| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Slovenska vas pri Mirni, spomenik uničenju fašistične postojanke |
EŠD: 20808 Spomenik, zgrajen iz grobo obdelanih kamnov, se na vrhu zaključi s petokrako zvezdo. Postavljen je bil leta 1954 v spomin na uspešen napad Gubčeve brigade na fašistično postojanko 26.12.1942, ki je bila v gradu na Dobu, last grofa Logotetija. |
Spomenik stoji v južnem delu območja kazensko - poboljševalnega zavoda Dob, v osrednjem delu odprtega oddelka Slovenska vas. Hiša v bližini: Slovenska vas 22. Od nje naprej še okoli 250 m |
NA TEM MESTU JE 26.12.1942 GUBČEVA BRIGADA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, dopol. T.Bizjak in M.Zorenč in B. Sladič |
21.5.2020. 00:00 |
— |
— |
kamen, kovina - kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Šentrupert |
k.o. 1400 - Straža, parc. št.: 2509/1 |
|
Ljubljana, Žale, Fran Albreht |
Fran Albreht, tudi Franc Albreht, je bil slovenski pesnik, književnik, aktivist OF in taboriščnik. V NOB je sodeloval od leta 1941 kot aktivist OF v Ljubljani in bil večkrat zaprt. Leta 1944 je bil poslan v koncentracijsko taborišče Dachau. Med letoma 1945 in 1948 je bil ljubljanski župan. https://sl.wikipedia.org/wiki/Fran_Albreht Tu počiva tudi sin Otona Župančiča Plečnikov učenec arhitekt Marko Župančič (19-5-1), ki je bil med vojno v taboriščih Gonars in Dachau. |
Ljubljana, pokopališče Žale,
Vera in Fran Albreht: grob: oddelek [19B], vrsta [5], grob [2]
Marko Župančič: grob: oddelek [19B], vrsta [5], grob [1] |
ALBREHT FRAN 1889 1963 VERA 1895 1971 ŽUPANČIČ MARKO 1914 2007 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
14.11.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I., št.parc.: 682/11 |
|
Sestreljenim zavezniškim letalcem, Vanetina |
V okviru praznovanja občinskega praznika je v soboto, 18. junija 2005, bilo odkrito spominsko obeležje v spomin na preminule zavezniške ameriške člane zrušenega bombnika. Ostali štirje člani posadske so se uspešno rešili s skokom iz težko poškodovanega bombnika, ki se je vračal s svojega 12. bojnega poleta. Cilji so bili letališči v Celovcu in Gradcu ter Daimler-Puchova tovarna. Bombnik št. 244 iz 736. eskadrilje 454. bojne skupine. Zaradi poškodbe enega izmed motorjev je zapustil bojno skupino in želel doseči svojo bazo San Giovanni pri Foggi. Po preletu Karavank so ga napadala tri lovska letala Me-109. Pred samim padcem je posadki uspelo zrušiti enega izmed lovcev, ki je padel v Senarski. Iz letala so se rešili pp Homer F. Roland, seržant Harry E. Squires, Lynn M. Ripley in Thomas A. Inman, katere so zajeli nemški žandarji in krajevni predstavniki nemških oblasti, ostalim članom posadke pa je eksplozija v letalu preprečila rešitev. Do konca vojne so preživeli letalci bili v taborišču za vojne ujetnike. Lastnica vinograda, v katerem se je zrušil bombnik in je bila priča tega dogodka kot 16-letno dekle, je podprla postavitev spominskega obeležja na njenem zemljišču.
|
Pred dovozom k hiši Vanetina 12 |
NA VANETINI JE 19. 3. 1944 STRMOGLAVILO + JAMES R. PETERS + DONALD S. MORISSON + MELBOURNE M. SPENCER + LUTHER F. SHIPLEY + GUSS, BRYAN + GEORG A. WADE . SLOVENSKOGORIŠKI FORUM CERKVENJAK 18. JUNIJ 2005 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 19. 3. 2021
|
1.10.2024. 00:00 |
— |
30. 11. 2021 dodal posnetek in povezavo , 2. 12. 2021 dodal opis D. Divjak
Dodal svoje posnetke, popravil lokacijo na zemljevidu in označil kot obstoječe M. Hladnik 1. 10. 2024 |
marmornati spomenik v obliki letalskega krila in infotabla |
Cerkvenjak |
K. o. 0539 Brengova, parc. št. 973 |
|
Spomenik z Graške gore |
Po prihodu na Šaleško-Mislinjsko območje se je Štirinajsta divizija neprestano spopadala s sovražnikom. Po delnem preboju na Pohorje, se je zagrizeno prebijala v strmine Paškega Kozjaka. Najsrditejše nemške napade pa je odbijala na območju Graške gore. Divizija je celila rane in z mobilizacijo novih borcev dopolnjevala svoje vrste za nove spopade in pohode. V osemdesetih letih so z Graške gore odstranili granitni spomenik in ga nadomestili z novim. Spomenik je občan s kmetije Arnežnik postavil na Hriberski vrh, kjer še danes stoji. VIR: Pripoved občana s kmetije pri Samcu na Graški Gori, ki poseduje tudi fotografije prestavitve spomenika. |
S ceste Slovenj Gradec-Podgorje-Velenje v naselju Šmiklavž zavije cesta v smeri kažipota za Arnežnik in po nekaj km po makadamski cesti prispete do hiše nad Arnežnikom (Plešivec 77), za katero stoji prestavljeni spomenik z Graške gore.
