| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Visoko, pokopališče Kurešček, Lenič Franc |
datum rojstva: 27. 7. 1900, kraj rojstva: Zapotok, vojni status: Aktivist OF,
datum smrti: 23. 7. 1942, kraj smrti: Zapotok, vzrok smrti: Ustreljen,
povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Kurešček, od pokopaliških vrat 3. vrsta, 3. grob z desne strani vrste.
Hiša v bližini: Visoko 121
|
+ LENIČEVI + |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 2.6.2025, po fotografijah in podatkih Zdenke Primožič |
2.6.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K. o. 1712 ZAPOTOK, parc. št. 737 |
|
Visoko, pokopališče Kurešček, Železnikar Anton |
naslov: Visoko, vojni status: Aktivist OF, država smrti:?, država pokopa: ?,
vzrok smrti: Umrl, povzročitelj smrti: ?
.
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Kurešček, od pokopaliških vrat 4. vrsta, 2. grob z desne strani vrste.
Hiša v bližini: Visoko 121
|
[križ] VEČNO POČIVALIŠČE ŽELEZNIKAR – JEVIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 2.6.2025, po fotografijah in podatkih Zdenke Primožič |
2.6.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K. o. 1712 ZAPOTOK, parc. št. 737 |
|
Ljubljana - Padli delavci Kolinske in uvedba samoupravljanja |
Spominska plošča trem padlim delavcem in uvedbi samoupravljanja je bila pred leti premaknjena z lokacije tovarne Kolinska na Šmartinski cesti 30, kjer je bila prvotno odkrita 29. novembra 1948. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 39. |
Na pokopališču Žale v vogalu polja C90, na notranji strani zidu. |
zvezda DELAVCEM TOVARNE ZEMLJO KMETOM 2. IX. 1950 DELAVSTVO LJUBLJANSKE TOVARNE HRANIL PREVZELO PODJETJE V UPRAVLJANJE _______________ (zvezda) V BORBI ZA PRAVICE DELAVSKEGA RAZREDA SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ALEŠ SLAVKO PADEL V NOV 9. IX. 1942 GERMEK FRANC PADEL V NOV XI. 1943 FEFER VINKO UMRL V INTERNACIJI 20. II. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 30.3.2022 |
30.3.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24. 12. 2022, dodal fotografijo 3/2 Mojce Luštrek |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K.o.: 1735 - STOŽICE, št.parc.: 1633/10 |
|
Jože Talanyi, Gornja Radgona |
Na ulični strani objekta nekdanje stare pošte je postavljena spominska plošča Jožetu Talanyju-Janezu, sekretarju OK SKOJ za ljutomersko-radgonsko področje, ki je živel in deloval v tej hiši.
|
V središču naselja, Partizanska cesta 26, Gornja Radgona. |
Tukaj je živel in deloval tov. Talanyi Jože - Janez, sekretar okrožnega komiteja SKOJ-a, kateri je v borbi proti okupatorju dne 1. 3. 1945 dal svoje mlado življenje v Prekmurju. . Na tvojem vzgledu se krepi in raste naša slovenska mladina. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 19. maj 2020
R. Zupanec, 23. 9 2023 |
23.9.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, dopolnil opis in dodal tri lastne fotografije.
R Zupanec, 23. 9. 2023
Po opozorilu R. Zupanca pobrisal neobiskana dvojnika tega obeležja na h. št. 20 in 14, ki ju je 4. 4. 2022 in 11. 10. 2022 vnesel S. Gradišnik. Nekoč je stara pošta bila na h. št. 20. M. Hladnik 24. 9. 2023 |
Spominska plošča |
GORNJA RADGONA |
K.o.: 184-GORNJA RADGONA, št.parc.:725/1 |
|
Novo mesto, Spominska plošča Kastelčevi družini |
Osmerokotna plošča iz svetlega marmorja je posvečena štirim članom družine
Kastelic in I. Obrezu, ki so jih oktobra 1943 umorili nemški vojaki. Odkrita je
bila 1958. Oblikoval jo je J. Zamljen. |
Bršljin 1. Plošča je vzidana na obcestni fasadi. |
NEMŠKI OKUPATOR JE TUKAJ ZVERINSKO UMORIL 23.X.1943 OČETA FRANCA KASTELICA NJEGOVE HČERE DRAGICO, JOŽICO IN DANICO TER VANA OBREZA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
24.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1455 Bršljin, parc. št. 1257/1 |
|
Slovenski Javornik-pri pošti |
Monumentalen spomenik, skrit v majhnem parku, sestavljen iz 3 kamnitih
blokov; na srednjem največjem je postavljen kip razkrečenega borca z dvignjenima
rokama, pod kipom je črna marmorna plošča, na obeh robovih relief. Na desnem in
levem bloku so zapisana imena 147 padlih, med bloki pa stojita kovani bakli.
Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 202. |
Stoji med zelenjem ob Cesti Borisa Kidriča nasproti objektom železarne Javornik in poleg pošte (Slovenski Javornik 37c) ter restavracije ..... |
[zvezda] ZVEZA BORCEV NOV ARZENŠEK VIKTOR JURCA JOŽE desni kvader MULEJ IVAN SMODEJ IVAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
24.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.4.2024, dopisal imena na spomeniku |
kip, kamniti bloki s ploščami |
Jesenice |
2175 JESENICE, 1997/2 |
|
Črna |
Spomenik iz obdelanih kamnitih kvadrov, postavljen v spomin 51 talcem, ustreljenim 1942, in 64 borcem, ki so padli v zadnji nemški ofenzivi 1944/45. Avtor spomenika je arhitekt Marko Župančič. Postavljen marca 1949. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 25. Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 3. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 211. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 36. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 45. EŠD 11950 Spomenik je 2017 obnovil SPT Davovec. |
V Črni, na levi strani ceste Kamnik-Črnivec. |
[OF, Triglav z morjem, srp in kladivo] Prva plošča: POSLEDNJI DOM 64 BORCEV GREMO NAPREJ TOVARIŠI BREZ VAS, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 4. 2017
Sliki 3 in 4-Bor1974-10.X.2020 |
12.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 12.7.2024, dopisal tekst druge plošče |
velik spomeniški blok z ograjeno cvetlično gredo |
Kamnik |
1891 ŽUPANJE NJIVE, 592/21 |
|
Spominsko obeležje, plošča, Hudi vrh |
Dve železni tirnici, dolžine 185 cm zabetonirani v betonski podstavek, med katerima je razdalja 60 cm in imata na višini 100 cm od tal dva nosilca dolžine 7 cm, sta nosila kamnito skalo širine 80 in višine 50 cm. Skala ima na obeh bočnih straneh utor, ki je nalegal na tirnici in s tem učvrstili ter nosili skalo. Na sprednji strani sta bila srp in kladivo. V podnožju je bila spominska plošča z napisom, ki je tudi ni. Neznani storilec je tirnici, najbrž z vinto ali pa potegnil s traktorjem, v zgornjem delu razširil in dosegel, da je skala padla iz ležišča. Avtor spomenika je akademski slikar Božidar Strman - Mišo. https://obelezja.wordpress.com/2018/03/17/hudi-vrh-plosca/ foto:Miloš Toni |
Po cesti iz Fare proti Studencu se v križišču cest, kjer z leve vodi cesta s povezave Sodražica-Nova vas, usmerimo desno in v višini krajevne table pridemo do jase na vzpetini desno nad cesto. To se nahajajo ostanki spominskega obeležja. |
[zvezda] NA TEM MESTU JE BILA DNE 9.8.1941 USTANOVLJENA PRVA ORGANIZACIJA KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE NA BLOŠKI PLANOTI |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 24. oktober 2019 |
30.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Bloke |
K. občina1691-HUDI VRH, parcela: 351/1 |
|
Dolina, Italija, borcema NOB, Dolina |
Postavljen 1976. https://www.spomeniki.org/monuments/partizanski-grob-na-pokopaliscu-v-dolini/ |
Italija,na pokopališču nad Dolino, nekje na sredi levo. |
PADLA BORCA FRANC ANTE SOCIALISTIČNA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 10. 2018
D. Divjak 10.3.2024 |
10.3.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal povezavo 10.3.2024 |
nagrobnik z reliefom |
Italija, Dolina |
— |
|
Spomenik padlemu borcu Francu Rednaku na pokopališču v Šentflorjanu |
Vaška skupnost Dolič obsega obromke Pohorja s Tolstim vrhom, Pake in pobočje
Paškega Kozjaka.V novejši zgodovini so tamkajšne posamezne domačije in njihovi
ljudje ostali spomini na borce 14. divizije, ki so jo sestavljali Tomšičeva,
Šercerjeva in Bračičeva brigada. 14. divizija je na tem območju vodila hude
borbe katere so terjale številne žrtve. Med njimi je bil tudi Franc Rednak.
