| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Fala, Napad Lackovega odreda na elektrarno |
Od prihoda na Kozjak 22. septembra 1944 do novembra 1944 so borci Lackovega odreda prizadejali okupatorju na Kozjaku hude udarce. Med največje in najuspešnejše sodi napad na elektrarno Fala 28. septembra zvečer. Napad na Falo je bil diverzantska in vojaška akcija, saj je bila elektrarna kot vojnogospodarski objekt zastražena in utrjena. Posadka, ki je varovala elektrarno je ob napadu štela 34 oboroženih mož. Med pripravami za napad na falsko elektrarno je štab odreda vzpostavil zvezo z nekaterimi zaposlenimi v elektrarni, ki so bili simpatizerji OF. Na osnovi podatkov, ki so jih zbrali, je štab odreda izdelal skico napada. Za napad so določili prvi bataljon, ki ga je takrat vodil Franc Prelog-Vito. Bataljon so razdelili v štiri napadalne skupine. Napad na elektrarno je štab odreda zavaroval z zasedami v smeri Maribora in Dravograda. Ker so trije borci v začetku napada, ki se je začel ob pol enajstih zvečer, pri vratarnici brez strela razorožili stražarja in civilnega vratarja, so bili branilci ob vdoru partizanov močno iznenadeni. Napadalne skupine so najprej prisilile k predaji vermane v stražarnici, druga in tretja skupina napadalcev sta hitro zlomili odpor sedmih orožnikov in šestih obratnih stražarjev, medtem ko je četrta skupina ostale vermane razorožila šele po krajšem spopadu, v katerem je padel en partizan, eden pa je bil ranjen. Poleg petih orožnikov, dveh obratnih stražarjev in dveh vermanov so pri napadu na Falo na sovražnikovi strani padli še okupatorjev sodelavec, ki je bil v službi v elektrarni, vodja bloka Štajerske domovinske zveze, obratovodja elektrarne in vodja krajevne skupine Štajerske domovinske zveze. Na sovražnikovi strani je bilo skupaj 13 žrtev. Od 34 članov oborožene posadke v elektrarni jih je padlo in bilo ujetih 21. nekaj jih je pobegnilo, nekateri pa so verjetno utonili v Dravi. Po obvladanju posadke elektrarne so partizani minirali in onesposobili elektrarniške naprave. Napad na elektrarno je bil končan okoli polnoči. Po končani akciji so se enote odreda zbrale na dogovorjenem mestu in z ujetniki krenile proti novemu taboru na Dvoršnikovem vrhu, kamor so prispeli 29. septembra ob osmih zjutraj. Uspešna akcija Lackovega odreda na elektrarno Fala je doživela izjemen odmev, saj je daljši izpad obratovanja elektrarne močno prizadel obrate okupatorjeve oborožitvene industrije v Mariboru, Rušah in v drugih krajih okupirane slovenske Štajerske. Pri ljudeh je akcija okrepila voljo do upora, okupatorjeve sodelavce in funkcionarje v Mariboru in Dravski dolini pa močno prestrašila in vznemirila. Plošča je bila postavljena 15. septembra 1985. Vir: Marjan Žnidarič, Spominska obeležja Lackovega odreda, Maribor, 2007, str. 45 |
Spominska plošča se nahaja na stavbi tik pred vstopom na jez elektrarne. Dostop je omejen z žično ograjo. Objekt (elektrarna) nima številke. |
28. SEPTEMBRA 1944 ZVEČER JE LACKOV ODRED |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 27. 1. 2022
S.Gradišnik, 26.11.2022 |
26.11.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 26.11.2022
|
Spominska plošča |
Selnica ob Dravi |
— |
|
Grobnica padlih, Trebnje |
Spomenik predstavlja grobnica s kamnitim sarkofagom, na katerem je vklesanih preko 180 imen znanih in neznanih padlih borcev ter žrtev fašističnega nasilja. Je prav na sredi krajevnega pokopališča v Trebnjem, postavili pa so ga 1963. leta. Avtorja spomenika sta arhitekta Jože Zamljen in Pavel Miklič. 15. okt.1944 so domobranci 32. in 39. čete uspeli razbiti močno oslabljeni 2. bat. Zidanškove brigade, ki je s Šlandrovo prišel s Štajersko na Dolenjsko. Na trebanjskem pokopališču je domobrancem 32. čete 4. domobranskega bat. uspelo obkoliti skupino partizanov 2. bat. Zidanškove brig. in ko so ti ostali brez streliva, so jih šestnajst zajeli, mučili in nato zaklali. Obveščevalna služba 4. dom. bataljona je poboj ujetnikov priznala, saj so zapisali o tem: "32. četa je ujela precej partizanov, ujetnikov se iz varnostnih razlogov ni delalo." Vsem imenovanim je dan pred tem poveljnik Glavnega štaba NOV in POS Franc Rozman - Stane izročil odlikovanje. Domobranci so partizanom odlikovanja zabili v čelo in jim prerezali vratove.