GPS S 46.43375, V 15.09196 |
V TEŽKI PREIZKUŠNJI SLOVENSKEGA LJUDSTVA V SOCIALISTIČNI REVOLUCIJI JUGOSLAVIJE 1941-1945 JE BILA GRAŠKA GORA S SOSEDNO GRMADO, RAZBORJEM IN URŠLJO GORO - ZBIRNO PODROČJE I. ŠTAJERSKEGA BATALJONA - SREDIŠČE ŠALEŠKO-MISLINJSKEGA OKROŽJA KPS - GORA JURIŠEV ZMAGOVITE XIV. UDARNE DIVIZIJE GORA ENOT IV. OPERATIVNE CONE, KI JE VAROVALA SVOJ NAROD NACISTIČNIH GROZODEJSTEV, GLEDALA TRPLJENJE DOMAČINOV IN TISOČE JUNAŠTEV, A TUDI SMRT NAD 320 SLOVENSKIH SINOV, KI SO TOD SKRVAVELI ZA GESLO SMRT FAŠIZMU - SVOBODA NARODU. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 10. oktober 2017
6.12.2021 D.Divjak |
2.5.2025. 00:00 |
— |
Popravek besedila Mojca Luštrek 17. 2. 2021.
6.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 2. 5. 2025, po predlogi Mojce Luštrek popravil lokacijo zvezdice. |
Granitni kamen |
Velenje, Partizanski spomeniki št.24 |
K.o.: 950 - PLEŠIVEC, št.parc.: 8/2 |
|
Kranjska Gora - Padlim borcem |
Vodnik po partizanskih poteh
navaja, da na vrtu hiše Borovška cesta 3 stoji spomenik devetim padlim borcem NOV, vendar spomenika tam ni. Možno je, da spomenik ni nikoli obstajal in da je navedba v knjigi napačna. Kulturnik in avtor monografije o spomenikih NOB v kranjski občini Črtomir Zorec je leta 1980 zapisal: "Najprej se moram pohudovati nad napako, ki se je vtihotapila v Vodnik po partizanskih poteh: na strani št. 205 berem, da na vrtu hiše Borovška cesta št. 3 stoji spomenik devetim padlim borcem NOV. - Ko pa sem stopil tja, na vrt za hišo, spomenika nisem našel; tudi okoliški domačini o tem spomeniku nič ne vedo. No, to je spet en primer, da ne gre zaupati podatkom v knjigah - pač pa se je treba o stvareh prepričati na licu mesta. Ko sem sestavljal zbornik pomnikov NOB na področju kranjske občine, sem stopil do vsakega, ga izmeril in fotografiral - in šele potem pisal. - No, ta napačen podatek o onem spomeniku na Borovški cesti v Kranjski gori bo gotovo popravil področni odbor Zveze borcev NOV ." Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 205. Črtomir Zorec, "Pomenki ob Savi Dolinki, o nekaterih krajih jeseniške občine, 21. zapis", Glas, 28. 3. 1980, str. 9 (povezava). |
Na vrtu stavbe na Borovški cesti 3 v Kranjski Gori. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
29.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Kranjska Gora |
— |
|
Zazid spomenik padlim in žrtvam NOV |
V vasi Zazid v krajevni skupnosti Črni Kal pri Kopru stoji spomenik padlim in žrtvam NOV, ter umrlim talcem v internaciji.Predstavlja ga zid iz klesanega kamna, na njem sta dve plošči. Na prvi so padli in žrtve nov iz Zazida, na drugi pa so padli Mačkovljani - naši Slovenci, ki so dali svoja življenja na poti v partizane. |
Zazid, ob glavni cesti pred vhodom na vaško pokopališče
|
SEZNAM PADLIH IN ŽRTEV NOV ZAZID PADLI V NOV MARSETIČ VALERIJ 1926 - 1944 PERIČ BERNARD 1903 - 1943 SENICA JOŽE 1905 - 1943 ŠVAB ANDREJ 1917 - 1944 ŠVAB JOŽEF 1912 - 1943 ŠVAB KAREL 1903 - 1944 ŠVAB LAZAR 1923 - 1944 UJČIČ MARIO 1912 - 1944 TALCI IN UMRLI V INTERNACIJI JERČINOVIČ IVAN 1910 - 1944 ŠVAB ALBIN 1923 - 1944 ŠVAB ANTON 1891 - 1943 UJČIČ ALBIN 1924 - 1944 NAROD ODREŠEN IN OSVOBOJEN SVOJIM PADLIM JUNAKOM ZAZID 9. 10. 1983 ZB NOV 2. PLOŠČA PADLI MAČKOLJANI ZA SVOBODO OLENIK ALBIN 35 LET OLENIK STANISLAV 24 LET SMOTLAK FERDINAND 33 LET SMOTLAK SILVESTER 27 LET SMOTLAK VILJEM 20 LET STEFANČIČ JOSIP 36 LET ŠTRAJN ALOJZ 33 LET ŠTRAJN SILVESTER 29 LET TUL ALBERT 30 LET TUL MARIJ 40 LET NA POTI V PARTIZANE SO JIH NEMŠKI OKUPATORJI V BLIŽINI ZAZIDA POBILI 3. OKTOBRA 1943 PADLA STA TUDI MOSKARIN SANTO - MESTRE IN MOZETIČ, VALDOLTRA OB 40- LETNICI USTRELITVE IN POŽIGA MAČKOLJ POSTAVILI V OKTOBRU 1983 KULTURNO DRUŠTVO PRIMORSKO IZ MAČKOLJ VZPI-ANPI SEKCIJA DOLINA-MAČKOLJE-PREBENEG |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 27. 04. 2017
Dopolnil D.Divjak 21.julij 2020 |
21.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spomenik z dvema ploščama |
Koper |
K.o..: 925-ZAZID, št.parc.:2584 |
|
Trst, Pino Tomažič - grob |
Trst, pokopališče pri Sv. Ani, polje 32 (arkade), Italija |
. DVE URI PRED SMRTJO (nedokončano) . |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 28.2.2023 |
28.2.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski grob |
Italija |
— |
||
Veliki Osolnik - Spomenik zmagi partizanov nad Italijani |