Opomba Mojce Luštrek: Zanimivo, da sosednja cerkev sv. Florijana formalno spada v Srednji Dolič, pokopališče pa v Tolsti Vrh (GURS, Google). O Šentflorjanu nisva našla nič uradnega, od nekega domačina pa tole: "Šentflorjan domačini imenujemo zaselek v okolici cerkve, šole in gostilne Repolusk, če se prav spomnim se je kraj v starih časih tudi tako imenoval." |
Grob je na pokopališču v Srednjem Doliču-Šentflorjanu.Iz glavne ceste Mislinja-Velenje v Gornjem Doliču zavijete v smeri proti Vitanju. V srednjem Doliču zavijete na desno proti vaški cerkvi in prispete na pokopališču. |
FRANC REDNAK [zvezda] NE ZABITE - MOJA KRI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 10. oktober 2017 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 1. 10. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil in uredil besedilo na nagrobniku, prestavil zvezdico na pokopališče in dodal fotografije 3/2 in 3/3. |
Betonski spomenik |
Mislinja |
K. o. 0874 Mislinja, parc. št. 973 |
|
Kotedrež |
Na stopničasti ploščadi stoji visok slop z mozaikom na dveh straneh s podobami oseb in geometrijskim elementom. Spodaj plošča z imeni padlih. Spomenik je bil postavljen leta 1981 po načrtu Franca Kopitarja. EŠD 23678 |
Na ploščadi severozahodno od gasilskega doma v Kotredežu, 12a. |
V SPOMIN PADLIM BORCEM, TALCEM IN INTERNIRANCEM KRAJEVNE ORGANIZACIJE . . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik nedokončano |
10.1.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 10.1.2024, dopisal napis na spomeniku |
Obelisk |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Pečine na Šentviški planoti |
Na betonskem podstavku stojijo trije valjasti stebri, na katere so montirane napisne plošče. Okrog spomenika so stebrički z verigo. Posvečen je vaščanom, padlim v drugi svetovni vojni. Spomenik je bil odkrit 4. 7. 1968 (po brošuri Šentviška planota 10. 11. 1968), arhitekt Andrej Maligoj. Spominsko ploščo partizanoma, ki sta padla v Pečeh 10. 12. 1942, so dodali 4. 7. 1969. EŠD 24758 |
Pred nekdanjo osnovno šolo v Pečinah, v centru vasi, dovoz iz Slapa ob Idrijci. |
PADLIM BORCEV NOV IN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941-1945 BOŽIČ GABRIJEL 1924-1945 ČRV IVAN 1915-1945 GRAHELJ PETER 1913-1945 HVALA JAKOB 1903-1943 JEKLIN FORTUNAT 1924-1943 JEKLIN FRANC 1912-1943 KIKELJ STANKO 1927-1943 KLEMENČIČ EDVARD 1904-1943 KABAL PAVEL 1921-1943 KOFOL IGNAC 1913-1945 KOFOL RUDOLF 1905-1943 LAHARNAR ANDREJ 1914-1945 LAHARNAR LUDVIK 1925-1943 LAHARNAR MIHA 1868-1944 LAHARNAR RUDOLF 1917-1943 LAPANJA MIRKO 1912-1944 LAPANJA PETER 1924-1945 LIPUŠČEK JANEZ 1905-1945 MRAK ALFONZ 1895-1944 MRAK MARIJA 1905-1944 PISK ALOJZ 1925-1943 PISK VIKTOR 1889-1945 PODOREH FERDINAND 1924-1945 KO ZB NOV PEČINE 1968 V TEM KRAJU STA 10.XII.1942 PADLA V BOJU ZA SVOBODO BORCA SOŠKEGA ODREDA BAVEC FRANC 21.IX.1921 V ŠMARATI PRI LOŽU IN PLATIŠE ALOJZ 2.VI.1906 POČE-CERKNO SLAVA PADLIMA! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 15. 8. 2019, M. Hladnik 1. 3. 2019. |
15.3.2021. 00:00 |
— |
Združil dva zapisa M. Hladnik po opozorilu Miloša Kermavnarja 15. 3. 2021. |
Spomenik |
Tolmin |
— |
|
Velike Lipenje, spomenik padlima aktivistoma |
EŠD: 17286 Spominsko znamenje v obliki prisekane piramide visoke 1,80 m, široka 1,00 m in debele 0,30 m iz sivega kamna, z vklesanim napisom, postavljene na betonskem podstavku velikosti 1,50 x 1,90 x 0,30 m. Je okoli 5,00 m oodaljen od roba cestišča. Enota šentjurske narodne zaščite se je ponoči 15. avgusta 1942 vračala iz Ločnika, kjer na bi kaznovala človeka, ki je izdal partizansko družino. Okoli tretje ure zjutraj so jo tam, kjer je zdaj spomenik, čakali v zasedi škocjanski belogardisti. Komandir Alojz Rebolj je takoj padel, Ignacu Majerju pa je ročna granata odtrgala obe nogi. Težki ranjenec je še v dopoldanskih urah zaman prosil naj ga ubijejo. To je storil italijanski vojak, ko je prišla tja italijanska enota. Alojz Rebolj, rojen leta 1941 na Biču, je po končani osnovni šoli delal doma na