[preveri lokacijo fotografij]

Geslo: taborišče123

V spomin na fizično in moralno trpljenje internirancev

                                                    Julij 1942/September 1943
Ta kraj je bil v času fašizma taborišče za slovenske in hrvaške

Približno dvesto je bilo žrtev, med njimi triinpedeset otrok,

         zaradi podhranjenosti, mraza in bolezni

                                                                       1943

Leta 1943 je bil nekaj mesecev tudi taborišče za vojne ujetnike.

                                                                       1945

Med majem in avgustom 1945 je bil taborišče za begunce

                               iz vse Evrope.

Sprejeto je približno 20.000 ljudi, tudi Slovencev in Hrvate.

.

Druga plošča

V ŽALOSTEN SPOMIN NA INTERNIRANE 

CIVILISTE IZ BIVŠE JUGOSLACIJE, KI SO

ŽIVELI IN UMRLI V KONCENTRACIJSKEM

TABORIŠČU V VISCU OD FEBRUARJA DO

                SEPTEMBRA LETA 1943

                                                   .

MDDSZ                                 VISCO DECEMBER 2009

SLUŽBA ZA VOJNA GROBIŠČA

Magdalena Grlica: Sistory navaja: Ime in priimek: Magdalena Grlica, Oče: Ivan, Mati: Helena, Po domače: Vesevska, Datum rojstva: 21. 07. 1880, Kraj rojstva: Krtina, Kraj bivanja: Krtina, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): gospodinja, Datum smrti/izginotja: 03. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Auschwitz, Kraj pokopa: Auschwitz, Država pokopa: Poljska.
.
»Konec januarja 1944 so začeli pripravljati transport, podoben transportom iz leta 1942. Spet so zbirali tako imenovane neozdravljivo bolne: jetične, spolno bolne, epileptične, takšne z nezdravečimi se ranami ali novimi tvorbami. In to pot tudi tiste, ki so jih vrnili iz delovnih taborišč, kjer so postale za delo nesposobne. Ker so se jetnice bale, da bo s tem transportom tako, kot je bilo s tistimi 1942, so prek nakladalne delovne skupine – ladekommando iztihotapile poročilo o teh pripravah in poročilo je res prišlo v Anglijo, kjer ga je izkoristila BBC. Morda je zato sam poveljnik taborišča Suhren odhajajočim zagotavljal, da gredo samo v  drugo taborišče, česar mu ni nihče verjel. […] Najprej so jih poslali v Lublin in od tam, pač zaradi prodirajoče rdeče armade v Auschwitz, od koder so se nekatere preživele vrnile v Ravensbrück. Za ta »bolniški« transport so določili tudi okrog 15 Slovenk. […] Elizabeta Draš in Magdalena Grlica sta tik pred koncem umrli.«(Erna Muser, Vida Zavrl, FKL Žensko koncentracijsko taborišče Ravensbrück, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1971, str. 116, 117)

»Vojna vihra me je doletela na gradu Krumperk, ki stoji na prijaznem gričku 2 km južno od glavne ceste Ljubljana–Celje in 3 km vzhodno do Domžal. […] V začetku oktobra 1941 so se Nemci na gradu za stalno naselili. S tem, ko je bil Krumperk zaseden od Nemcev, je bilo delo za osvobodilno gibanje zelo oteženo, ker je pred enim vhodom bila stalna straža. Ilegalci v grad niso mogli več, zato je bilo treba kurirje sprejemati na dogovorjenih skrivnih mestih izven gradu. Le požrtvovalni Helena Grlica in njena hčerka Julka iz Veselka sta nas poslej obveščali o vsem potrebnem. Ker je stal njun dom na povsem samotnem kraju, je bil za shajanje kaj primeren, poleg tega pa še gostoljubnost in požrtvovalnost Veselske mame. Kadar je bila potrebna hrana za partizane, jo je prišla iskat priletna Veselska mama ali njena hčerka. Iz gradu mimo straže sta odnašali hrano v cekarjih moje hčerke z izgovorom, da nosijo malico delavcem na polje. 