20. maja 1942 je iz postojanke v Velikih Laščah v Rašico prišla oborožena okupatorjeva enota in na silo odvlekla 21 očetov in fantov v internacijo. To se je dogajalo tudi po drugih vaseh. Narodna zaščita, organizirana z okoli 100 člani, se je povezala s partizansko enoto in se spopadla z Italijani. Spopad je dosegel svoj vrhunec na Kuclju (Rob). Okoli 50 zbranih ljudi je nudilo oborožen odpor in uspelo nagnati italijanske vojake nazaj v postojanko. Ti so imeli po večurnem boju več ranjenih in okoli deset mrtvih. Po zmagi so vaščani Velikega Osolnika lepo sprejeli in pogostili zmagovalce, ki so tudi imeli smrtne žrtve. Spomenik je narejen iz granitne skale, ki je na sprednji strani poravnana in je na njeni površini vklesan zapis, pov udarjen z rdečo barvo. Spomenik je visok 150 cm, širok 110 cm. Prostor pred spomenikom je urejen s ploščami iz enakega materiala in je v dveh nivojih. Desno spodaj je okroglo betonsko korito s cvetjem. Spomenik je lepo viden v levem zavoju ceste. Ev.št. d.: 511929 |
Pred naseljem Veliki Osolnik se ob cesti, ki se odcepi s ceste Rašica-Rob, v ostrem levem ovinku,na desni strani ceste v smeri proti naselju nahaja omenjeni spomenik. |
ZVEZDA TU FAŠISTOM JE KORAK ZAMRL, SAJ SE NAROD KREPKU MU JE UPRL, ZNAL SVOBODO JE CENITI IN ZAVEDATI SE SVOJE BITI. POMNIK NA ZMAGO NARODNE ZAŠČITE IN PROLETARSKE ČETE V BORBI S FAŠISTI 20. MAJA 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 8. marec 2019 |
28.3.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 28.3.2022 |
Spomenik |
Velike Lašče |
Kat. obč.: 1715-OSOLNIK, št.parc.: 606/8 |
|
Škofja Loka, Odhod prvih borcev v NOV |
Spominska plošča na upravni zgradbi Lesne industrije Jelovica na Kidričevi cesti je (bila) posvečena odhodu loških prvoborcev v partizane, odkrili so jo 18. decembra 1953. Zgradba je (bila) v bližini Železniške postaje Škofja Loka. Nekaj let pred 2. svetovno vojno je štab za utrditev jugoslovansko-italijanske meje zgradil vojaško bazo pri železniški postaji na Trati, v kateri je bilo skladišče raznega gradbenega materiala in orožja. To bazo je okupator takoj uporabil kot skladišče orožja in streliva ter kot delavnice za popravljanje zaplenjenega starojugoslovanskega orožja. Na pobudo Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča so začeli loški aktivisti iz te baze skrivoma odnašati orožje in vojaško opremo v skrivališča in bunkerje. V vojaški bazi sta odnašanje orožja omogočila puškarja in aktivista OF Drago Vraničar in Vinko Majcen, drugi loški aktivisti pa so ga v vrečah odnašali v bunker na Suhi in v podzemno jamo na Stenu. Od tu so ga odnašali borci Cankarjevega bataljona. Po dogovoru s štabom Cankarjevega bataljona je pod okriljem loškega odbora OF odšlo v partizane na predvečer 18. decembra 1941 sedemnajst loških prostovoljcev. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 346-348. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268. Opomba 1: Spominska plošča je bila na upravni zgradbi Lesne industrije Jelovica na Kidričevi cesti. Hiša je podrta, plošča pa zamenjana s prosto stoječim obeležjem iz obdelanega granita in prestavljena na lokacijo na robu križišča v bližini |
Spominsko obeležje je na Kidričevi cesti, ob robu križišča. Naslov hiše v bližini: Kidričeva cesta 62 |
IZ TEGA KRAJA SO NA PREDVEČER 18. DECEMBRA 1941 ODŠLI V NOV PRVI BORCI IN ORGANIZATORJI LJUDSKE VSTAJE ZB Škofje Loke ob prvem občinskem prazniku 18. dec. 1953 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
3.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 3.5.2023, spremenil ime obeležja, dodal Opombo 1, spremenil lokacijo, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Spominska plošča Brežiški četi-Kunejev hram, Gorjane |
V oktobru 1941 ustanovljena Brežiška četa je pod vodstvom komandirja Dušana Kvedra in politkomisarja Rudija Janhube delovala na območju Podsreda-Stara vas-Dobova-Brežice-Krško-Bohor. Ko se je po številnih akcijah konec novembra premaknila na Mali Kamen pri Podsredi, od koder naj bi šla uničit rudniške naprave v Senovem, je sovražnik ( po izdaji domačinov-opomba Bor1974), zvedel za njeno bivališče v Kunejevem hramu na Gorjanah nad Poklekom ter jo 28.11.1941 z močnejšimi silami neopazno obkolili. V srditem spopadu je nekaj borcev padlo, glavnino pa so zajeli te ujete ustrelili kot talce v Mariboru. Rešili so se le komandir, politični komisar in en borec, ker so pred napadom odšli na sestanek s terenskimi sodelavci. Na Kunejevi zidanici je vzidana spominska plošča z imeni padlih in ujetih borcev. (Vodnik po partizanskih poteh, 1978, str. 586) Zidanica je bila sedež Brežiške čete, ustanovljene oktobra 1941. Na steni spominska plošča z imeni padlih in ujetih borcev brežiške čete, zajetih v obkolitvi zidanice 28. 11. 1941. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 160. EŠD 4715 |
Kunejev hram se nahaja v bližini stanovanjske hiše Gorjane 025/a, občina Kozje, malce vstran na vzpetini in na desni strani ceste Podsreda-Senovo.
