| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ljubljana, Žale, Franc Stadler - Pepe |
Geslo: herojgrob1234 |
Pokopališče Žale oddelek A2, oddelek 11, grob 1 |
S T A D L E R . . . FRANC - PEPE 1915 - 2000 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 11.12.2022 |
11.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I, št.parc.: 682/11 |
|
Žale, Mira Svetina - Vlasta grob |
. |
Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek 14A vrsta 3 grob 2
|
S V E T I N A IVO 1908 - 1988 MIRA - VLASTA R.TOMŠIČ 1915 - 2007 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 6.10.2022 |
24.1.2023. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K.o.: 1736 - BRINJE i, št.parc.: 682/11 |
|
Gozd med Rogozo in Miklavžem, spomenik žrtvam |
Na iz oblic zidan piramidast podstavek je postavljena plošča, vpeta med kamniti zidani stranici, nanjo je pritrjena novejša plošča z napisom. Spomenik je posvečen 120 žrtvam vojnega nasilja.
|
Spomenik stoji v gozdu, južno od ceste, ki povezuje Miklavž na Dravskem polju in Rogozo. S sprehajalne poti med Miklavško mlako in cesto v Rogozo kaže proti njemu smerokaz na drevesu.
Parcela ali sprehajalna pot sta na zemljevidu lahko vrisani narobe, saj je spomenik 20 m Z od poti.
Koordinate: 46.4998486,15.6957114 |
V SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 21. 5. 2020 |
13.5.2024. 00:00 |
— |
Dodal sveže slike M. Hladnik 13. 5. 2024 |
— |
Miklavž na Dravskem polju |
Miklavž na Dravskem polju, 562/2 |
|
Colfiorito, taborišče |
Campo di Colfiorito sega v leto 1882, ko
so gradbeni inženirji zgradili devet lop na zemljišču, imenovanem "Campo San
Pietro". Po potresu leta 1997 je devet skladišč postalo sedem, na mestu zadnjih dveh je namreč danes avtodom servis. Doživeli so temeljito prenovo, le ena baraka je ostala takšna, kot je bila, in to je tista, v kateri je danes dragocen naravoslovni muzej parka Colfiorito . Vir: https://www.comune.foligno.pg.it/ Slovesna otvoritev spomenika koncentracijskemu taborišču Colfiorito –Študijski center za internacijo in deportacijo "Olga Lucchi". Sobota, 20. januarja 2024, ob 10.15 Slovesna otvoritev spomenika v učni sobi Naravoslovnega muzeja govorci: R. Zampolini, C. Di Sante, M. Lucidi, C. Rutili, A. Stramaccioni, predstavniki Officina della Memoria in Valle Umbra in Sibillini GAL
Podrobnosti programa si oglejte na priloženih slikah. Tudi če nismo vključeni iz znanih razlogov (1, 2), smo kot avtorji raziskovalci, kot antifašisti in kot društvo Jugocoord svoje opravili in smo lahko ponosni na rezultat. Ostali bomo aktivni in budni, da se spomin na dejstva vedno obnavlja in nikoli ne pozabimo, da je bilo največ internirancev in tujih žrtev v Colfioritu in okolici Jugoslovanov!