|
Krajevno pokopališče je na griču nad Trebnjem. |
ŽIVLJENJE JE ENO SAMO KDOR GA JE ŽRTVOVAL ZA SREČO DRUGIH JE SMISEL ŽIVLJENJA DOSEGEL BORCI ZIDANŠKOVE BRIGADE PADLI 15. OKTOBRA 1944: IVAN ROJC - KOMANDAT BATALJONA VINKO MEZGEC - KOMISAR BATALJONA VILJEM BREG, JOŽE BRODNIK, ALOJZ CIZEJ, IVAN ČAS, MIHAEL GORIČAN, ANTON GREGORIČ, FRANC IRNER, JANKO KAJZER, FRANC KLAJDERIČ, MIHA KOŠAK, FRANC LAVRIN, IVAN LENIČ, IVAN TETIČKOVIČ, JOŽE VOLMAJER, IVAN ZUPAN; BORCI: BIRCAR FRANC, BIZJAK RUDI, BLASIZZA ALBERTO, ČERVENKO IGNAC, ERŽEK MIHA, FABIANI IVAN, FLORJAN IVAN, GABRIJEL JOŽE, GODNJAVEC VILI, GOLE FRANC, GOLJUF LUDVIK, GORC JOŽE, JANEŽIČ IVAN, JERMANČIČ JOŽE, JUHURT FRANC, JUVAC DARKO, JUVANC ŠTEFAN, KAMFIČ BOJAN, KASTELIC AVGUST, KASTELIC JOŽE, KASTELIC LUDVIK, KLAVS JOŽE, KLEMENČIČ FRANC, KMET STANE, KOŠIR SIMKO, KOTAR JOŽE, KOVAČIČ ANTON, KRAVCAR STANE, KREMŽAR SREČO - PIŽI, KUNČIČ POLDE, LAVRIČ MIRKO, MAJCEN FRANC, PERPAR GREGOR, PLANINŠEK JOŽE, POŽES ANTON, POŽES JANEZ, ROTH BRANKO - SAJE, SEMOLIČ VINKO, SLAK JOŽE, STRITAR KAROL, ŠLAJPAH JOŽE - ŠUŠTAR, TRAVNIK CIRIL, VIDMAR STANKO, VONČINA IVAN, ZAGORC ZUPANČIČ FRANC, ZUPANČIČ FRANC, ŽNIDARŠIČ JOŽE, ŽIVEC MIHA, ZAJC STANE, GABRIJEL ANTON, PLANKAR BOGO, GODNJAVEC ZDRAVKO IN 62 NEPOZNANIH PARTIZANOV; TALCI: MAJ 1942 - JERMAN PAVEL, SOTLAR ALOJZ, ANTON IN FRANC; JUNIJ 1942 - GOLOB CIKUTA ALOJZ, JAKOPIN IVAN, KOLENC ALOJZ; AVGUST 1942: CIRMAN FRANC, KOVAČIČ RAFAEL, PAVŠIČ FRANC, PILKO MARTIN, TOLMAJER JOŽE, ORIGEL FRANC; SEPTEMBER 1942: CANKAR IGNAC, ZATLER PETER, ŽNIDARŠIČ ANTON, ZUPANČIČ.. OKTOBER 1942: COT IVAN, GRANDOVEC KAREL, PIŠKUR ALOJZ, KORELC LEO, UDOVIČ ALOJZ; NOVEMBER 1942: MIKLAVČIČ DECEMBER 1942: DRAŠLER JOŽE ŽRTVE: BONČINA MARJETKA, BOŽIČ JOŽEFA, BUKOVEC IGNAC, GANTAR VIKTOR, KEFERLE ANTON, KMET ALBINA, DARINKA, JOŽE, KOSTEN FRANC, LOKAR CIRILA, MAREN JANEZ, NOSE JANEZ, OMAHEN - PIŠKUR ANA, PODPADEC ANICA, ROGEL DRAGO, SMOLE RAFAEL, ŠALEHAR FRANC, TAVČAR FRANC, UDOVIČ FRANC, LUDVIK IN MARIJA; BRČAN FRANC, BELŠAK STANKO, MIKLIČ JOŽE, VELEPIČ ANTON, KOŠENINA FRANC, RUTAR RAJKO, IRNAR FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 20.8.2017 |