V RKD je zidanica vrisana 600 m proti zahodu, hiša Gorjane 29., nad Poklekom, zahodno od zaselka Gorjevo [preveri!]. |
BELI, PREBELI SO ČREŠNJE CVETOVI TEMNI PRETEMNI SO PRVOBORCEV GROBOVI... NA TEM MESTU SO PRVI BORCI N.O.B. V BORBI Z NEMŠKIMI FAŠISTI DAROVALI SVOJA MLADA ŽIVLJENJA ZA BOLJŠO BODOČNOST DELAVNEGA LJUDSTVA 28.11.1941 HLEBEC DRAŠKO RAJHENBURG CERJAK MARJAN BREŽICE MILAVEC IVAN BREZINA KOVAČIČ MILAN KRŠKA VAS UJETI V MARIBORU USTRELJENI 27.12.1941 HLEBEC JOŠKO RAJHENBURG CERJAK SREČKO BREŽICE SINKOVIČ FRANC "" SMREKAR SREČKO ČATEŽ VIZOVIŠEK JOVO "" MILAVEC MARJAN BREZINA KORNHER ROMAN "" MILAVEC ALBIN "" OMERZU JOŽE SENOVO ŠAVRIČ JOŽE VEL. OBREŽ ZVEZA BORCEV RAJHENBURG GERJEVIČ CIRIL RIGONCE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 04.04.2019 in 14.XII.2019, dopolnil M. Hladnik po popravku A. Petroviča. |
22.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Dve plošči vzidani v Kunejev hram |
Kozje |
Družina Kunej, Gorjane |
|
80 letnica osamosvojitve JSS |
Na stavbi arhiva Slovenije je spominska plošča, odkrita 20. oktobra 1976 ob 80 letnici osamosvojitve Jugoslovanske socialistične stranke za Slovenijo. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 30. Opomba 1: Plošča je iz črnega marmorja in z vklesanim napisom. Na njej ni datuma postavitve niti kdo jo je postavil. Sta pa na nasprotni strani vrat dve plošči enakega izgleda in priložnostnim napisom, ki ju je ob stoletnici ustanovitve, leta 1996, postavila stranka SDS, ki si je v tistem času lastila ime Socialdemokratska stranka. |
Levstikov trg 3. |
V TEJ HIŠI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
24.3.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.4.2022, napis na plošči, fotografija 1 in 2, opomba 1 v Opisu in sprememba statusa.
|
Spominska plošča |
Ljubljana |
LJUBLJANA MESTO, 169/1 |
|
Ožbalt, Plošča Lackovemu odredu |
Na jesen 1944 se je pokazala potreba po krepitvi narodno osvobodilnega boja
severno od Drave in v Prekmurju. Zato se je glavnina Lackovega odreda napotila s
Pohorja preko Drave na Kozjak. Zvečer 22. Septembra so se pod Petrovim vrhom
spustili v dolino Drave. Borci so nato pri Ožbaltu prešli železnico, Dravo in
cesto. Prek Drave so jih prepeljali s čolnom in to med izlivom potoka Črmenice v
Dravo in Ožbaltsko grapo. Iz doline Drave se je nato kolona glavnine odreda
hitro povzpela na strmine Kozjaka in se na območju Svetega Duha na Ostrem vrhu
združila s svojim 3. Bataljonom, ki je deloval na tem območju. Zahteven pohod s
Pohorja na Kozjak, ki je bil za borce zelo naporen in nevaren, je povsem uspel.
Takoj po prihodu na Kozjak je odred ustanovil posebno četo, ki je odšla v
Prekmurje. Vir: foto 2 de.wikipedia.or, foto 3 GoogleMaps |
Na skalni steni ob cesti Maribor-Dravograd, pred Ožbaltom, kakih 200 m vzvodno od hiše Vurmat-del 4 |
NA TEM MESTU JE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 24.1.2022
S.Gradišnik 13.6.2022
D.Divjak 17.10.2022 |
30.12.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 13. 6. 2022, dodal fotografijo, ki jo je posredoval Boris Blagotinšek
D.Divjak dopolnil podatke in posnetka 2 in 3, 17.10.2022
Dodal tri slike M. Hladnik 30. 12. 2022 |
Spominska plošča |
Podvelka |
K.o.: 799 - OŽBALT, št.parc.: 396 |
|
Destrnik, prosvetni dom |
Na prosvetnem domu spominska plošča padlim borcem, talcem in domačinom, ki so umrliv taborišču; odkrita 22. 7. 1951.