Dne 29. oktobra 1941 je moža aretiral gestapo. Istega dne sta bili aretirani tudi Helena in Julka Grlica in še več drugih. Bili so izdani. Obe Grličevi so odpeljali v Šlezijo. Nikoli več se nista vrnili.«  (Sodelovanje s partizani Radomeljske čete, Napisala Marija Keglovič, Novo mesto, 1959, v: Stana Gerk, Ivka Križnar in Štefanija Ravnikar-Podbevšek (ur.), Slovenke v narodnoosvobodilne boju, I, Zbornik dokumentov, člankov in spominov,  Ljubljana: Zavod Borec v Ljubljani, 1970, str. 131, 132)

Opomba
Magdalena Grlica je napisana tudi na spominski plošči V spomin padlim borcem in žrtvam fašizma 1941–1945 iz območja ZB Zg. Krtina.
_______________________________________________________________________

Julijana Grlica: Sistory navaja: Ime in priimek: Julijana Grlica, Oče: Jože, Mati: Magdalena, Po domače: Vesevska, Datum rojstva: 10. 12. 1905, Kraj rojstva: Trst, Kraj bivanja: Krtina, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 00. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Ravensbrück, Kraj pokopa: Ravensbrück, Država pokopa: Nemčija.

»Ko je 14. oktobra 1941 legel na zemljo mrak, so gestapovci obkolili Primaškovo hišo na Gorjuši. […] Po naročilu komisarja je 30. oktobra zgodaj zjutraj hitel občinski sluga Tone Starbek obvestit Kegloviča na Krumperku in brata Franca in Janeza Petriča v Lazih, naj se umaknejo, ker jih nameravajo Nemci aretirati. Kegloviča ni bilo doma, Valepov France je takoj odšel k bratu Tonetu-Mosnarju v Krtino, medtem ko Janez sploh ni hotel oditi z doma; dejal je, da ni nič kriv. To je bilo sicer res, vendar mu niso prizanesli. Ker je nekdo na poti nič hudega sluteč povedal Nemcem, da utegne biti France v Krtini, so ga tam aretirali. Isti dan so aretirali tudi Kegloviča in enainšestdesetletno mater Heleno Grlico na Vesevki, njeno hčer Julijano so vzeli kar z dela v Kocjančičevi tovarni na Viru, […] Terezijo Miš, Heleno in Julko Grlica pa so takoj po novem letu 1942 poslali v koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Tu je bila Julijana 6 mesecev »poskusni zajec«. Dočakala je leto 1944. Ko so se Nemci že umikali, je z drugimi taboriščnicami prišla do Münchna, kjer je opešala. Ker so Nemci tedaj v Münchnu postrelili precej jetnikov, je bila verjetno med njimi tudi Julijana. Njeno mater so najprej premestili v Lublin, leta 1944 pa v zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz, od koder se ni nikoli več vrnila.« (Stane Stražar, Kronika Doba, Ljubljana: Jamarski klub »Simon Rodič – Ivan Sešek« Domžale, 1970, str. 193, 194)

Opomba
Julijana Grlica je napisana tudi na spominski plošči V spomin padlim borcem in žrtvam fašizma 1941–1945 iz območja ZB Zg. Krtina.

Iskalnik grobov, Domžale, Krtina

[križ]

GRLICA
MAGDALENA   * 1880    + 1944
JULIJANA         * 1905    + 1945

Spominska lipa v spomin Francu Korbunu in bratom Kamenškom s spominsko ploščo. Mesto postavitve: zelenica med Korbunovo 1 in Kamenškovo ulico. Granit.

• Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor. S. Gradišnik, 15. 6. 2025

L. 1953 kraj doma Svobode odkriti monumentalni spomenik 172 borcem in žrtvam nacizma iz Prebolda, Kaplje, Latkove in Dolenje vasi, Gornje vasi, Šešč, Matk in Marije Reke. Spomenik sestavljajo polkrožni granitni zid z vzidanimi marmornimi ploščami z imeni 172 žrtev, žara heroja Slavka Šlandra in v osrednjem delu bronasti figuralni reliefi; spomenik je delo kiparja Draga Tršarja
EŠD 10460

• Žalec. KLS

foto123

  prva plošča z leve:

     PREBOLD:

     BORCI:
HUŠ KONRAD
KOBAL FRANC
KREGAR ALFONZ
LUBEJ ANTON
LUBEJ EDI
MRAK IVAN
MARINC FRANC
PEČNIK ANTON
SORČAN VIKTOR

.

  druga plošča:

ŠKORJANC JOŽE
ŠKORJANC MARTIN

     TALCI:
KOBAL ALOJZ
KREGAR VINKO
MARINC JOŽE
PODPEČAN FRIC
POZNIČ ANTON
SIRŠE FRANC
VEDENIK FRANC

.

  tretja plošča:

     INTERNIRANI:
ARTNIK ALOJZ
BREZOVAR ALBIN
MRAK TONČKA
POZNIČ FRANC
ŠKORJANC MARIJA

.

  četrta plošča:

     KAPLA VAS:

     BORCI:
AHAC IVAN
AHAC LEOPOLD
MATKO KAREL
RIBIČ FRANC
ROT MARJAN
ŠLANDER IVAN ML.
TURK JOŽE

     TALCI:
BURKELC FERDO

.

  peta plošča:

BURKELC SILVO
ČEDE FRANČIŠKA
ČEDE MARIJA
KOTNIK IVAN
KRULJE FRANC
OCVIRK IVAN
OCVIRK IVAN ML.
OCVIRK LEOPOLD
POTOČNIK JOŽE
SVET FRANC
SVET IVAN
SVET KAREL
ŠLANDER MARIJA

.

  šesta plošča:

LOBNIK FRANC
TURNŠEK SANDI
ŠLANDER ROBI
ŠMID JANKO
VEGELJ LUDVIK
VEGELJ PAVLINA
ŽIBERT JULKA
ŽIBERT MARIJA
ŽIBERT KRIŠTOF ST.
ŽIBERT KRIŠTOF ML.

. 

  sedma plošča:

     INTERNIRANI:
[12 imen]

osma plošča:

LATKOVA VAS:

     BORCI:
[8 imen]

.

  deveta plošča:

     TALCI
[5 imen]

.

  deseta plošča:

ZAGOŽEN MARIJA

.

  enajsta plošča:

     DOLENJA VAS: 

     BORCI: 
[7 imen]

     TALCI:
[3 imena]

.

  dvanajsta plošča:

     [neznana vsebina]

.

  trinajsta plošča:

     ŠENTLOVRENC:

     BORCI:
FORŠTNER FRANC
FORŠTNER JOŽE
GOLIČ VINKO
GRENKO IVAN
HRIBAR DOMINIK
HRIBAR IVANKA
KUPEC FRANC
PEČOVNIK FRANC
RANDL FRANC
SAVINEK JOŽE

.

  štirinajsta plošča:

STENOVEC TEREZIJA ML.
PESKO ANA
ŠRIBAR IVAN
VEDENIK VINKO
VREČAR FRANC
ŽLIČAR ANA
ŽOHAR FRANC

     TALCI:
CESTNIK ANTON
CESTNIK FRANC
HRIBAR FRANC
KAČ JOŽE

.

  petnajsta plošča:

KUPEC ANTONIJA
KUPEC RUDOLF
KUPEC VINKO
LEBIČ KAREL

STENOVEC TEREZIJA ST.
POGAČNIK SREČKO
     INTERNIRANI:
CESTNIK IVAN
CESTNIK MARIJA
HRIBAR AMALIJA
LIKOVIČ LUDMILA
SITER FRANČIŠKA
ŽLIČAR MARTIN

.