25.12.2024. 00:00 |
— |
Dodal še nekaj fotografij M. Hladnik 25. 12. 2024 |
grobnica |
Trebnje |
k.o. 1422, parc. št. 56 |
|
Col, grobnica s spomenikom 14 padlim borcem NOV |
Grobišče
je dvignjeno za tri stopnice. Grobni prostor je bil ograjen z ograjo. Nagrobna
plošča je vzidana v steno za grobiščem. Nagrobnik je bil postavljen že leta
1958.Ob
preurejanju pokopališča je bilo grobišče zmanjšano in stisnjeno med oporne
zidove. Izgled leta 1958 in leta 2000 na fotografijah 3/2 in 3/3 |
Pokopališče v Colu, ob podpornem zidu pod glavno cesto Ajdovščina - Črni vrh, v središču naselja. Hiša v bližini: Col 21 |
PADLIM V NOV 1941-1945, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar |
28.3.2020. 00:00 |
— |
— |
grobnica |
Ajdovščina |
2373 Col, 3/5 |
|
Celje-Padlim nogometašem |
V spomin padlim nogometašem je NK Kladivar Celje po lastni zamisli postavil leta 1952 spominsko ploščo. Vir: Pomniki NOB v občini Celje. Spominska plošča je odstranjena. |
Stadion Kladivar, Stritarjeva ulica. |
PADLIM NOGOMETAŠEM |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
28.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Celje |
1077 CELJE, 28 |
|
Medvode, pokopališče Preska, Pavlin Mile |
Mile Pavlin, slovenski novinar, publicist in pisatelj, * 30. oktober 1926, Bitnje, † 14. julij 2002, Ljubljana. ( Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Mile_Pavlin Pridobljeno: 11. 4. 2023) . »Pavlin, Mile (Bitnje, 30. 10. 1926), novinar, publicist.Kot gimnazijec je v NOB sprva sodeloval ilegalno in maja 1943 odšel k partizanom; v različnih enotah je bil borec, politkomisar in operativni oficir, nazadnje dopisnik 7. korpusa NOV in POS. V letih 1945-47 je obiskoval letalsko vojno akademijo v SZ, bil do 1952 pilot JLA, do 1957 kriminalist uprave javne varnosti v Ljubljani in do 1973 novinar pri Borcu in TV-15 Kot publicist in avtor ali soavtor več knjig (Najhuje je biti sam, 1962;, Petnajsta brigada, 1969; Jeseniško-bohinjski odred, 1970;Skrivnost Šimnove smrti, 1971) je opisoval zgodovino enot v NOB in svoje partizanske spomine. I. Kri.« (Enciklopedija Slovenije, 8, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994, str. 279.