kmetiji. Tik pred vojno je na orožnih vajah postal rezervni podoficir. Že leta 1941 je postal član rajonskega odbora OF Šentjur, po ustanovitvi tamkajšnje narodne zaščite pa njen komandir. Ignac Majer se je rodil 2. julija 1910 v Clevelandu v ZDA. Nekaj let pred drugo svetovno vojno se je naselil na Škofljici, kjer se je tudi poročil. Delal je priložnostno, zato se je težko preživljal. Leta 1941 je postal aktivist OF, aprila 1942 je vstopil v krimsko partizansko četo, odkoder je prešel na politično delo v rajon Šentjur. POMNIKI NOB V OBČINI GROSUPLJE, Grosuplje, 29. oktober 1987 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 111. Spomenik so postavili in odkrili leta 1968. |
Spomenik stoji južno od vasi, zahodno ob cesti, ki pelje proti Škocjanu. Hiša v bližini Velike Lipljene 38 |
1941 - 1945 KATERI SO PADLI KOT ŽRTVE OKUPATORSKIH HLAPCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, M. Hladnik 16. 4. 2017, foto 2. 8. 2013, dopolnil D.Divjak, 26.3.2019, T. Bizjak 20.7.2020 |
20.7.2020. 00:00 |
— |
— |
obdelan naravni kamen, kraj zgodovinskega dogodka, memorialna dediščina |
Grosuplje |
k.o.1795 - Velike Lipljene, parc. št.: 736/1 |
|
BOROVNICA, krajevno pokopališče - spomenik padlim za svobodo 1941 - 1945 |
EŠD 11526 Za grobno površino, zasajeno z okrasnim zelenjem, stoji kamnita stela, na kateri je pritrjena pokončna granitna plošča z vklesanim napisom, posvečena borcem iz raznih krajev in enemu zavezniškemu letalcu, padlih v Borovnici in okolici. Med njimi so tudi trije neznani partizani. |
Severvzhodni del pokopališča v Borovnici, okoli 10 m oddaljen od bližnjega zahodnega vogala kapelice |
PADLI ZA SVOBODO 1941 - 1945 VIDMAR JERNEJ 1919 - 1943 VIDMAR MARIJA 1922 - 1942 PRISTAVEC JANEZ 1909 - 1944 DEBEVEC JOŽE 1929 - 1942 DEBEVEC IVAN 1919 - 1942 CETINSKI ANDREJ 1903 - 1942 BENČINA ADOLF 1909 - 1942 BIZJAK EMIL 1910 - 1942 KOVAČIČ FRANC 1877 - 1944 ŠALEHAR JANEZ 1922 - 1942 MIKEC DUŠAN 1924 - 1942 ERBEŽNIK KAREL 1907 - 1942 KOROŠEC JANEZ 1928 - 1942 1 ZAVEZNIŠKI LETALEC 3 NEZNANI BORCI - PARTIZANI NAJ JIM BO LAHKA DOMAČA ZEMLJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 20.1.2018, dop.T.Bizjak in P.Strajnar, 4.7.2022 |
5.7.2022. 00:00 |
— |
— |
kamen, grobišče, memorialna dediščina |
Borovnica |
k.o.2004 - Borovnica, parc.št.: 319/2 |
|
Grob padlih partizanov, Rob |
— |
Pokopališče se nahaja ob krajevni cerkvi. grob je ob desni strani ob pokopališkem zidu takoj pri vhodu na pokopališče. |
PADLI ZA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 2.6.2023 |
2.6.2023. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Velike Lašče |
K.o.: 1714 - SELO PRI ROBU, št.parc.: 1149/1 |
|
Ihan, pokopališče, Lekan Viljem |
Sistory navaja: Ime in priimek: Viljem Lekan, Oče: Jurij, Mati: Alojzija, Po domače: Kučarjev, Kraj rojstva: Zaboršt, Kraj bivanja: Kamnik, Stara občina: Kamnik, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): soboslikar, Datum smrti/izginotja: 06. 10. 1943, Kraj smrti/izginotja: Podgorje pri Kamniku, Kraj pokopa: NULL; Država pokopa: Slovenija. »VILJEM LEKAN-Pavle, Kučarjev, rojen 9. februarja 1922. V noči 27. julija 1941 se je udeležil vstaje na Perovem pri Kamniku. Bil je ranjen in ujet. Z Golnika je pobegnil k partizanom. Padel je kot terenec 6. oktobra 1943 pri Majerju v Podgorju pri Kamniku. Po vojni so ga pokopali v Ihanu. Domače so Nemci selili 12. junija 1942 v Forth na Bavarsko. Vrnili so se 10. avgusta 1945.154« (Stane Stražar, Svet pod Taborom, Kronika Ihana, Ihan: Odbor za praznovanje 750-letnice Ihana, 1974, str. 293) |
Pokopališče Ihan, Iskalnik grobov Domžale, Ihan, P: C,V: 1 0, S: 1 0 5 (Iskalnik grobov Domžale, Ihan Dostop: 13. 6. 2024). |
[križ] POČIVAJTE V MIRU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
14.6.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1964 Ihan, parc. št. 151 |
|
Ljubljana, grob Jože in Marta Brilej |
Pravnik Jože Brilej ( * 1. januar 1910, Dobje pri Planini, † 8. maj 1981, Ljubljana) je bil prvoborec.