  šestnajsta plošča:

     xxxx:

     BORCI:
[9 imen]

.

  sedemnajsta plošča:

     TALCI:
[6 imen]

.

  osemnajsta plošča:

     MATKE:

     BORCI:
[10 imen]

.

  devetnajsta plošča:

[2 imeni]

     TALCI:
[2 imeni]

     INTERNIRANI:
[2 imeni]

.

  dvajseta plošča:

     MARIJA REKA:

     BORCI:
[3 imena]

     TALCI:
[32 imenI]

     INTERNIRANI:
[3 imena]

                             SLOVENSKI PISATELJI,
             PADLI KOT ŽRTVE V BOJU ZA SVOBODO
Ivo Brnčič 1912 - 1943                            Vito Kraigher 1911 - 1945
Ivan Čampa 1914 - 1942                          Naci Kranjec-Pajlin 1916 - 1945
Tone Čufar 1914 - 1942                           Vladimir Martelanc 1905 - 1944
Anica Černej 1900 - 1944                         France Mesesnel 1894 - 1945
Karel Destovnik-Kajuh 1922 - 1944         Jože Moškrič 1902 - 1943
Ciril Drekonja 1896 - 1944                        Avgust Pirjevec 1887 - 1943
Bogo Flander-Klusov Joža 1918 - 1944   Ivan Rob 1908 - 1943
Ana Gale 1909 - 1944                              Slavko Savinšek 1897 - 1942
Ivo Grahor 1902 - 1944                            Tone Šifrer 1911 - 1942
Mara Hus 1900 - 1944                              Karel Širok 1889 - 1942
Dolfe Jakhel 1910 - 1942                          Franc Šturm 1881 - 1944
Miran Jarc 1900 - 1942                             Zmago Švajger 1910 - 1942
Maks Jeza 1918 - 1944                            Josip Vandot 1884 - 1944
Jože Kerenčič 1913 - 1941                       Franc Vidic 1872 - 1944
Edvard Kokolj 1911 - 1945                        Oto Vrhunec-Blaž Ostrovrhar 1915 - 1945
Ivan Korošec 1913 - 1942                         Stanko Vuk 1912 - 1944
Vinko Košak 1903 - 1942                          Avgust Žigon 1887 - 1941
France Kozar 1904 - 1944                        Tone Žnidarič-Štefan 1913 - 1944
                                 Društvo slovenskih pisateljev 1979             

Pregledan je bil (v grobem) le JV kvadrant pokopališča, drugo je treba še vpisati.

"8. V. so naši borci uničili luksuzni avto v katerem se je vozil komandant SS-oddelkov. Takoj nato so SS-ovci pod vodstvom oficirja, ki ima umetno roko obkolili vas Orehovico v okraju Zagorje. Vse ljudi so nagnali v hiše. Kmeta Cirila Sopotnika, ki je hotel pobegniti, so ustrelili. Drugi dan so ustrelili kmetico Drnovškovo, ki je bila prejšnji dan pobegnila in se potem vrnila domov. Nato so požgali hiše kmetom Francu Klanšičerju, Sopotniku in Ivanu Drnovšku. V njih so živi zgoreli Klančišar Ana, Ančka, 12 letni Franček in 1 in pol letni Slavko ter Sopotnik Ciril, Marija, Ivanka, Micka, Ivan, Cirilček, 13 letna Milena, 7 letni Slavko in 14 letna Marija Ramšak."  -- Fašistično - domobranski teror nad Slovenci XXIV, Blog MMC RTV SLO

FRANC DOLINŠEK
* 13. 11 1912 PADEL JUNIJA 1942.
NA ČEMŠENIŠKI PLANINI
KAROL DOLINŠEK
* 26. 1. 1918 PADEL JAN. 1943.
POD POHORJEM

..................................................