|
Pokopališče Preska, Medvode, leva stran pokopališča, 3. vrsta za razpelom, 6. grob levo od tlakovane poti. |
PAVLIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 11.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
11.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Medvode |
1976 PRESKA, 77/1 |
|
Ljubljana, Žale, Janez Učakar |
Geslo: herojgrob1234 |
Pokopališče Žale oddelek 10B, vrsta 10, grob 13 |
U Č A K A R |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 11.12.2022 |
30.1.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 30.1.2023, dodal napis na nagrobniku in fotografiji 4/2 in 4/3 Mojce Luštrek |
Grob |
Ljubljana |
K.o.: 1736 - BRINJE I., št.parc.: 682/11 |
|
Dražgoše - Cerkev sv. Lucije |
Cerkev je 1964 zasnoval arhitekt Anton Bitenc, zgrajena je bila 1967. Ob vhodu je spominska plošča padlim v NOB. EŠD 1804 Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 96-99. |
Cerkev se nahaja SZ od Dražgoškega spomenika. |
PADLI TALCI . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, foto Lado Nikšič 16. nov. 2019
19.1.2022 D.Divjak |
19.1.2022. 00:00 |
— |
19.1.2022 dodal napis s pomenika in dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Železniki |
K.o.: 2060 - DRAŽGOŠE, št.parc.: 504/4 |
|
Bitnje, pokopališče, Kalan Jožef |
Sistory navaja: Datum smrti/izginotja: 12. 3. 1945, Kraj smrti/izginotja: Ratitovec. |
Pokopališče Bitnje, Kranj, P-3-4/7,8 |
KALANOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 29. 8. 2020 |
6.3.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 6.3.2023, podatki in slike Zdenke Primožič |
družinski nagrobnik |
Kranj |
2132 BITNJE, 1602 |
|
Gregor Perpar |
Gregor Perpar je zapisan tudi na osrednjem spomeniku žrtev NOB na pokopališču. |
Pokopališče Trebnje, lokacija ni natančno označena. |
PERPARJEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.12.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Trebnje |
— |
|
Bojano (Campobasso), Italija, taborišče |
Geslo: taborišče123, nedokončano123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 18.5.2024 |
18.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Casacalenda (Campobasso), taborišče, Italije |
Geslo: taborišče123, nedokončano123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 18.5.2024 |
18.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Nace Červenka |
Železničarja Naceta Červenko (* 15. 4. 1915), ki je bil artilerist XV. divizije, so ustrelili domobranci 10. 6. 1944 v Kamni Gori pri Trebnjem (pod Plusko).
|
Pokopališče Trebnje, lokacija na zemljevidu ni natančna. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.12.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Trebnje |
— |
|
Macuh-Pokopališče Črešnjice |
— |
Pokopališče Črešnjice. |
BOREC JANKO MACUH * 25. 12. 1927 PADEL 6. 7. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik 1. 5. 2020 |
— |
— |
Po "Sistory" Janez roj. v Sojeku, samski, kmečki sin, pade v Ljubnem v Savinjski dolini-Bor1974-13.III.2024. |
Nagrobnik |
Vojnik |
— |
|
Partizani |
Spomenik upora v Velenju je eno najzanimivejših likovnih del na temo NOB. Prikazuje skupino partizanov, ki se nam v hitrem pohodu približujejo s strani in se na mestu gledalčevega očišča sunkovito obrnejo v levo. Upodobljene figure, ki prikazujejo idejo zmagovite revolucije, so del množice. |
Titov trg v Velenju. |
SKUPAJ SO NAŠLI SE NARODI, RAZLIČNI IN SVOBODNI, DA BI SKLENILI ZVEZO BRATSKE SOLIDARNOSTI PROTI NACIFAŠIZMU IN NASILJU. Z DUHOM IN ZAVESTJO PROLETARSKO SO PREMAGALI DELITVE, KI SO JIM JIH VSILILE RAZREDNE VLADE. ŠE DANES ITALIJANI IN JUGOSLOVANI MEJAŠI BREZ MEJA OKROŽIJ, Z RAMO OB RAMI STOPAJO ZAZRTI V ISTI IDEAL PRAVICE, STRAŽE ŽIVIM, KI PREPREČIJO NAJ VRAČANJA FAŠIZMOV, OHOLOST IZKORIŠČEVALCEV, ROPARSKE IMPERIALIZME, DA SVOBODE SONCE, ZMEROM BOLJ VISOKO BI SIJALO. Davide Lajolo |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 25. 4. 2020
S. Gradišnik, 20. 3. 2024 |
20.3.2024. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, dodal fotografijo št.4 |
armiran beton |
Velenje, Partizanski spomeniki št.5 |
— |
|
Depo Gornjesavskega muzeja na Jesenicah |
Tu se po informaciji Marka Mugerlija iz jeseniškega muzeja nahajajo tri spominske plošče iz podrte Železarne Jesenice: iz visokih peči iz šamotarne iz žične valjarne |
Fužinska cesta 2, zahodno od stavbe Kolperna, Jesenice |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik po informacijah Marka Mugerlija |
14.4.2024. 00:00 |
— |
— |
plošče |
Jesenice |
— |
|
Partizanska bolnišnica R-9 Netopir |
Podrobni podatki o bolnici so na leseni tabli, ki je opisana v rubriki Besedilo na spomeniku. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
V bližini gozdarske koče Netopir - Federmaus.