. |
Ljubljansko pokopališče Žale, grob: oddelek [19B], vrsta [6], grob [21] |
Joža Brilej [napis Joža Brilej ima obliko podpisa] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 18. 11 2018 |
13.11.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 13.11.2022 na pobudo M. Luštrek združil zapisa za Brilej Marto in Jožeta, ki sta pokopana v istem grobu, popravil napako v opisu in dodal fotografijo 4/1. |
Nagrobnik |
Ljubljana |
K.io.: 1736-BRINJE I., št.parc.:682/11 |
|
PODNART-Spominska plošča |
Po operativnem načrtu štaba XXXI. divizije, ki je bil s Prešernovo, Gradnikovo in Vojkovo brigado na Jelovici, je bilo rušenje železniške proge in objektov od Radovljice do Kranja določeno za noč 17.6.1944. Na področju Podnarta sta izvajala akcijo Gradnikova in del Vojkove brigade.Železniška postaja z okolico je bila utrjena z bunkerji. V kraju je bila postojanka orožnikov. Partizani so izvedli koncentriran napad na bunkerje, medtem ko so minerci minirali železniški most čez rečico Lipnico, na mnogih ktajih porušili tirnice in kretnice, električne in telefonske drogove z napeljavo. Med napadi na bunkerje sta padla mlada borka Danica Senica in neznani borec Gradnikove brigade. Spominsko ploščo, delo kamnoseka Alojza Vurnika, jima je v bližini kraja smrti vzidal Krajevni odbor ZB NOV Podnart leta 1965. Viri: Po poti spominov, Radovljiški zbornik, Alojz Kos, Radovljica 1990, str. 162. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250. |
Podnart, Gasilski dom |
V TEJ BLIŽINI STA PADLA DNE 12. 6. 1944 V BORBI Z OKUPATORJEM SENICA DANICA ROJ.1920 NEZNANI BOREC SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
18.julij 2021 dopolnil D.Divjak |
18.7.2021. 00:00 |
— |
18.7.2021 dopolnil vpis in podatke D.Divjak |
plošča na fasadi gasilskega doma |
Radovljica |
K.o.: 2161 - ZALOŠE, št.parc.: 944/2 |
|
Selišči, Spomenik Veberičevi materi |
Na Veberičevi domačiji so se večkrat oglašali partizani, od njih še posebej Rado Pušenjak in Jože Lampret. Za postojanko so izvedeli vlasovci, ki so imeli svojo enoto pri Sveti Jurij ob Ščavnici. Marca 1945 so nenadomo obkolili domačijo, k sreči so se partizani pravočasno umaknili. Veberičevo mati so pretepli skoraj do smrti, vendar ni ničesar izdala.Rešil jo je Tonček Vrbnjak, ki je tedaj prišel na domačijo v železničarski niformi. Z odličnim znanjem nemškega jezika je vlasovce prepričal, da Veberičeva domačija kot dostilna sprejema najrazličnejše ljudi, ne pa partizanov. Zaradi posledic mučenja je 25 let bila priklenjena na posteljo. V spomin na sodelovanje s partizani , neuklonljivost in dolgo trplenje so vaščani pred njeno domačijo postavili kip.Spomenik je bil postavljen in odkrit 19. septembra 1982. Vir fotografije 1: kam.si/vebericeva_domacija/ |
V središču naselja je ob cesti hiša Selišči 10 , kjer je bila v preteklosti galerija Domačija. Ob stavbi je blizu cestišča spomenik. |
Mama, za vse ti iskrena hvala!19.9.1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 22. junij 2020 |
3.12.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 3.12.2023, dodal fotografijo 1 in dve povezavi v Opis
Slike "2" in "3" Bor1974-03.XII.2023. Kip s slike "1! je viden na sliki "904" desno od objekta, povit v folijo. |
Spomenik |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
K.o.:220-SELIŠČI, št.parc.: 1040/2 |
|
Planina, grob treh padlih borcev NOV |
Na grobu je postavljen manjši nagrobnik s posvetilom in z imeni pokopanih. V grobu so pokopani trije borci NOV (Vladimir Pangerc s Planine pri Vipavi; Alojz Zorn iz Prvačine pri Vipavi; Alojz Kobal iz Erzelja pri Vipavi). Poleg njih sta v grobu pokopani še dve civilni osebi, očitno v sorodu z enim od borcev, ki pa nista umrli med vojno. Zato je to napol družinski grob. |
Krajevno pokopališče Planina.
Grob leži v zadnji vrsti v sredini ob zidu.