RODBINA ČUK

DUŠAN JUVAN, abiturient

* 1. 2. 1923, padel v NOV 1942

Ing. HUBERT ŠTIBERNIK

* 13. 9. 1914, padel v NOV 2. 2. 1943

..................................................

DRUŽINA JERE

SIN CVETO * 13. 5. 1924 PADEL 23. 3. 1944

..................................................

SOTENŠKOVI

JAKOB 14. 7. 1905 PADEL 30. 12. 1944

..................................................

PERC

STANKO *21. 5. 1910

PADEL ZA SVOBODO 22. 10. 1944 V KLANČIŠAH

..................................................

DRUŽINA KOVAČ

LADISLAV * 1926 PADEL 1944

Na hiši Antona Ocvirka spominska plošča 4 padlim borcem NOV, odkrita 15. julija 1956.

• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 479.

Opomba 1: Plošča je ne na hiši, temveč na skali za cesto nasproti Kompol 32. Katera naj bi bila hiša Antona Ocvirka, ne veva (M. in J. Luštrek), domnevava pa, da je ni več. Ciprese so že precej zrasle, kar se vidi na sliki lokacije. 
.
Več:
»Na fotografiji je spomenik pri Ocvirkovih v Kompolah. Ocvirkova družina iz Kompol je bila poštena in zavedna kmečka družina in ena prvih, ki je leta 1941 sodelovala v organiziranem odporu proti okupatorju. Tako je ta družina žal plačala najtežji krvni davek in to kar s štirimi člani družine. Ocvirk Jožica in Gregor sta umrla v taborišču Auschwitz in Dachau, Peter in Martin pa v partizanih. Leta 1956 so v njihov spomin in spoštovanje borci iz Štor na hiši odkrili spominsko ploščo. Mlajši rod Ocvirkove družine je pred leti zgradil novo hišo in staro podrl. Seveda je ostala spominska plošča. Na srečo imamo v Štorah odličnega in izjemno razumevajočega župana, gospoda Mirana Jurkoška, ki je takoj ukrepal in se z domačimi dogovoril za elegantno rešitev glede nove postavitve spominske plošče. Tako je nastalo to spominsko obeležje, ki ga člani domoljubnih organizacij ob določenih praznikih redno obiščemo in se poklonimo pokojnim članom Ocvirkove družine. Ponosni smo tudi na domačine, ki nas s hvaležnostjo in simpatijami vedno radi sprejmejo.«

• Srečko Križanec, Spominska slovesnost ob dnevu zmage v Štorah, Štorski občan, št. 2, junij 2022, str. 17. Elektronski vir: Štorski občan, št. 2, junij 2022, str. 17  Dostop: 2. 9. 2024.
• Fotografija 3/3: Srečko Križanec, Naši prvoborci, Štorski občan, št. 6, december 2009, str. 11. Elektronski vir: Štorski občan, št. 6, december 2009, stran 11 Dostop: 3. 9. 2024. 

[zvezda]

V SPOMIN

JOŽICI, GREGECU, TINETU IN PETRU

IZ DRUŽINE OCVIRKOVIH

PADLIM V NOV. 1941-1945

.

IZ HIŠE TE SO ŠTIRJE ŽIVLJENJE DALI,

DA BI NAM VSEM SVOBODNI DNEVI SIJALI.

1887   [gasilski grb] 1957

VSEM  PADLIM IN UMRLIM

ZASLUŽNIM ČLANOM

PGD SP.  POLSKAVA

Ploščo je Matija Matvoz odkril slučajno. V hiši še živi gospod, rojen 1937. Pripovedoval je o četnikih, ki so okoli velike noči leta 1945 prišli tudi do te hiše, kjer so bile še tri partizanke, ki so se na srečo pravi čas poskrile, ostale so pa tri bombe, ki so jih četniki našli. Na srečo ni bilo nobene žrtve, obnašali da so se prijazno. Spominsko ploščo so baje odkrili že nekaj let po drugi svetovni vojni.