Na prosvetnem domu v Janežovskem vrhu je bila od leta 1951 spominska plošča 22 domačinom, padlim v NOB. V času kasnejših sprememb lastništva in adaptacij stavbe se je za ploščo izgubila sled. |
Destrnik, pročelje prosvetnega doma, Destrnik 44 |
1941 1945 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
15.5.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Destrnik |
370 JANEŽOVSKI VRH, 57/9 |
|
Grob Jože Habič, Fara |
SIstory navaja: Ime in priimek: Jože Habič, Oče: Anton, Mati: Uršula, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 27.12.1921, Kraj rojstva: Zgornja Besnica, Kraj bivanja: Zgornja Besnica, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): krojač, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.01.1945, Kraj smrti / izginotja: Glina, Kraj pokopa: Nova vas, Država pokopa: Slovenija Dimenzije plošče so 50 cm širine ter višine 29 cm ter debeline 3 cm. Evidenčna številka groba je 413. Vir: Obeležja Cerknica Foto: Miloš Toni |
Na pokopališču blizu vhoda z zgornjega parkirišča. |
JOŽE HABIČ *21.1.1921 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 28.6.2023, 3.12.2023 |
3.12.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal fotografije 3.12.2023 |
Grob |
Bloke |
K. o. 1683 Nova vas, parc. št. 1205 |
|
Podljubelj, PLOŠČA |
Temna marmornata plošča z vklesanimi imeni sedemnajstih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz Podljubelja, padlih v drugi svetovni vojni. Ploščo je odkrila Zveza borcev NOV Podljubelj 16. 11. 1966. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 278. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 60. EŠD 21089 |
Podljubelj 242, na obcestni fasadi gasilskega doma. |
Iz vaše krvi skovana svoboda večna vam slava od roda do roda, vaščani AHAČIČ ALBIN 1.3.1918 - 23.11.1944 AHAČIČ FRANC 26.3.1909 - 15.5.1944 BIZJAK JAKOB 25.7.1909 - 15.5.1945 BIZJAK JANEZ 26.12.1903 - 17.12.1944 ČARMAN ADOLF 15.6.1899 - 5.4.1945 GLADEK ANTON 7.1.1924 - 3.3.1944 KANDUŠ FERDINAND 25.5.1916 - 25.1.1945 KAVAR BLAŽ 3.2.1920 - 3.2.1943 KOŠIR ANTON 1.6.1892 - 8.7.1944 KOŠIR FRANC 2.12.1924 - 14.9.1942 LAVSEGAR SIMON 19.8.1912 - 11.3.1945 MEGLIČ ALEŠ 13.7.1913 - 14.9.1942 MEGLIČ JANEZ 21.4.1919 - 4.5.1945 MEGLIČ KRISTIJAN 24.12.1918 - 9.2.1945 PERNUŠ JANEZ 17.6.1901 - 24.5.1944 POGLAJEN ANTON9 7.5.1905 - 11.8.1944 SITAR FRANC 28.9.1913 - 25.7.1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 10. 2013 in 31. 10. 2017
D.Divjak 9.1.2024 |
9.1.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil seznam s plošče 9.1.2024 |
spominska plošča |
Tržič |
K. o. 2141 Podljubelj, parc. št. 195/31 |
|
Spominska plošča pri Sabodinu, Libeliška gora |
Kamnito spominsko znamenje, posvečeno Sabodinovi družini, zgoreli v domačiji leta 1944. Spomenik so odstranili. EŠD 7455. Spominska plošča pri Sabodinu spominja in opominja na strahoten zločin, ki ga je okupator zagrešil v letu 1944 nad zavedno kmečko družino na Libeliški gori. Pogorel je Sabodinov dom in v njem šest pobitih in zverinsko iznakaženih družinskih članov. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 208. . Edini preživeli sin Martin živi na kmetiji pri Sabodinovih. Izjavlja, da se spominska plošča nahaja v muzeju v Dravogradu. |
Pri hiši Libeliška Gora 26. |
[zvezda] . nečitljivo |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano |
12.4.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografijo, 27.11.2021.
S.Gradišnik, dodal fotografijo in del besedila. 20.3.2022.
M. Kermavnar, 12.4.2024, dodal poskus prepisa s spomenika, prestavil obstoječi tekst iz Besedila na spomeniku v Opis in dodal obdelano fotografijo 1 |
Spominska plošča |
Dravograd |
826 LIBELIŠKA GORA, 528/1 |
|
Olgi in Albinu Meglič |
Spominska plošča Olgi in Albinu Meglič je bila odkrita maja 1955. leta. |
Na poslopju nekdanje pletarne (Ulica Viktorina Ptujskega, Ptuj), kjer je danes zavod Ozara. Brez hišne številke. V kotu dvorišča. |
1941 [srp in kladivo][zvezda] 1945 V TRAJEN SPOMIN SVOJIMA ČLANOMA ŽRTVAMA FAŠISTIČNEGA TERORJA MEGLIČ OLGI roj. Gruden 25. 3. 1910 v Korminu, članici KPS, ustr. 4. 11. 1942 v Mariboru in MEGLIČ ALBIN-U roj. 22. 11. 1911 v Prevaljah, umrl 6. 7. 1943 v Auschwitzu SVOJE MLADO ŽIVLJENJE STA DALA ZA SVETLE IDEALE SOCIJALIZMA OB 10. OBLETNICI OSVOBODITVE IN 35. OBLETNICI OBRTNE ZADRUGE PLETARNE V PTUJU 21. 5. 1955 Kolektiv zadruge Pletarne Ptuj |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15.5.2021