Hiša v bližini: Planina 66. |
[zvezda] SLAVA JUNAKOM ZORN ALOJZ * 1924 PADLI 14. 8. 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 14. 8. 2020, 5.2.2022
21.2.2022 D.Divjak |
22.2.2023. 00:00 |
— |
Za smrt teh treh partizanskih stražarjev pri Grahovem pri Cerknici je bila odgovorna domobranska patrulja pod vodstvom Franceta Balantiča. -- Iztok Čebašek: "Balantičev" zločin v Bločicah. Kamnik.info ([https://www.kamnik.info/24070-2/ ). -- M. Hladnik 12. 5. 2021
Dodal fotografijo in imena padlih. M. Hladnik 5. 2. 2022
21. 2. 2022 dopolnil podatke D. Divjak
V članku v Svobodni besedi (Mladi fantje na dveh straneh, marec 2022, https://sl.wikiversity.org/wiki/Pogovor:Partizanski_spomeniki_na_Geopediji#Mladi_fantje_na_dveh_straneh) sem opozoril na striženje podatkov o Alojzu Kobalu, za katerega je na nagrobniku druga letnica kot v registru žrtev na Sistory. Rado Jejčič iz Erzelja je februarja 2023 pojasnil, da sta kot partizana padla dva Alojza Kobala. Ta, ki ga pozna Sistory in se pojavlja z vzdevkom Sokol, je bil njegov stric, ki je padel na Nanosu 28. 9. 1943. Alojza Kobala s tega nagrobnika pa v registru žrtev še ni in ga bo treba tja še vnesti. Rodil se je 23. 6. 1927 v Erzelju na hl. št. 58 (danes 28), v partizane je odšel 6. 2. 1943 in bil vključen v Zgornjevipavsko četo. Marca 1943 je s transportom odšel na Dolenjsko. Padel je 14. 8. 1943 pri Kriški Gori (Stari trg), skupaj z Alojzom Zornom iz Prvačine in Vladimirjem Pangercem iz sosednje vasi Planine nad Ajdovščino. Oče Pangerc jih je šel iskat z vozom in vse tri dal pokopati v skupni grob. Alojz Zorn je bil rojen 11. 4. 1924, Vladimir Pangerc pa 26. 3. 1925. -- M. Hladnik 22. 2. 2023
M. Hladnik: Erzelj v NOB. SB marec 2023, https://sl.wikiversity.org/wiki/Pogovor:Partizanski_spomeniki_na_Geopediji#Erzelj_v_NOB |
Grob(išče) |
Ajdovščina |
K.o.: 2399 - PLANINA, št.parc.: 24/1 |
|
Sveti Duh, spomenik pred kulturnim domom |
Spomenik pred kulturnim domom pri Sv. Duhu je posvečen padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz vasi Sv. Duh, Virmaše, Dorfarje in Forme. Zasnoval ga je grafik Janez Zajc, odkrili so ga 29. oktobra 1967, stoji ob cesti Škofja Loka–Kranj. Več.... Podatki o padlih borcih in žrtvah fašističnega nasilja: Vinko Ahčin, rojen 25. januarja 1925 pri Sv. Duhu, gostinski delavec, v partizane je vstopil decembra 1944, padel je 24. marca 1945 nad Rovtom pri Sv. Lenartu. Ivan Arhar, rojen 6. oktobra 1921 v Dorfarjah, lesni delavec, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 28. decembra 1943 pri Šmarjah na Dolenjskem. Anton Berčič, rojen 11. januarja 1909 v Dorfarjah, ključavničar, aretiran je bil marca 1942 kot aktivist in ustreljen kot talec 11. aprila 1942 v Dragi pri Begunjah. Franc Brešič, rojen 9. septembra 1920 na Zgornji Senici, delavec v Predilnici na Trati, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 17. junija 1943 na Čepuljah. Ivan Čemažar - Brdavs, rojen 25. junija 1920 na Formah, strojni tehnik, avgusta 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil intendant Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pri Sv. Barbari. Leopold Dacar, rojen 28. septembra 1916 v Lazah pri Tuhinju, kmečki delavec, stanoval je pri Sv. Duhu, v partizane je vstopil aprila 1943, umrl je 2. julija 1944 v bolnišnici Franja pri Cerknem. Franc Debevc, rojen 8. avgusta 1924 na Dobu pri Domžalah, torbar v Virmašah, v partizane je vstopil junija 1943, ubili so ga 14. oktobra 1943 v izdani bolnišnici Stari log v Kočevskem Rogu. Franc Dolinar, rojen 18. avgusta 1925 pri Sv. Duhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, padel je kot borec Transportne čete Gorenjskega vojnega področja pri Sv. Duhu 4. avgusta 1944. Štefan Dolinar, rojen 24. decembra 1926 pri Sv. Duhu, mizarski vajenec, v partizane je vstopil aprila 1944, padel je kot borec Transportne čete Gorenjskega vojnega področja pri Sv. Duhu 4. avgusta 1944. Franc Fern, rojen 29. oktobra 1927 pri Sv. Duhu, zidarski vajenec, v partizane je vstopil februarja 1944, padel je 6. junija 1944 na Gabrški gori. Janko Fireder, rojen 18. maja 1922 v Dorfarjah, tovarniški delavec, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 27. marca 1945 na Bukovščici. Peter Gaber, rojen 4. julija 1913 v Papirnici, tovarniški delavec, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 2. maja 1943 