Vir: Memoriale del Campo di concentiamento di Fiorito |
Via della Rinascita, Colfiorito di Foligno, Italija |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 10.april 2024 |
10.4.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Folignio |
— |
|
Jakob Vreča -Tomiks, Gornja Radgona |
V spomin na leta, ko je to šolo obiskoval prvoborec Jakob Vreča-Tomiks, so Radgončani na njenem pročelju vzidali spominsko ploščo. Jakob Vreča se je rodil 19. maja 1911 v Črešnjevcih kot sin malega posestnika in zidarja. Osnovno šolo je obiskoval v Gornji Radgoni, nato pa se je učil krojaške obrti pri krojaču Jožefu Justu v Gornji Radgoni, kjer je nato nekaj časa služboval. Leta 1941 se je pridružil borcem proti fašizmu. S Frančkom Pintaričem sta izkopala enega prvih bunkerjev v Pomurju. Udeležil se je več sestankov, ki jih je vodil Štefan Kuhar-Bojan. Oktobra 1941 so Nemci aretirali nekaj aktivistov na radgonskem in ljutomerskem področju in bila je bojazen, da bo aretiran tudi Vreča. Na sestanku 15. oktobra sta se Jakob Vreča in Franček Pintarič odločila, da gresta v partizane. Preko zvez ju je Štefan Kuhar spravil do Gomilskega, kjer se je Jakob Vreča vključil v pohorsko četo. Novembra 1941 je na pohodu proti Dolenjski zaradi izčrpanosti zaostal in s tovarišem sta se ustavila pri nekem kmetu. Ta ju je pogostil in hkrati poslal po policijo, ki ju je aretirala. Vrečo so odpeljali v mariborske zapore in ga 15. novembra 1941 ustrelili kot talca. Bil je prvi talec z območja Gornje Radgone. Plošča je bila odkrita 22. junija 1958,
|
Na stavbi posebne osnovne šole. Dostop z Apaške ceste, Maistrov trg 2, Gornja Radgona |
Saj še živiš in nisi nam umrl, čeprav svobode nisi več uzrl. To šolo je obiskoval prvoborec JAKOB VREČA - TOMIKS ustreljen kot talec v Mariboru 15. 11. 1941. K.O.Z.B.N.O.V. Gornja Radgona. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 19. junij 2020
R. Zupanec, 23. 9. 2023 |
23.9.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, dodal tri lastne fotografije in popravil parc. št.
R. Zupanec, 23. 9. 2023
Po opozorilu R. Zupanca pobrisal dvojnik obeležja, ki ga je 11. 10. 2022 zraven obstoječega vnesel S. Gradišnik. M. Hladnik 24. 9. 2023 |
Spominska plošča |
GORNJA RADGONA |
K.o.: 184-GORNJA RADGONA, št. parc.: 389 |
|
OŠ Vojnik |
Družino Dobrotinšek z Dobrotina nad Vojnikom je med nemško
okupacijo doletela nadvse tragična usoda, kakršno si je komaj mogoče
predstavljati, saj je življenje izgubilo kar šest njenih članov, tako da sta
vojno preživeli samo dve sestri.S tem bi zgodbo o tragični
usodi družine Dobrotinšek lahko zaključili, vendar se je Dobrotinškovim po
osamosvojitvi zgodila nova krivica. Takrat so na predlog Komisije za
preimenovanja pri SO Celje osnovno šolo Bratov Dobrotinškov v Vojniku
preimenovali nazaj v OŠ Vojnik.Svojih življenj niso
žrtvovali za komunizem, marveč za svobodo slovenskega naroda, zato bi bilo prav,
da bi občina Vojnik to hudo krivico popravila in šoli vrnila prejšnje
ime.Vir: Kamra. |
Osnovna šola Vojnik, Prušnikova 14. |
"OSNOVNA ŠOLA BRATJE DOBROTINŠEK" VOJNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
20.10.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 20. 10. 2023, dodal fotografije. |
Spominska plošča |
Vojnik |
— |
|
SPODNJA ŠČAVNICA-Spominska plošča Frančku Pintariču-Švabi |
Franček Pintarič se je rodil 1915. leta v Spodnji Ščavnici. Po končani osnovni šoli je obiskoval meščansko šolo v G.Radgoni. Pripadal je skupini mladincev, ki jih je napredno usmerjal profesor Jože Kerenčič. Že maja 1941 je v Spodnji Ščavnici ( živel je pri stari materi Elzi Hamler) začel kopati bunker, in sicer v gozdu, približno 300 metrov od domačije Štefana Zadravca v Sp. Ščavnici, h.