22.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
2.7.2021. 00:00 |
— |
22.5.2021 dopolnil podatke in tekst D.Divjak
21. 7. 2021 dodal slike M. Hladnik |
Spominska plošča |
Ptuj |
K.o.: 400PTUJ, št.parc.:1091/1 |
|
Kanižarica, Spominska plošča delovanju premogovnika Kanižarica v obdobju 1941-1945 |
Datum odkritja: 3.7.1987.Postavitelj: Rudarji Kanižarice |
Kanižarica 15a |
[zvezda] 24. - 25. avgust 1941 Skupina pristašev OF iz Črnomlja in okolice je v
organizaciji 28. maj 1942 2. četa belokranjskega bataljona je pri premogovniku zasekovala in rušila cesto Črnomelj - Vinica ter trgala telefonsko napeljavo, hkrati pa je imela z rudarji politično zborovanje - oktober 1944 - Rudarji domačini in rudarji partizani iz trboveljskih revirjev so pričeli z izkopom premoga za potrebe električne centrale v Črnomlju in za civilno prebivalstvo . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
obiskal Dušan Škodič, 30.8.2022 |
3.11.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 3.11.2023, dodal Besedilo na spomeniku |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. O: 1540 – DOBLIČE, parcela: 2229/20 ali 2229/19? |
|
Nova vas, Spominska plošča žrtvam fašizma |
— |
Na fasadi hiše Nova vas 25 |
ŽRTVE FAŠ. TERORJA 20. 2. 1944 DRUŽINA PAHOR MAMA ROZALIJA ŽENA ALOJZIJA OTROCI MARIJA OTROCI KRISTINA " AUGUST " JOŽEF " ANA " EMA PAHOR FRANC MARUSIČ IVAN PAHOR JOŽEF PAHOR JOŽEF . SLAVA MUČENIŠKIM ŽRTVAM Z. B. OPATJESELO 20. 2. 1956. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK
7. februar 2021
Dopolnila: K. Poljšak Ščuka, 23.1.2022 |
19.4.2023. 00:00 |
— |
7.2.2021-dopolnitev podatkov, sliki-D.Divjak
Dopolnila: K. Poljšak Ščuka
M.Kermavnar, 18.4.2023, na pobudo Mojce Luštrek dodal fotografijo 3/2 in naslednji popravek napisa na plošči:
Zapis Marusič namesto Marušič je v teh krajih pogost pojav na ploščah in nagrobnikih, morda še iz italijanskih časov (ne vem sicer, zakaj ni tudi končnega C namesto Č).
PAHOR JOŽEF
SLAVA MUČENIŠKIM ŽRTVAM
Z. B. OPATJE SELO, napis na plošči je OPATJESELO 20. 2. 1956. Na koncu je pika. OPATJESELO je napisano skupaj -- ni edini tak primer v tem koncu.
|
Spominska plošča |
Miren - Kostanjevica |
K.o.: 2329 - NOVA VAS, št.parc.: 3578/1 |
|
Spomenil Mali Lug, Hrvatska |
»Današnja predstavitev spominskega obeležja se nanaša na veličasten spomenik, ki je postavljen v Malem Lugu kot oddolžitev junaški borbi ljudstva Gorskega Kotarja za osvoboditev. Med drugo svetovno vojno je bilo področje Gorskega Kotarja pod okupacijo fašistične Italije; od oktobra 1943 pa so to področje zasedle nemške okupacijske enote. Svobodoljubni narod Gorskega Kotarja je pričel z množično vstajo proti okupatorju že v letu 1941, ko so se formirali partizanski odredi ter druge oborožene skupine in enote pod poveljstvom Glavnega štaba hrvaških partizanov. V tem času je bil zelo uspešen Primorsko-Goranski partizanski odred, ki je deloval tudi na slovenskih tleh, zlasti v krajih ob Kolpi in Čabranki. Prvi stiki med slovenskimi in hrvaškimi partizanskimi enotami so bili vzpostavljeni 17. aprila 1942 v vasi Belica v hiši narodnega heroja Jožeta Ožbolta. Naslednja dva dni, tj. 18. in 19. aprila 1942 pa je bilo posvetovanje slovenskih in hrvaških partizanskih poveljstev v Grbajelu na hrvaški strani Kolpe. Na tem posvetovanju so se dogovorili o skupnih akcijah in sodelovanju slovenskih in hrvaških partizanskih enot v borbi proti okupatorju. Ta posvet je rodil izredno važne sadove, ki so se izkazali v mnogih skupnih načrtovanih akcijah. Proti velikemu razmahu narodnoosvobodilnega gibanja se je italijanski okupator v poletni ofenzivi 1942 (operacije RISNJAK) strahovito znašal nad ljudstvom Gorskega Kotarja. V internacijo, zapore in pregnanstvo je bilo odvedenih nad 6000 ljudi vseh starosti in spolov; požganih in uničenih je bilo 1800 stanovanjskih in gospodarskih poslopij; do tal požganih je bilo 75 krajev in naselij. Velik je bil tudi krvni davek Goranov, saj je v NOB izgubilo življenje nad 12 % prebivalstva. V borbah za osvoboditev Gorskega Kotarja so sodelovale tudi enote 18. slovenske udarne divizije, zlasti 9. udarna brigada — Kočevska, ki je imela v teh borbah tudi občutne izgube. Ljudstvo Gorskega Kotarja se je vsem tem žrtvam dostojno oddolžilo. V spomin na te junake je bilo postavljenih mnogo spomenikov in obeležij. Imena padlih borcev, ki so vklesana na mnogih spomenikih v Gorskem Kotarju, pričajo o velikem zgodovinskem sožitju in skupni borbi za svoboščine slovenskega in hrvaškega ljudstva živečega v teh krajih. Ponos in priznanje ljudstvu Gorskega Kotarja je tudi v tem, da je kar osem Goranov proglašenih za narodne heroje: Viktor Bubanj, Slavko Klobučar, Ivan Lenac, Zdenko Petranovič-Jastreb, Nikola Rački-Koljka, Milan Raustanbeg, Ivanka Trohar, Bogdan Mamula. Skupni boj ter skupna smrt in skupna grobišča zgovorno pričajo o povsem enaki usodi, ki je spremljala ljudstvo Dežele Petra Klepca in deželo Goranov skozi stoletja.