na Veseli Gori na Dolenjskem. Andrej Hostnik, rojen 26. decembra 1901 v Puštalu, gradbeni delavec, aretiran je bil aprila 1944 kot aktivist, umrl je 27. januarja 1945 v taborišču Ebensee. Ladislav Jenko, rojen 21. junija 1902 v Razdrtem pri Postojni, železničar, živel nekaj časa v Škofji Loki, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 29. junija 1944 blizu Ilove gore. Peter Jenko, rojen 22. februarja 1913 pri Sv.Duhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 15. julija 1944 kot član okrajne gospodarske komisije Škofja Loka na Križni Gori. Ivan Jugovic, rojen 15. maja 1917 pri Sv. Duhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil aprila 1943, umrl je ranjen 19. avgusta 1944 na Golniku. Anton Kovač, rojen 11. maja 1927 v Ljubljani, torbarski vajenec v Virmašah, v partizane je vstopil decembra 1943, ujet in ustreljen je bil 18. junija 1944 na Selški planini na Jelovici. Ivan Kovač, rojen 18. avgusta 1919 na Grencu, tovarniški delavec, aretiran je bil kot aktivist aprila 1942, umrl je 12. avgusta 1942 v Auschwitzu. Edvard Longo, rojen 2. avgusta 1913 v Leskovcu na Dolenjskem, mehanik, živel je v Virmašah, v partizane je vstopil maja 1943, ujet je bil 7. junija 1943 in ustreljen kot talec 26. junija 1943 v Soteski v Bohinju. Marija Longo (rojena Proj) - Manja se je rodila 30. novembra 1919 v Virmašah, bila je tekstilna delavka, 28. maja 1943 je vstopila v Škofjeloško četo, padla je kot terenska politična delavka pod streli domobrancev iz Škofje Loke. Ferdinand Majnik, rojen 12. maja 1905 v Lescah, učitelj, živel je v Virmašah, v partizane je vstopil februarja 1944, padel je aprila 1944 pri Godoviču. Janez Miklavc, rojen 24. julija 1919 v Ljubljani, mehanik, živel je na Suhi, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 19. marca 1944 pri Cerknem. Janez Mravlja, rojen 26. julija 1907 pri Sv. Duhu, zidarski pomočnik, v partizane je vstopil decembra 1944, padel je 16. marca 1945 na Prtovču. Ivan Plestenjak, rojen 11. decembra 1920 na Formah, kamnosek, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 30. marca 1945 na Križni Gori. Ignac Triler, rojen 2. avgusta 1907 v Zelltwercku na Zgornjem Štajerskem, železničar, živel je pri Sv. Duhu, v partizane je vstopil junija 1943, padel je v začetku avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Janez Vidmar, 10. oktobra 1910 v Zavrhu pri Smledniku, delavec, živel je v Virmašah, v partizane je vstopil aprila 1944, padel je 5. aprila 1945 na Otavniku pri Postojni. Franc Volgemut, rojen leta 1888 v Spodnjih Bitnjah, kmet, živel je pri Sv. Duhu, aretiran je bil junija 1941, ustreljen je bil kot talec leta 1941 v Begunjah. Franc Zakotnik, rojen 23. maja 1921 v Dorfarjah, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 15. januarja 1945 pri Žužemberku. Valentin Završnik, rojen 14. februarja 1922 v Virmašah, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 1. aprila 1945 na Vojskem. Marija Ziherl, rojena leta 1885 pri Sv. Duhu, gospodinja, aretirana in odpeljana je bila marca 1944 v Goričane, umrla je čez deset dni v bolnišnici na Golniku, Anton Žagar, rojen 9. junija 1912 v Virmašah, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. februarja 1944, padel je 28. februarja 1944 na Stirpniku. Jožef Žontar, rojen 23. oktobra 1923 pri Sv. Duhu, opekar, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je 13. marca 1944 pri Bukovici. Matevž Žontar, rojen 8. septembra 1915 pri Sv. Duhu, torbarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 3. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 311-315. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-duh.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268. EŠD 21477 |
Spomenik stoji ob cesti Škofja Loka–Kranj, Sveti duh 11 |
. na marmornem bloku levo od obeliska: . KOT MOŽ JE PADEL NEUMRLJIV. . na obelisku: . FORME . . . VIRMAŠE . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, foto 2. in 3. slike M. Hladnik 25. 11. 2012 |
11.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11.3.2023, dodal napis na spomeniku, fotografije 4/1 do 4/4 |
Spomenik |
Škofja Loka |
— |
|
Lovska koča Žeželj |
Spominska plošča snovalcem OF viniškega območja, borcem iz Vinice in okolice
ter zborovalcem, mladini viniškega rajona. |
Lovska koča Lovske družine Vinica, Žeželj, Podklanec 35 |