št.b34. Pomagala sta mu Milan Klemenčič in Ivan Hojs iz G. Radgone. V bunker so skrili orožje, ki so ga nabrali od umikajoče se jugoslovanske vojske aprila 1941. Franček je zelo sovražil okupatorja. Za Hitlerjev rojstni dan20. aprila 1941 je izdal proglas, v katerem je napovedal smrt Hitlerju in njegovim pomagačem. Na domu ga je večkrat obiskal prof. Jože Kerenčič in skupaj sta kovala načrte za akcije proti okupatorju. Oktobra 1941 je prišlo do večjih izdaj na ljutomersko-radgonskem območju. Aretacija je grozila tudi Frančku Pintariču in ostalim. Dne 15.11.1941 je Jože Kerenčič sklical sestanek pri Frančku Pintariču v Spodnji Ščavnici. Poleg profesorja in sklicatelja so bili prisotni še Jože Holc, Jakob Vreča in Milan Klemenčič. Analizirali so politični položaj po aretacijah. Zaradi predvdevanja nadaljevanja aretacij so sklenili, Franček Pintarič in Jakob Vreča odideta v partizane. Tako sta prispela na Čreto v Savinjski dolini, kjer je Pintarič postal borec 1. štajerskega bataljona, nadel si je partizansko ime Švaba. Pisal je dnevnik, ki se konča z datumom 16.6.1942. Nemci so našli dnevnik in ga prevedli in tak se je ohranil do današnjih dni. Je izredno dragocen dokument iz katerega izvemo pot avtorja v bataljon , življenje in delo v partizanih. Njegova življenska pot se je žalostno končala 23.8.1942, ko sta se partizanom Francem Mlinarjem oglasila pri kmetu Jožetu Završniku. Ta jima je v mošt primešal uspavalo in ju izročil Nemcem. Pintarič se ni več prebudil, Franca Mlinarja so Nemci ustrelili kot talca 2. oktobra 1942 v Mariboru. Občin G.Radgona je 15. oktober določila kot občinski praznik. Plošča na nekdanji OŠ je bila odkrita 22. julija 1958. Z rušenjem starega objekta sta bili obe plošči odstranjeni, shranjeni in 9.oktobra 2020 odkriti pod slavnostno lipo s priložnostno slovesnostjo. Vir: FB stran ZB za vrednote NOB Ljutomer |
Na tem mestu je stala stara osnovna šola, ki je bila zrušena, na njenem mestu stoji nov blok.
Spominska plošča je bila odstranje in je shranjena. Pred novo namestitvijo bo obnovljena.
9.oktobra 2020 sta poleg igrišča in pod slavnostno lipo bili odkriti obnovljei plošči.
|
KOT CVET OMAHNIL SI VES MLAD, DA VSEM NAM SIJE ZDAJ POMLAD TO ŠOLO JE OBISKOVAL PRVOBOREC FRANČEK PINTARIČ-ŠVAB PADEL V SAVINJSKI DOLINI 23.6.1942 K.O. ZB NOV GORNJA RADGONA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 3. junij 2020
30.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
30.6.2021. 00:00 |
— |
30.6.2021 dopolnil zapis ter dodal posnetke D.Divjak |
Spominska plošča |
GORNJA RADGONA |
K.o.: 193 SPODNJA ŠČAVNICA, št.parc.: 850/17 |
|
Padežnik Friderik |
SIstory navaja Ime in priimek: Friderik Padežnik, Oče: Gregor, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 13.07.1902, Kraj rojstva: Brdo, Kraj bivanja: Tepanjski vrh, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.1945, Kraj smrti / izginotja: Mozirje, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija |
Pokopališče Slovenske Konjice |
PADEŽNIK FRIDERIK26. 7. 1902 - 24 2. 1945PADEL V ŠLANDROVI BRIGADI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
20.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Slovenske Konjice |
— |
|
Taborišče izgnancev samostan, Speinshart, |
Vir:Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945, Maribor 1968 Geslo: izgnanci123 |
Klosterhof 2, 92676 Speinshart, Nemčija |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 25.2.2024 |
25.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Občina Speinshart v okrožju Neustadt an der Waldnaab na Bavarskem v Nemčij |
— |
|
SPOMINSKA PLOŠČA žrtvam fašizma iz Sore |
Plošča, posvečena žrtvam fašizma iz Sore, je bila vzidana na pobudo
občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Šiška in krajevne organizacije ZB NOV
Medvode. Oblikoval jo je arhitekt Vlasto Kopač. |
Stavba kulturnega doma Sora v kateri je tudi trgovina, zadaj gostišče Pri divjem petelinu, Sora 6a. |
Ne krasite nam grobov s spomini v naše dni zazrti brez strahu smo padli korenini v vas prihodnost kot je v naši smrti. V spomin padlim in žrtvam fašizma krajani |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 18.10.2017
30.12.2021 D.Divjak |
30.12.2021. 00:00 |
— |
30.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Plošča na zidu |
Medvode |
K.o.: 1977 - SORA, št.parc.: 70/2 |
|
Zdravščine |
Od febr. 1942 do sept. 1943 je bilo v bivši tekstilni tovarni taborišče za
2000 severnoprimorskih Slovencev. |
Zdravščine, 34078 Poggio Terzarmata, Gorica, Italija, ob robu pokrajinske ceste v bližini nekdanje tekstilne tovarne.