« Nace Karničnik, Spomenik v Malem Lugu pri Gerovu /Spomeniki NOB/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik VI, št. 6, Petek, 25. avgusta 1989, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, Letnik VI, št. 6, 1989, str. 8 Dostop: 7. 2. 2024. Spomenik u Malom Lugu je postavljen povodom povratka prvih interniraca iz koncentracijskih logora Rab, gonars, Treviso, Padova... Iz općine Čabar je u logoru na otoku Rabu ostavilo svoje živote 480, u Gonarsu 423, u Trevizu 89 ljudi. |
Na križišču v kraju Mali Lug. |
PUSTI ZADNJU SUZU, MAJKO, NEKA KANE NA KRVAVU ČAĐU NAŠEG STAROG DVORA. SIN TI KUĆU GRADI ZA SPOKOJNE DANE I NEĆE SE VIŠE VRATITI MRSKE VRANE DA NAM OČI PIJU. MAJKO, SVIĆE ZORA. NAŠE SELO PJEVA, PROCVALE SU RANE. P ALIMA ZA SLOBODU, NAROD OPĆINE ČABAR 1975. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
N, Hladnik 24. 4. 2017, foto 16. 7. 2010
i Slavko Malnar, 26. ožujka 2024. |
11.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 11.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 3/1 in povzetek iz časopisa Kočevske novice. |
kip na masivnem podstavku s stopnicami |
Hrvaška, Čabar |
— |
|
Grob treh borcevTomšičeve brigade, pokopališče Dobrnič |
V grobu z granitno nagrobno ploščo so pokopani trije borci Tomšičeve brigade, ki so padli januarja 1943 v Biču pri Velikem Gabru. EŠD 19640 |
Zahodni del pokopališča v Dobrniču, ob vhodu na levi strani v prvi vrsti. |
TUKAJ POČIVAJO BORCI TOMŠIČEVE BRIGADE PRAZNIK LUDVIK IZ MAČJEGA DOLA ZAJC JOŽE IZ MULJAVE BAJUK JANKO IZ DRAŠIČ PRI METLIKI PADLI 30. JANUARJA 1943 V BIČU PRI V.GABRU SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
D.Divjak 29.10.2021, 22.8.2022 |
22.8.2022. 00:00 |
— |
Dopolnil napis s plošče in podatke D.Divjak 29.10.2021
Dodal posnetke in dopolnil podatke 22.8.2022 |
Grob |
Trebnje |
K.o.: 1431 - DOBRNIČ, št.parc.: 979/1 |
|
GOLO - spomenik in grobnica padlih v NOB |
EŠD: 30311 Prostor zidane (naravni kamen in beton) pravokotne grobnice velikosti 4 x 3,5 m je obdan s štirimi kamnitimi stebri in verigo. Na sredini je spomenik iz zidanega kvadrastega podstavka s kamnitimi ploščami velikosti 0,80 x 0,90 m z vklesanimi napisi ter kupolastega vrha s peterokrako kamnito zvezdo iz rdečkastega hotaveljskega marmorja na vrhu. Od tal do vrha zvezde je okoli 3,5 m. V grobnici je pokapanih okrog 40 žrtev NOB, ostali pa so pokopani v grobovih svojcev. Arhitekt Jože Plečnik, sodelavec Anton Bitenc, odkrit leta 1951. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69. |
Grobnica s spomenikom je v vznožju hriba Golec nad vasjo Golo, na desni strani ceste Golo - Rob in sicer okoli 50 m oddaljen od cestišča. |
Vklesani napisi: Severna stran: . Zgornja plošča: SVOBODA JE PŠENICA VENDAR VZKLIJE LE V ZEMLJI KI JO NAŠA KRI ZALIJE POSTAVILA ZB GOLO - ŠKRILJE 1951 . Spodnja plošča: TU POČIVA 30 NEZNANIH BORCEV NOV PADLI V LETIH 1941 DO 1945 . Vzhodna stran: SLOKAR DRAŠKO · ŠTEBLAJ VID VIRANT ALOJZIJ SIVEC FRANC · LENIČ FRANC MAVEC FRANC JAMNIK JOŽE · PEČEK STANKO ŠTEBLAJ ANTON KRALJIČ FRANC · LAVRIČ ANTON GRADIŠAR ANTON LAVRIČ FRANC · ŠKRBEC JANEZ GLAVAN JOŽE · GOLOB JERNEJ . Južna stran: PURKAT JOŽE · JAKIČ EDVARD PODLOGAR ANGELA MAVEC JANEZ · CENTA IVANA KRALJIČ KAROLINA GLAVAN ANTON · GLAVAN FRANC ŠTEBLAJ NIKOLAJ VIRANT FRANC · PODLOGAR JANEZ ŽELEZNIKAR MATIJA KUNILO JERNEJ · SRNJAK JOŽE LAVRIČ JOŽE · GLAVAN JOŽE KRALJIČ JOŽE . Zahodna stran: DEBEVC FRANC ŠKULJ ANTON · MEHLIN ANTON GRADIŠAR FRANC GLINŠEK FRANC · MEHLIN FRANC LENIČ JAKOB GLAVAN PEPE - LEIČ ANDREJ ŠIVEC FELIKS GOLOB JANEZ ŠKULJ DAMJAN PODLOGAR JANEZ DACAR MIMI
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 5.2.2018. |
4.9.2023. 00:00 |
— |
Dopolnil z imenom Plečnika, ki v RKD sicer ni omenjeno, je pa bila slika spomenika objavljena na razstavi Plečnikovih spomenikov v Ljubljani 2022. -- M. Hladnik 20. 5. 2022.