[zvezda] [triglav] [OF] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 6. 2. 2022 |
3.8.2024. 00:00 |
— |
Dodal sliki in besedilo M. Hladnik 3. 8. 2024 |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. o.: 1563 - VINICA , parcela: 1713/254 |
|
Spodnje Bitnje - spominska plošča Anici Šolar in Maksi Rozman |
OPIS SPOMENIKA: vzidana črna marmorna plošča s pozlačenim napisom. OPIS DOGODKOV: Na tej domačiji so med okupacijo mleli tudi žito za oskrbo partizanov. Hkrati pa je bil mlinarjev dom že od vsega začetka zborno mesto aktivistov in terencev OF. Tu so našli zavetje mnogi ranjeni partizani in počitka potrebni kurirji. Tako sta se v mlinu v začetku decembra 1943 zadrževali tudi partizanki Anica Šolar-Nežka in Maksa Rozman-Tatjana. Nemci pa so zaradi obvestila, da so v okolici Bitnja skriti bunkerji, ki služijo kot zavetje partizanom, minerjem in kurirjem, pričeli temeljito preiskovati sleherno ped zemlje. Številne enote nemške policije, orožništva, vojaštva, SS in gestapa so tako prišle tudi do mlina in začele pregledovati. Šolarjeva in Rozmanova sta se v naglici skrili pod mlinska kolesa. Ko pa sta spoznali, da ju bo sovražnik živi ujel, sta se odločili: Šolarjeva je vrgla podse ročno bombo, ki pa ju je le hudo ranila. S tem pa sta Nemcem izdali tudi svoje skrivališče. Ostri rafali so kmalu nato uničili dvoje mladih dekliških življenj. Spominsko obeležje je dal vzidati krajevni odbor ZB NOV Bitnje in jo odkril 9. julija 1961. Avtor napisa je Franc Pagon. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 70. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21446 EŠD: 21446, memorialna dediščina geslo: AFŽ |
Spominska plošča je pritrjena na severno fasado hiše pri Mlinarju, Spodnje Bitnje 31. |
V TEJ HIŠI STA PADLI V BORBI Z GESTAPOM DNE 10. DEC. 1943 ŠOLAR ANICA-NEŽKA ROJENA 1924. ČLANICA OKROŽ. ODB. SPŽZ ROZMAN MAKSA - TATJANA ROJENA 1921 SEKRET. RAJ. ODB. SPŽZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, avgust 2014 |
5.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 5.5.2023, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 |
spominska plošča |
Kranj |
2132 BITNJE, 421 |
|
Peter Bolka in Viktor Prosen, Homec |
Aktivista in partizana Bolka in Prosena iz Homca so na tem mestu živa zažgali Nemci. Odkrit 29. nov. 1956. EŠD 10681 Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 109. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 188. |
Ob jezu na Kamniški Bistrici na vzhodni stran homškega hriba. Spomenik je poleti zaraščen in se ga s poti ob Bistrici ne vidi. 50 metrov pred jezom, 20 m zahodno od sprehajalne poti, nad njo. |
NA TEM MESTU STA BILA IZ HOMCA DNE 16. 5. 1944 SLAVA JIMA. ZB HOMEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 6. 7. 2018 s pomočjo Marte Pirnat in fotografijo jezu Marca Greenberga |
13.5.2024. 00:00 |
— |
Ogled spomenika 3. avgusta 2022 M.&M. Greenberg.
V Sistory je podatek, da je datum smrti obeh aktivistov 6. 6. 1944 - Peter Skoberne (8.1.2024)
M.Kermavnar, 13.5.2024, dodal fotografije Zdenke Primožič 4/3 do 4/5 |
pokončni kamniti kvader z motivom Triglava |
Domžale |
1937 HOMEC, 278 |
|
ŽIBRŠE - spominsko znamenje ustanovitvi Logaške čete |
EŠD: 21549 V pokončen graniten monolit, prislonjen ob ležeč masiv naravne skale, je vdelana pravokotna tonalitna plošča z vklesanim napisom. Spomenik so postavili in odkrili 1982. leta. Na tem mestu je od 18.4 do 20.5.1942 delovala logaška četa. vir zb Logatec |
Do omenjenega kraja pridemo iz Gornjega Logatcu. Pri Šoli iz smeri Dolnjega Logatca zavijemo desno po asfaltirani cesti proti Žibršam in vozimo cca. 5 km. Takoj za mostom, pred kmetijo Rečan zavijemo levo v strmi klanec proti Žagi v Žibršah (Gantar) Vozimo cca.1,5 km. Tu zavijemo desno na makedamsko pot in po cca.100 m zavijemo desno. Po kolovozni poti hodimo cca.500-600 m ter na desni strani opazimo omenjeno spominsko ploščo, kjer je taborila partizanska četa. Nad sotesko Laih kamen. |
TUKAJ JE BILA USTANOVLJENA IN OD 18. 4. DO 20. 5. 1942 DELOVALA LOGAŠKA ČETA. Ob 40 obletnici odbor dolomitskega odreda ZZB NOV Logatec |
— |
— |
— |
— |
Ivan Pergovnik, april 2017 |
28.9.2020. 00:00 |
— |
Obeležje je bilo 2019 vandalizirano. Svobodna beseda junij 2020. -- M. Hladnik |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogodka |
Logatec |
782/1,k.o.Žibrše,Korenč Vinko, Žibrše 36 |