Dostop z gozdne ceste Netopir - Brest - Jevša ni označen.
Natančnejši opis dostopa: Zadnji kažipot za bolnišnico je na največjem poslopju gozdarskega zaselka Netopir, po domače Federmaus. Z njim krenemo po gozdni cesti na vzhod proti prevalu Brest. Cesta najprej zavije rahlo desno in po 100-150 m v levo. Sredi ovinka se v levo odcepi zaraščen kolovoz. Po njem se spustimo kakih 150 m in ves čas oprezamo v levo. Z nekaj sreče opazimo streho velikega nadstreška spomenika.
Koordinate: S 46.07771, V 15.44122.
|
Marmorna plošča: ]zvezda] PARTIZANSKA BOLNICA R-9 NETOPIR – BOHOR PARTIZANSKA BOLNICA R-9 NETOPIR – BOHOR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 25.XI.2019
Ljubo Motore in Sonja Kostevc, 22. 7. 2021 |
23.7.2021. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 6.3.2024, Po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na spomeniku, dopolnil lokacijo in postavil zvezdico po GPS koordinatah |
Nadstrešek s ploščo |
Šentjur |
K. o. 1163 Šentvid pri Planini, parc. št. 657/156 |
|
Idrija, Spominska plošča posvečena partizanskemu napadu na italijansko posadko |
Spominska plošča je iz belega marmorja (80 x 49 cm) z vklesanim in obarvanim napisom. Datum odkritja: 4.7.1977
. Vojko je zbral 20 borcev prostovoljcev in nas vodil z Brinovega griča prek potoka Zala in Ledin do Marofa. V nočnih urah med 10. in 11. uro 31. januarja 1943 smo se, oblečeni v bele halje iz belih rjuh, neopaženo približali električni centrali, ki je napajala z elektriko rudnik živega srebra v Idriji, kjer je bila postojanka z okrog 12 italijanskih vojakov, ki so stražili elektrarno. Na Vojkovo povelje smo izvedli bliskovit napad in presenečenje je bilo popolno, nasprotnik se je vdal brez odpora. Dva italijanska vojaka sta bila ranjena in sanitetno oskrbljena. Vse ujetnike smo pustili pri življenju. Vojko jim je spregovoril in zagrozil, da do jutra ne smejo zapustiti postojanke, rekoč: 'Še bo tekla zajčja kri.' V tej akciji smo zaplenili: težko strojnico breda, 2 zaboja municije za strojnico, 10 pušk in zanje večje količine municije, 25 ročnih bomb, obutev, obleko in drugo vojaško opremo. Nihče od borcev ni bil ranjen ali poškodovan. Akcija je močno odmevala v Spodnji Idriji, Idriji in drugih krajih. Kot smo izvedeli kasneje, so bili preživeli italijanski vojaki in njihov poveljnik pred vojaškim sodiščem v Rimu obsojeni na več let zapornih kazni, ker se niso uprli partizanom. Na stavbi električne centrale v Marofu je bila po vojni postavljena spominska plošča, ki obeležuje ta dogodek.« (Jože Hočevar, Prvi primorski partizanski bataljon Simona Gregorčiča, Nova Gorica/Koper: Skupnost borcev 1. primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča, 2002, str. 157, 158, 159) |
Spominska plošča je locirana na cestni fasadi hidrocentrale na Marofu, Idrija, Mokraška vas 2 |
NA TEM MESTU JE SKUPINA PARTIZANOV POD VODSTVOM JANKA PREMRLA-VOJKA 30. JANUARJA 1943 USPEŠNO NAPADLA IN RAZOROŽILA ITALIJANSKO POSADKO, KI JE VAROVALA MOST IN ELEKTRARNO. KS SP. IDRIJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Danica Markič, dopolnil Miloš Kermavnar, 22.10.2019 |
6.9.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 6. 9. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Prvi primorski partizanski bataljon Simona Gregorčiča. |
spominska plošča |
Idrija |
k.o. 119 Sp. Idrija, odkritje 04.07.1977 |
|
DOLNJI SUHOR - Spominska plošča ustanovitvi iniciativnega odbora SPŽZ za Belo krajino |