• Spominska plošča - Pokrajinski odbor OF. Hikuk.com

V TEJ HIŠI JE IMEL OD
JESENI 1943 DO POLETJA 1944
SVOJ SEDEŽ IN BUNKER
POKRAJINSKI ODBOR
OSVOBODILNE FRONTE
ZA SLOVENSKO PRIMORJE
ORGANIZATOR IN VODITELJ
PRIMORSKEGA LJUDSTVA 
V BOJU ZA
NARODNO SVOBODO IN
DEMOKRATIČNE PRAVICE

PADLIM LOVCEM ZA SVOBODO 

SKOK FRANC 1905--1944

SVET IVAN 1909--1942

VASLE JOSIP 1911--1942

V TRAJEN SPOMIN L. D. PREBOLD

Graniten kvader s posvetilom iz kovinskih črk stoji na kraju, kjer je stala hiša, v kateri je živel in delal narodni heroj Ivan Kavčič-Nande (1913-1943). Postavljen je bil leta 1986 namesto spominske plošče na porušeni hiši na naslovu Tomačevo 77, ki je bila odkrita 9. septembra 1955 na pobudo Krajevnega odbora Zveze borcev Danila Kumar z Ježice. Na tej plošči je bil napis: "V letih 1939 do 1942 je v tej hiši živel in delal narodni heroj Kavčič Ivan."

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 16.

EŠD 22812

NA TEM MESTU JE STALA HIŠA

NA TOMAČEVSKI CESTI 72 V

KATERI JE V LETIH 1939 - 42

ŽIVEL IN DELOVAL ČLAN KPS

NARODNI HEROJ KAVČIČ IVAN-NANDE

KRAJEVNI ODBOR ZZB NOV

TOMAČEVO - JARŠE 1986

Sistory za Janeza Vilfana pokaže Kraj rojstva: Bitnje, Kraj bivanja: Bitnje, Kraj smrti/izginotja: SVPB Pavla.

»V eksploziji 2. oktobra zvečer je izgubilo življenje 8 borcev, vsi, ki so bili ob eksploziji v poslopju. Trije so takoj umrli (Janko Vavpotič, Vinko Leban in Stanko Žvokel), 5 pa jih je zaradi hudih opeklin podleglo drugi dan v bolnišnici »Pavli« (Rajko Podgornik, Vlado Ferker, Jože Krašnja, Janez Vilfan in Franc Kavčič).197« (Borivoj Lah – Boris, Artilerija 9. korpusa, Knjižnica NOV in POS 49, Ljubljana, 1985, str. 158)

»Zlohotni drugi oktober 1944. Artilerijska brigada 9. korpusa je že več dni v vasi Trnovo nad Novo Gorico. […] Namestnik poveljnika topniške brigade Mirko Malnarič izda še nekatera navodila, potem pa tudi on odide proti hiši, v kateri je štab brigade. Ta je blizu, morda le dve, tri hiše naprej. Že je med vrati, ko strahovita eksplozija vznemiri borce in vaščane. Močan pritisk zračnega vala ga pritisne ob zid in obrne kot žogo. Nemci, pomisli in se zazre nazaj, od koder je prišel. Ne, niso Nemci. Grozno, srhljivo … […] Borci in vaščani drvijo proti goreči hiši, skačejo v ogenj in se vračajo z živimi gorečimi baklami, katerih obupni kriki še stopnjujejo grozo. […]Na prizorišče prihitijo zdravnik, bolničarji in bolničarke. […] Komandir voda Janez Vilfan s slabotnim glasom prosi za razgovor z Mirkom Malnaričem. »Mirko, mi bomo umrli, tudi jaz. Prosim te, vzemi iz mojih ožganih cunj žepno uro in jo po  vojni izroči mojim domačim. Pozdravi jih in jim povej, kako sem umrl in kje bom pokopan.« […] Leta 1978 so nekdanji topničarji Mirko Malnarič, Franc Oman s Kokrice pri Kranju in intendant topniškega diviziona Silvester Vidic ob navzočnosti pisca te zgodbe izročili Jožetu Vilfanu v Zg. Bitnjah pri Kranju uro v nesreči umrlega Jožetovega brata Janeza. Jože je povedal, da je bilo v družini enajst otrok. O nesrečni Janezovi smrti so zvedeli že med vojno, po vojni pa so večkrat obiskali njegov grob. Pred koncem vojne je nekje na Dolenjskem padel kot borec jugoslovanske vojske tudi brat Pavle, vendar kaj več o njegovi smrti ne vedo. Oče Franc je umrl že 1931. leta, mati pa 1967. […] Pri nesreči v Trnovem pa je bilo takole. […] Dobro se spominjam, da je bila vreča tako posušenega smodnika naslonjena na peč ali na zid tik ob peči, druga pa je bila v sosednji sobi. Do tedaj nas je bilo v sobi zagotovo 20, in to predvsem funkcionarjev. Ko smo nehali tehtati in so na peči ostale le še tri vrečke, nas je večina zapustila sobo, okoli peči pa je ostalo osem borcev.« Jože Vidic, Noč v hotelu Park, Ljubljana: Založba Borec, 1987, str. 436, 437, 438, 439)