M.Kermavnar, 04. 09. 2023, dodal fotografije 3/2 do 3/5 in uredil napis na spomeniku vse po predlogu Mojce Luštrek |
grobnica |
Ig |
k.o.1708, parc. št.2254/88 |
|
Frano Osojnik, Desenci |
Francu Osojniku (1900-1942), ki je aprila 1942 z Jožetom Lackom organiziral Ptujski vod (Slovenskogoriško oz. Lackovo četo), prvo partizansko četo v vzhodnem delu Slovenije. Kot borec NOB padel v Krčevini pri Vurbergu. V RKD je mesto plošče narobe zaznamovano na križišču ob vstopu v vas. Spominsko ploščo je po naročilu Zveze borcev NOV izdelal kamnosek Gaiser iz Ptuja Odkrita je bila 9. maja 1949.
Na plošči je ime padlega Frano, na Sistory pa Franc. |
Na hiši Desenci 5, ki stoji na vzhodnem robu vasi Desenci. |
[zvezda srp/kladivo] OSOJNIK FRANO KI SE JE RODIL 26. VIII. 1900. V JANEŽEVCIH. ČLAN K. P. SLOVENIJE. PRVOBOREC, ORGANIZATOR IN KOMANDANT SLOVENJEGORIŠKE LACKOVE PARTIZANSKE ČETE, KI JE 29. XII. 1942 V KRČEVINI PRI VURBERKU NESEBIČNO ŽRTVOVAL SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODO DELOVNEGA LJUDSTVA. V TEM KRAJU STA LETA 1941 LACKO JOŽE IN OSOJNIK FRANO ORGANIZIRALA PRVO PARTIZANSKO ČETO V VZHODNEM DELU SLOVENIJE, KI JE V NATEŽJIH DNEH NAŠEGA NARODA NEUSTRAŠNO HEROJSKO TOLKLA OKUPATORJA IN DOMAČE IZDAJALCE. SLAVA HEROJEM! SMRT FAŠIZMU-SVOBODA NARODU! ZVEZA BORCEV N. O. V. 6. 5. 1949 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano
|
1.10.2024. 00:00 |
— |
Dopolnil D.Divjak, 24.april 2020
8. 12. 2023
Dodal posnetek slabo berljive plošče, popravil besedilo in spremenil status plošče v obstoječo. M. Hladnik 1. 10. 2024 |
Spominska plošča |
Destrnik |
K.o.: 352-DESTRNIK, št.parc.: 512/2 |
|
Lucijan Seljak, Osnovna šola Stražišče |
Pred glavnim vhodom v OŠ Stražišče stoji spomenik Lucijanu Seljaku. Šola je od 1. 10. 1959 do 1. 7. 1998 nosila ime po revolucionarju in organizatorju OF Lucijanu Seljaku. V manjšem spominskem prostoru poleg avle, levo od hoda, se nahaja njegova slika. Lucijan Seljak (1912) je prihajal iz Tolminskega konca in je bil po poklicu soboslikar, slikal pa je tudi freske. Leta 1939 so v Stražišču ustanovili celico KPJ in Lucijan je postal njen sekretar. Ob začetku vojne je postal organizator OF na področju Stražišča, kmalu pa je postal član okrožnega komiteja KPJ. Deloval je na območju Kranja in okolice. Zaradi izdajstva je bil januarja 1942 aretiran in marca istega leta ustreljen v Begunjah. Šola se je leta 2002 vključila v nacionalni projekt Dediščina v rokah mladih – mladi posvojijo spomenik. |
Šolska ulica 2, Stražišče, Kranj |
OSNOVNA ŠOLA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 4.5.2023, spremenil ime obeležja, dopolnil opis, dodal fotografije 3/1 DO 3/4 |
slika, ime šole na stebru pred vhodom |
Kranj |
2131 STRAŽIŠČE, 1188/5 |
|
Janko Markelj |
Ni v RKD. Spomenik pri Vengerlu pri Zalem Logu nad cesto proti Podroštu je posvečen Janku Marklju, prvemu sekretarju Okrožnega komiteja SKOJ Škofja Loka. Odkrili so ga 22. julija 1963. 14. julija 1943 so Nemci pri Koritcu napadli skupino partizanov, v kateri so bili Janez Lavtar - Dušan, Anton Žbontar - Slavc in Boris Globočnik, člani Rajonskega odbora OF ter Janko Markelj, sekretar Okrožnega komiteja SKOJ Škofja Loka. Prvi trije so se srečno rešili in prečkali cesto ter reko Selško Soro, Janko Markelj pa je bil smrtno zadet v hrbet. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 377-378. https://zbnobskofjaloka.weebly.com/zala.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. |
V bregu 5 m nad cesto Podbrdo-Škofja Loka, 350 m zahodno od vasi Zali Log v Selški dolini. |
TU JE ZADET OD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 2. 2019 |
13.4.2022. 00:00 |
— |
Dodal dve sliki obnovljenega spomenika. M. Hladnik 13. 4. 2022 |
skala |
Železniki |
— |