Vodnik, 21--24 Na sestanku 26.maja 1943, ki ga je vodila Mica Šlander na Suhorju, je bil ustanovljen okrožni iniciativni odbor SPŽZ za Belo krajino, za prvo sekretarko tega odbora je bila imenovana Francka Šebar-Dolenc. 8. avgusta 1943 - na isti dan, ko je bilo na Suhorju tudi veliko zborovanje pristašev OF iz severnega predela Bele krajine- je bila v gozdu blizu vasi prva okrožna konferenca SPŽZ ( Slovenska protifašistična ženska zveza) za Belo krajino. Beseda je tekla o pomoči partizanski vojski in vključevanju žena v OF. V času 2. konference SPŽZ za Belo krajino, 14. decembra 1943 je v okrožju delovalo 124 odborov SPŽZ in 36 zaupnic. Slovenska delegacija, ki je ravno ta dan prispela na Suhor z II. zasedanja AVNOJ (Antifašističko veče narodnog oslobodjenja Jugoslavije-Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije ,op: D.D.) , je seznanila udeleženke z zgodovinskimi sklepi, sprejetimi v Jajcu. Spominska plošča o razvoju in deležu SPŽZ za Belo krajino je bila odkrita na poštni hiši 8. marca 1959. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (79) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 137. https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf geslo: AFŽ |
Dolnji Suhor pri Metliki 5, na obcestni fasadi nad vhodnimi vrati in desno ob njih. |
V TEM KRAJU JE BIL 26. MAJA 1943 USTANOVLJEN OKROŽNI INICIATIVNI ODBOR SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE ZA BELO KRAJINO DNE 8. AVGUSTA 1943 JE BILA V GOZDU PRI SUHORJU PRVA KONFERENCA SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE ZA BELOKRANJSKO OKROŽJE DNE 14. DECEMBRA 1943 JE BILA NA SUHORJU DRUGA KONFERENCA SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE ZA BELOKRANJSKO OKROŽJE PRISOSTVOVALA JI JE SLOVENSKA DELEGACIJA, KI SE JE POD VODSTVOM TOVARIŠA BORISA KIDRIČA VRAČALA Z II. ZASEDANJA AVNOJ V JAJCU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 3. 2017; Mira Hladnik 1. 5. 2017
19.2.2022 D.Divjak |
17.11.2023. 00:00 |
— |
19.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 17. 11. 2023, uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Mojce Luštrek |
spominske plošče |
Metlika |
K.o.: 1504 - HRAST, št.parc.: *113 |
|
Padriče |
Spominski plošči sta ob vhodnih vratih v cerkev sv. Cirila in Metoda v Padričah (Padriciano), vzhodno od Trsta. Cerkev je v križišču cest SP1 in lokalne ceste Localita Padriciano. Obe plošči sta pravokotni, kamniti, velikosti okoli 1,00 - 1,20 x 0,90 m, z vklesanimi napisi ter imeni in priimki oseb, ki so umrle med NOB in osebe, ki so umrle po vojni, a so sodelovale v NOB. |
Najlažji je dostop preko Bazovice in po dobrih dveh kilometrih SZ smo v Padričah (Padriciano), ali pa preko Lipice skozi Gropade JZ in po dobrem kilometru smo pred cerkvico sv. Cirila in Metoda. |
Ob 70. letnici postavitve spomenika Padlim v N.O.B. GRGIČ STANKO, št. 35 GRGIČ ANTON, št. 4 GRGIČ IVAN, št. 49 Plošča, desno od vhoda v cerkev: SPOMIN PADLIH GRGIČ JOSIP POGREŠANI TALCI |
— |
— |
— |
— |
M. Štupica in T. Bizjak, 22.8.2019, dop. M. Hladnik 20.12.2020 |
24.6.2024. 00:00 |
— |
Od domačih partizanov so štirje padli v borbi, štirje v nemških taboriščih, trije so preživeli, 19 fantov je bilo v posebnih bataljonih. Ploščo so domačini odkrili l. 1946. -- LSI 1: 197. M. Hladnik
M. Kermavnar, 24.6.2024, dopisal imena na spomeniku. |
kamniti plošči, memorialni dediščini |
Italija, Trst |
— |
|
Dušan Bordon, Semedela |
Bronasti doprsni kip publicista in partizana Dušana Bordona stoji na
kvadrastem kamnitem podstavku z vklesanim in črno pobarvanim napisom. Okoli
spomenika je urejena manjša gredica. Avtor kipa je kipar Jože Pohlen. Spomenik
je bil odkrit 23. maja 1975. »Študent, revolucionar, partizan in žrtev fašističnega nasilja Dušan Bordon
se je rodil 16. decembra 1920 v Trstu. Oče Dragotin, doma iz Kavaličev pri Sv.