https://www.google.si/maps/@45.8832027,13.5126182,3a,33.3y,155.18h,65.39t/data=!3m6!1e1!3m4!1sPjN3DGndppRuH6bygpewpA!2e0!7i16384!8i8192!5m1!1e1?hl=sl
150 metrov od hiše: Via IV Novembre, 32, 34078 Poggio Terzarmata (Zdravščine) GO, Italija
v smeri Gorice.
|
IL DESTINO CI NOBILITA ATRAVERSO IL DOLORE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, obiskal L. Marušič 3. 9. 2023. |
3.1.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Zagraj |
— |
|
Taborišče izgnancev Leutesdorf über Neunwied, Nemčija |
Vir:Tone
Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945,
Maribor 1968 Geslo: izgnanci123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 23.2.2024 |
24.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Manfredi Mazzocca - Tordo |
S pomočjo izdajalskih enot so Nemci 19. marca
1945 začeli zadnjo ofenzivo proti enotam 9. korpusa. Štab 9. korpusa je naložil
Škofjeloškemu odredu, da brani položaje na črti Leskovica–Blegoš–Martinj Vrh in
prepreči vdor sovražnika iz Poljanske doline v Cerkljansko kotlino. Nalogo so
uspešno opravljali do 22. marca, nato so dobili navodilo, da se z ostalimi
enotami lahko iz že sklenjenega nemškega obroča umaknejo. Večini enot je preboj
v Selško dolino uspel, iz obroča pa se ni uspelo prebiti 2. bataljonu
Škofjeloškega odreda, Zaščitnemu bataljonu oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko,
Inženirskemu bataljonu in borcem italijanske 158. brigade Antonio
Gramsci. Med osemindvajsetimi padlimi borci v
preboju so bili tudi borci brigade Gramsci na čelu s komisarjem Manfredijem
Mazzocco - Tordom. . Geslo: herojgrob1234 |
Obeležje stoji pri kapelici ob cesti proti Rovtu, 180 m od cerkve Svetega Lenarta oziroma 100 m od parkirišča cerkve, Sv. Lenart 21. |
TU POČIVA MED SOBORCI na drugi ploskvi je besedilo v Italijanščini: QUI GIACE CON COMPAGNI DI BATTAGLIA MANFREDI MAZZOCCA - TORDO COMMISSARIO DELLA 158. B. ANTONIO GRAMSCI MEDAGLIA D ORO AL V. M. NATO IL 23. 11. 1918 A BOLOGNA CADUTO IL 23. 3. 1945 A ROVT GLORIA! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po posnetkih Franceta Podnarja in Nejca Plečka.
Dopolnil D.Divjak, 24. november 2020 |
3.9.2023. 00:00 |
— |
24.11.2020-dopolnil podatke, D.Divjak
M. Kermavnar, 3.9.2023, dodal napis v Italijanščini in fotografije 3/1 do 3/3 |
— |
Škofja Loka |
K.o.: 2069 Lenart, št.parc.: 464/8 |
|
Skadanščina, plošča padlim |
— |
Skadanščina, obcestna fasada hiše Skadanščina 2 |
MED NOB SO 15. IN 16. 6. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 14.10.2022 |
14.10.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.9.2023, obiskal, dodal fotografije 3/1 in 3/2 |
Spominska plošča |
Hrpelje-Kozina |
2574 MARKOVŠČINA, 2807 |
|
Slovenski izgnanci, taborišče, samostan Burghausen, Nemčija |
"Burghausen:Izgnanci smo živeli v treh stavbah bivšega samostana. Na koncu teh stavb je bila cerkev, ki stoji še danes. V njej smo imeli vsako nedeljo sv. mašo v slovenskem jeziku, in tudi peli so slovenski pevci iz lagerja (Ciril Benedičič, *1928);(Zadnik 2014,226). Geslo: izgnanci123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 15.12.2023 |
15.12.2023. 00:00 |
— |
— |
— |
Nemčija, Burghausen |
— |
|