»Seznam ranjencev in bolnikov, ki so se zdravili v SVPB »Pavla«, Številke ob priimkih in imenih borcev pomenijo zaporedno številko sprejema v bolnico in okrevališči. Popisi so shranjeni po vrstnem redu številk v Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. […] Janez Vilfan   360« (Pavla Jerina Lah, Partizanska bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu, Ljubljana, 1994, str. 334, 339)

Sistory pokaže za Pavla Vilfana Kraj rojstva: Zgornje Bitnje, Kraj bivanja: Zgornje Bitnje, Kraj smrti/izginotja: Smuka, Kraj pokopa: Zgornje Bitnje.

»Poveljniški kader 15. brigade […] 3. bataljon, Komandanti: […]Pavle Vilfan - Pero – od 30. decembra 1944 do 21. februarja 1945 […] Pavle Vilfan - Pero – 10. aprila 1945 (padel)« (Mile Pavlin, Petnajsta brigada, Knjižnica NOV in POS 18, Ljubljana, 1969, str. 447, 449, 450)   

»Vilfan Pavel – Pero, poveljnik 3. bataljona. Rodil se je 12. decembra 1919 v Zgornjih Bitnjah pri Kranju. Padel je 9. aprila 1945 nad Smuko. (Vir: M. Pavlin, 15. brigada, str. 450: Slovenski poročevalec z dne 28. junija 1945; Pomniki NOB v občini Kranj, str. 227)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana, 2002, str. 295)

»Leta 1978 so nekdanji topničarji Mirko Malnarič, Franc Oman s Kokrice pri Kranju in intendant topniškega diviziona Silvester Vidic ob navzočnosti pisca te zgodbe izročili Jožetu Vilfanu v Zg. Bitnjah pri Kranju uro v nesreči umrlega Jožetovega brata Janeza. Jože je povedal, da je bilo v družini enajst otrok. O nesrečni Janezovi smrti so zvedeli že med vojno, po vojni pa so večkrat obiskali njegov grob. Pred koncem vojne je nekje na Dolenjskem padel kot borec jugoslovanske vojske tudi brat Pavle, vendar kaj več o njegovi smrti ne vedo. Oče Franc je umrl že 1931. leta, mati pa 1967.« (Jože Vidic, Noč v hotelu Park, Ljubljana: Založba Borec, 1987, str. 438)

[križ]
DAROVALA SVOJE MLADO
ŽIVLJENJE ZA DOMOVINO
JANEZ VILFAN
*28. 10. 1917   + 3. 10. 1944
PAVEL VILFAN
* 12. 12. 1919   + 9. 4. 1945