Antonu – Koper, in mama Ana Turk iz Marezig sta se preselila v Trst, kjer sta si
poskušala urediti znosnejše življenje, vendar sta se zaradi fašističnega nasilja
kmalu umaknila na Ptuj, od tam pa sta odšla v Ljubljano, kjer je Dušan obiskoval
ljudsko šolo in gimnazijo. Na Filozofski fakulteti je študiral romanistiko. Leta
1938 je začel izdajati časopis Slovenska mladina, katerega je urejal in pisal
članke pod raznimi psevdonimi. K temu delu je pritegnil tudi Karla Destovnika -
Kajuha. Priključil se je študentski brigadi na Hrvaškem, vendar se je kmalu
vrnil v Ljubljano, kjer je v ilegali ustanavljal partijske celice in organiziral
zbiranje orožja. POKOP Nikoli več ne bodo mi sijale Nikoli več ne bodo mi dajale Slovo za zmeraj od življenja jemlje. Zamolklo v mračni gozd zveni lopata Vojko Vodopivec, Revolucionar in žrtev vojnega nasilja /Ob stoti obletnici rojstva Dušana Bordona/, Svobodna beseda, Letnik 7, št. 63, januar 2021, str. 5 Elektronski vir: Svobodna beseda, januar 2021, 5 Dostop: 29. 6. 2024). |
Spomenik stoji na dvorišču Osnovne šole Dušana Bordona na Rozmanovi ulici 21a v Semedeli. |
DUŠAN BORDON ŠTUDENT REVOLUCIJONAR 1920 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić 31. 3. 2020 |
3.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 3.7. 2024, dopolnil Opis s podatki iz literature po predlogi Zdenke Primožič. |
Doprsni kip na podstavku |
Koper |
2606 SEMEDELA, 437/1 |
|
Franc Ekart |
Franc Ekart je izhajal iz kmečke družine v Rogozi. Postal je komandir Pohorske čete. Po izdaji ga je gestapo ustrelil v mariborskih zaporih. Spomenik na podstavku se nevarno nagiba. |
V parku nasproti doma krajevne skupnosti v Rogozi, Rogoška cesta 60. |
FRANC EKART KOMANDIR 1. POHORSKE ČETE 1919--1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik 25. 11. 2021 |
13.5.2024. 00:00 |
— |
Dodal fotografije M. Hladnik 13. 5. 2024 |
Doprsni kip |
Hoče-Slivnica |
694 ROGOZA, 706/6 |
|
Zemljanka Sevastopol, Miklavž |
Po ustanovitvi Lackove čete januarja 1944 , ki je delovala v neposredni bližini Maribora, je postalo zadrževanje članov okrožnega odbora KPS Maribor v mestu zelo nevarno. Poleg tega je štab čete imeti za uspešno delovanje stalne stike z okrožnim komitejem. Zato je bilo potrebno najti ustrezen in varen prostor. Prav tako nujna je bila potrebna okrožna tehnika, ki bi oskrbovala partizansko enoto in terenske delavce s prepotrebnim ilegalnim tiskom. Okrožno tehniko, ki je delovala na Meljskem hribu, je bilo treba zaradi ogroženosti čimprej preseliti. Tako sta bila potrebna vsaj dva bunkerja. Februarja 1944 so se odločili, da morata bviti bunkerja v neposredni bližini mesta. Izbrali so ravninski, gosto obraščen mladi gozd v bližini domačije članice okrožnega komiteja Mice Rokove vMiklavžu.Lokacijo za dva bunkerja so našli južno od Ptujske ceste. Med seboj sta bila oddljena 10 minut hoje. Bunkerja sta bila široka tri in dolga štiri in visoka dva metra. Na dnu je bil gramoz, na njem tramovi in čez deske. Strop je bil zaradi odtoka rahlo nagnjen, čezenj potegnjena strešna lepenka, prek vsega pa še 30 cm zemlje, nasajne z mahovino in resjem. Poskrbljeno je bilo tudi za ventilacijo. Bunkerja sta bila dobro zamaskirana in ju Nemci do konca vojne niso odkrili. Bunker, ki je služil za okrožno tehniko in je bil od bunkerja Triglav oddaljen kilometer in pol, so imenovali Sevastopol. Tehniko je vodil študent medicine Vinko Gregorc-Suhi, pomagali pa so mu sestra Mira Gregorc-Balček, Čehinja Vlasta Vnje-Živa in predvojni komunist, Hrvat Boban.