Planina pod Golico, pokopališče, Sršen Ivan |
Grob borca Kokrškega odreda (obveščevalca) SERŠEN IVANA. Rojen 23. l0. 1913 Komenda - Kamnik, padel 22. 1. 1945 v Medjem dolu (Javorniški rovt). |
Pokopališče pri cerkvi sv. Križa, Planina pod Golico, levo od vhoda, ob zidu. |
IVAN SRŠEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 17.9.2023 |
17.9.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Jesenice |
K. o. 2174 Planina, parc. št. 351 |
|
Slivje - Padlim v NOB |
Spomenik je postavljen na zelenici pred vaškim pokopalščem. Prostor, na katerem stoji, je ograjen z verigo, ki jo nosijo štiri pokončni pravokotni kamni. Sestoji se iz treh kamnitih elementov: kamnite kocke na podstavku in dveh pokončnih kamnitih blokov, ki sta postavljena za kocko. Na najvišjem kamnitem bloku je vklesana peterokraka zvezda in pod njo verz "Glej rodno zemljo, glej višave, odete v razsvetjeni dan, na grobu cvet nesmrtne slave, doslej na naših tlen neznan!" Desno od njega je drugi, nekoliko nižji, kamniti blok. Na njem so vklesana imena osmih pripadnikov Komande mesta Koper, ki so padli na poti iz slovenske Istre v Brkine. Pred kamnitima blokoma stoji na podstavku kamnita kocka. Na njenih treh stranicah so vklesana imena padlih domačinov iz okoliških vasi: Velikih Loč (8 oseb), Hotične (5 oseb), Ritomeč (2 osebi), Slivja (9 oseb), Markovščine (7 oseb), Orehka (5 oseb), Mrš (1 oseba) in Kovčic (4 osebe). |
Spomenik se nahaja na vaškem trgu v vasi Slivje v Brkinih, pod zidom pokopališča.
Hiša v bližini: Slivje 2 |
[zvezda] GLEJ RODNO ZEMLJO, GLEJ VIŠAVE, ODETE V RAZSVETJENI DAN, NA GROBU CVET NESMRTNE SLAVE, DOSLEJ NA NAŠIH TLEN NEZNAN! ---------- NA POTI IZ SLOVENSKE ISTRE V BRKINE SO PADLI PRIPADNIKI KOMANDE MESTA KOPER DORBEŽ IVAN 1915 - 1945 LENIČ JANEZ 1903 - 1944 TROŠT DANILO 1921 - 1944 OCEPEK HINKO 1922 - 1945 VIDMAR MIRKO 1926 - 1944 JAKLJIČ IVAN 1927 - 1945 BANDEL EMIL 1928 - 1944 MARTINČIČ ALBIN 1928 - 1945 ---------- SLIVJE VALENČIČ JOŽE 1925 - 1943 GRK MARTIN 1913 - 1943 GRK KAREL 1906 - 1943 CETIN VERA 1923 - 1943 CETIN JOŽE 1928 - 1943 ŠIŠKOVIČ RUDOLF 1926 - 1944 CERGOL MILAN 1919 - 1944 CETIN JOŽE 1922 - 1944 MARENZI STANKO 1899 - 1945 MARKOVŠČINA KLJUN JOŽE 1921 - 1944 KLJUN FRANC 1923 - 1943 KLJUN MARIJA 1923 - 1943 LJUBIČ ALOJZ 1909 - 1944 KOCIJANČIČ JOŽE 1921 - 1944 ŽNEBELJ KARLO 1920 - 1944 ŽNEBELJ FRANC 1914 - 1944 --------- VELIKE LOČE POŽAR FRANC 1927 - 1944 KOCIJANČIČ JOŽE 1901 - 1943 ZADNIK KARLO 1909 - 1944 ZADNIK MILAN 1910 - 1943 KOCIJANČIČ JOŽE 1900 - 1943 VOUK ANTON 1914 - 1944 VOUK JOŽE 1926 - 1944 BENULIČ KAREL 1914 - 1944 HOTIČNA SKOČAJ JOŽEF 1913 - 1944 SEGULIN JOSIP 1920 - 1944 BABUDER MILAN 1924 - 1944 SEGULIN JOŽEF 1924 - 1944 ŽNEBEL MARJO 1923 - 1944 RITOMEČE POLES IVAN 1925 - 1943 FATUR MARIO 1912 - 1914 ---------- OREHEK FRANK VIKTOR 1924 - 1944 VATOVEC PAVLA 1908 - 1944 VATOVEC FRANC 1903 - 1943 LUKAČ CVETKO 1926 - 1944 BAN SLAVKO 1926 - 1944 MRŠE METGEC ANTON 1921 - 1945 KOVČICE CETIN JOŽEF 1907 - 1944 CETIN FRANC 1915 - 1944 LIKAČ RUDOLF 1917 - 1945 MEZGEC RUDOLF 1924 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Potepan S., 2. 9. 2018; fotografije: Potepan S. in Ujčič D.
