnega Vrha, aktivist OF in kurir rajonskega odbora OF Trebnje.11.junija 1944 so domobranci nenadoma napadli sedež rajonskega odbora OF Trebnje, ki je bil na Odrgi. Takrat so ubili njega in Alojza Strajnarja iz Češnjevka (vir - Zoran Hudaled, Občina Trebnje v NOB, str. 690) sicer tudi Grgič Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev, stran 303)

STRAJNARJEVI
ČEŠNJEVEK
SIN LOJZE

5.8.1925   PADEL V NOV 10.7.1944

EŠD: 21082

Kovinska (bron) plošča velikosti 0,40 x 0,60 m, z reliefnim napisom, je vpeta med dva betonska stebrička, kvadratnega prereza (0,12 m), visoka 1,10 m, ki stojita na pravokotni podlagi, sestavljena iz naravnega obdelanega kamna in betona, velikosti 0,40 x 1,20 x 1,00 m.

Prvotna lokacija pomnika je bila okoli 100 m zahodno od sedanje in sicer je bila plošča pritrjena v naravno skalo.

Spomenik je bil odkrit 4. julija 1979.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 270.

Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 8.

(zvezda)

TU SE JE 22. JUNIJA 1941 SESTAL DEL

ČLANOV PARTIJSKE IN SKOJEVSKE

ORGANIZACIJE ZA TRŽIČ IN OKOLICO

POD VODSTVOM JOŽETA JANEŽIČA

SO ZAČELI PRIPRAVE ZA BOJ 

PROTI OKUPATORJU.

BISTRIŠKA PLANINA, 4. JULIJA 1979

                                                          OK ZKS TRŽIČ

                                                          OO ZZB NOV TRŽIČ

Marmorna spominska plošča je posvečena pobiti družini Mozetič in padlim borcem italijanske kurirske karavle. Postavljena je bila 25.5.1975.

• EŠD 21816

TU SO NACIFAŠISTI 20. 5. 1944 [zvezda]
POŽGALI DOMAČIJO IN V NJEJ
POBILI DRUŽINO MOZETIČ:

OČETA JOŽEFA
 MATER ANGELO
 HČER ANGELO
.
        PADLI BORCI ITALIJANSKE 
        KURIRSKE KARAVLE:

    ARMANDO ROMUALDI
    MARIO AGOSTINELLI
    GIUSEPPE CUCCHIARO
    PIETRO MARIA COMPUS
    ZVONIMIR SAKSIDA

PRIŠLI SO, TULEČI DIVJI VOLKOVI
        DOMOVE POŽGALI,
        OSKRUNILI CVETJE,
        LJUDI KOT ŽIVINO POKLALI,
        NEDOLŽNE V DACHAU PREGNALI.

                                         RENČE - OZRENJ

                                             25.5.1975