Članke in drugo gradivo za delo tehnike so sestavljali in zipkali v bunkerju Triglav.Dostop v bunker Sevastopol so imeli samo člani okrožnega komiteja KPS Maribor.Zaradi izdaj in aretacij v okrožju Maribor je štab Lackovega bataljona 6. junija 1944 zapustil bunker Triglav in preko Frama odšel na Planico. Iz Sevastopola pa so istočasno preselili tehniko v Fram k Černetovim, kjer so nadaljevali z delom.Vir: Zbornik spominskih obeležik NOB v občini Maribor-Tezno,Maribor, julij 1987 |
Ob Miklavški mlaki (desni breg), ob spomeniku je klop.
Koordinate: 46.4968053,15.6958923 |
TU JE BILA V ČASU NOB ZEMLJANKA SEVASTOPOL V KATERI SO RAZMNOŽEVALI NARODNOOSVOBODILNI TISK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Rok KAMNIK, 2. 12. 2017
Dopolnil D.Divjak, 27.april 2020 |
27.4.2020. 00:00 |
— |
Dodal sveže slike in pobrisal podvojeni vpis, ki ga je prispeval S. Gradišnik 25. 11. 2021 in ga umestil 1 km severno. M. Hladnik 13. 5. 2024 |
Spomenik |
ROGOZA |
K.o.: 694-ROGOZA, št. parc.: 518/1, |
|
Sela pri Kamniku |
Posvečeno devetim talcem Livkove in Brlečeve družine, devetim borcem ter dvanajstim žrtvam nasilja med NOB. Odkrila ZB Srednja vas 15. maja 1965. Na pokopališču pod cerkvijo je tudi nagrobnik Stanislave Černevšek, na katerem piše: Sežgana.
|
Pred vhodom v osnovno šolo, Sela pri Kamniku 5. |
V LETIH NEMŠKEGA NASILJA NAD NAŠIM LJUDSTVOM SO ZA ŠUŠTAR JANEZ IZ ROŽIČNEGA 15.5.1923 – 20.1.1943 SEŽGANI V BELI PEČI 24. 5. 1944 KOT TALCI V TABORIŠČU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2018 |
23.6.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 23.6.2024, po fotografijah dopisal razpoložljivo besedilo na spomeniku. |
5 plošč iz svetlega marmorja |
Kamnik |
1914 ZNOJILE, 40/4 |
|
Osnovna šola Partizanska bolnišnica Jesen-Tinje |
Zadnja slika je s prireditve 19. X. 2024. |
Osnovna šola, Veliko Tinje 29 |
OSNOVNA ŠOLA PARTIZANSKA BOLNIŠNICA JESEN TINJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
21.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Slovenska Bistrica |
— |
|
Ribnica, grad, osrednji spomenik žrtvam NOB |
Na spomeniku je posvetilo in 216 imen z letnicami rojstva in smrti Ni v RKD! foto123 |
V JZ kotu spominskega parka sredi Ribnice. |
napis na vrhu spomenika po treh ploskvah GORENJA VAS KOT |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 8. 2017
D.Divjak,31.oktobra 2020, 13.11.2023, M.Kermavnar 13.11.2023 |
13.11.2023. 00:00 |
30.8.2025. 19:43 |
D.Divjak, dopolnil podatke 31.10.2020
D.Divjak, z imeni dopolnil Besedilo na spomeniku, vnesel M.Kermavnar 13.11.2023 |
— |
Ribnica |
K.o.: 1625-RIBNICA, št.parc.: 918/14 |