Dopolnil D.Divjak-28.september 2020 |
8.9.2023. 00:00 |
— |
28.9.2020-dopolnitev podatkov-D.Divjak
M. Kermavnar, 8.9.2023, dodal fotografije 3/2 do 3/4 |
Prostostoječi spomenik |
Hrpelje-Kozina |
K.o.: 2573-SLIVJE, št.par.: 1575/2 |
|
Tito, Velenje |
Maršal Josip Broz Tito stoji v razkoraku, desna noga je spredaj, roke ima sklenjene na hrbtu, stoji zravnano, s pogledom usmerjenim predse. Oblečen je v pumparice in odprt vojaški plašč, prepasano uniformo, katere zgornji gumb je odprt. Škornji mu segajo do kolen, plašč pa sega povsem do gležnjev. Sredstva za spomenik so bila pridobljena s samoprispevkom. Kip Tita v nadnaravni velikosti, ki naj bi bil največji spomenik Tita sploh, je naročila skupščina Občine Velenje kiparju Antunu Augustinčiću. Napravil ga je po zgledu svojega kipa Tita v Kumrovcu iz leta 1947. Pomagala sta mu kiparja Vladimir Herljević in Ivan Pavić. Odkrili so ga 25. junija 1977 ob štiridesetletnici prihoda Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije, štiridesetletnice ustanovnega Kongresa Komunistične partije Slovenije in ob Titovi petinosemdesetletnici. Umestitev je določil kipar sam. Kip je odlila zagrebška livarna Likum, v Velenje ga je prepeljal voznik Anton Kolenc. |
Na Titovem trgu v Velenju. |
JOSIP BROZ 1892 1980 |
Antun Augustinčić |
25. 6. 1977 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar 08.04.2019
Stane Gradišnik 25. 4. 2020
S. Gradišnik, 26. 9. 2023 |
26.9.2023. 00:00 |
14.9.2025. 16:36 |
S.Gradišnik, dodal besedilo, 26. 9. 2023
Dodal zunanje povezave in razširil opis. M. Hladnik 14. 9. 2025 |
Kip |
Velenje |
— |
|
Marjan Zdravljič, Šempeter pri Gorici |
|
V parku Splošne bolnišnice »Dr. Franca Derganca« Nova Gorica. Hiša v bližini: Trg Ivana Roba 3A |
grb Slovenije DR. MARJAN ZDRAVLJIČ znak Triglav s kratico OF |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
6.5.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Šempeter-Vrtojba |
K. o.: 2772/14 - Šempeter, parc. št. 2772/14 |
|
Relejna kurirska postaja G10-Planina pod Golico |
.Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Plošča se nahaja na Kmečkem turizmu Pr Betel, Planina pod Golico 39 |
"NA TEM OBMOČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G 10 KURIRJI IN ZB NOV 1982" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
17.9.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 17.9.2023, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 |
Spominska plošča |
Jesenice |
2174 PLANINA, 440/1 |
|
Britof - Spominsko znamenje padlim delavcem Oljarice |
Na prostoru, ki ga obkrožajo poslopja tovarne Oljarica v Britofu, je postavljeno spominsko obeležje padlim članom delovnega kolektiva, ti padli so: Janez Florjančič, rojen 10. septembra 1914, je bil doma s Suhe pri Predosljah. Kot talec je bil 8. januarja 1944 ustreljen v Mengšu. Joža Sajovic, rojen 20. marca 1908, je bil doma v Predosljah. 24. januarja 1944 je bil kot talec ustreljen v Šenčurju. Janez Zaplotnik, rojen 25. junija 1906, doma iz Tupalič, je 10. aprila 1945 umrl v Mauthausnu. Spominsko obeležje je bilo odkrito 29. julija (po EŠD novembra) 1971.
|
V manjšem parku, južno od poslopij Oljarice v Britofu. Dostop je sedaj možen za vse, ki ga želijo obiskati. Spomenik ni več pod ključem! |
1941 – 1945 FLORJANČIČ JANEZ SAJOVIC JOŽA SAJOVIC JOŽA SAJOVIC ALOJZ ZAPLOTNIK JANEZ OB 30-LETNICI VSTAJE KOLEKTIV OLJARICE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Srečko Frelih |
8.3.2023. 09:41 |
— |
Prvi popis je bil l. 2014.
Opomba maja 2018: Spomenik je bil premeščen na lokacijo izven dvorišča oljarice. Nahaja se na levi strani vhodne rampe. Trenutno je okoli spomenika eno samo gradbišče, nasipi zemlje, izdelava opornih sten ... Zato bodo vnesene nove slike in podatki o partizanskem obeležju, ko bodo gradbena dela končana.
Nove slike po obnovi. -- S. Frelih 8. 3. 2023 |
Surovo oklesana granitna skala, visoka 150 cm |
Kranj |
2105 BRITOF, 34/58 |
|
Gaberje, konferenca partizanskih učiteljev |
Nič literature? |
Na JZ vogalu hiše Gaberje 37 (šola), ob spomeniku padlim. |
ŽIVLJENJA POLNI SMO OBČUTILI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.2.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
K. o. 2397 Gaberje, parc. št. *85/1 |
|
Ivan Štancar, aktivist Osvobodilne fronte. |
Ivan Štancar doma iz Šentruperta na Dolenjskem, je bil aktivist OF. Avgusta 1942 so ga gestapovci odpeljali v Stari pisker, od tam pa v Maribor, kjer so ga ustrelili. Vir:Andrej Mavri, Med Kojzico in Šmohorjem. |
Spodnja Rečica št. 84. |
V tej hiši je stanoval borec ŠTANCAR IVAN ki je dal življenje za svobodo v letu 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 28. 02. 2021 |
19.9.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 19.9.2023, dodal besedilo na plošči po predlogi Zdenke Primožič |
Spominska plošča na hiši. |
Laško |
1022 REČICA, 1285 |
|
Pri Brinarju (Kajtna) v Grižah |
Po ukazu glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet se je I. Štajerski bataljon pripravljal na pohod na obmejno območje ob Savi in Sotli, kjer so Nemci v pozni jeseni 1941 pričeli množično izganjati slovensko prebivalstvo na prisilno delo v Nemčijo in tako pripravljati prostor za naselitev kočevarskih Nemcev.
Pri Brinarjevem čebelnjaku se je zbral ves bataljon. Stane je povedal borcem, da so Nemci začeli z množičnim izganjanjem slovenskega prebivalstva v Zasavju. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je izdalo ukaz, da morajo partizani preprečiti to zločinsko namero. Štajerski bataljon bo že ta večer krenil na ogroženo področje.
|
Brinarjevo je na S strani Griž, popravi lokacijo.
Lokacija popravljena. |
[zvezda] IZ TEGA MESTA PRI PARTIZANSKI DOMAČIJI KAJTNA - BRINAR JE POD VODSTVOM KOMANDANTA STANETA KRENIL I. ŠTAJERSKI BATALJON DNE 28. 10, 1941 NA BREŽIŠKI POHOD. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
Stane Gradišnik, 30. 08. 2020 |
26.5.2020. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 9. 7. 2023, dodal opis. |
Monolit |
Žalec |
— |
|
Blatna Brezovica, pokopališče, Hladnik Franc, Albin, Ciril, Metod |
SIstory navaja Ime in priimek: Franc Hladnik, Oče: Franc, Mati: Frančiška,
Priimek matere: Novak, Datum rojstva: 10.10.1904, Kraj rojstva: Blatna
Brezovica, Kraj bivanja: Male Lipljene, Stara občina: Št. Jurij pri Grosupljem,
Nova občina: Grosuplje, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): obrtnik,
PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.10.1943, Kraj smrti / izginotja:
Mačkovec nad Robom, Kraj pokopa: Mačkovec, Država pokopa: Slovenija |
Pokopališče v Blatni Brezovici, južni del, prvi grob desno od vhoda.
Hiša v bližini: Blatna Brezovica 61 |
[križ] RODBINA HLADNIK ŽRTVE II. SVETOVNE VOJNE FRANC *1904 ALBIN *1916 CIRIL *1920 METOD *1922 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 27.4.2019 |
27.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.10.2023, preimenoval Ime spomenika, dopolnil Besedilo na spomeniku in Opis ter dodal fotografijo 3/1 |
družinski nagrobnik |
Vrhnika |
K. o. 1997 Blatna Brezovica, parc. št. *43 |