Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve ali odkritja Status Opombe Zadnja sprememba Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
6249
Relejna kurirska postaja G10-Planina pod Golico

.Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Plošča se nahaja na Kmečkem turizmu Pr Betel, Planina pod Golico 39

"NA TEM OBMOČJU JE V ČASU NOB DELOVALA RELEJNA KURIRSKA POSTAJA G 10 KURIRJI IN ZB NOV 1982"

Obstoječi spomeniki
Bor1974
17.9.2023. 00:00
M. Kermavnar, 17.9.2023, dodal fotografiji 3/1 in 3/2
Spominska plošča
Jesenice
2174 PLANINA, 440/1
3092
Britof - Spominsko znamenje padlim delavcem Oljarice

Na prostoru, ki ga obkrožajo poslopja tovarne Oljarica v Britofu, je postavljeno spominsko obeležje padlim članom delovnega kolektiva, ti padli so:

Janez Florjančič, rojen 10. septembra 1914, je bil doma s Suhe pri Predosljah. Kot talec je bil 8. januarja 1944 ustreljen v Mengšu.

Joža Sajovic, rojen 20. marca 1908, je bil doma v Predosljah. 24. januarja 1944 je bil kot talec ustreljen v Šenčurju.

Janez Zaplotnik, rojen 25. junija 1906, doma iz Tupalič, je 10. aprila 1945 umrl v Mauthausnu.

Spominsko obeležje je bilo odkrito 29. julija (po EŠD novembra) 1971.

  • EŠD 20688
  • Pomniki NOB v občini Kranj, str. 74.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 227.
V manjšem parku, južno od poslopij Oljarice v Britofu. Dostop je sedaj možen za vse, ki ga želijo obiskati. Spomenik ni več pod ključem!

1941 – 1945

FLORJANČIČ JANEZ

SAJOVIC JOŽA

SAJOVIC JOŽA

SAJOVIC ALOJZ

ZAPLOTNIK JANEZ

OB 30-LETNICI VSTAJE

KOLEKTIV OLJARICE

Obstoječi spomeniki
Srečko Frelih
8.3.2023. 09:41
Prvi popis je bil l. 2014. Opomba maja 2018: Spomenik je bil premeščen na lokacijo izven dvorišča oljarice. Nahaja se na levi strani vhodne rampe. Trenutno je okoli spomenika eno samo gradbišče, nasipi zemlje, izdelava opornih sten ... Zato bodo vnesene nove slike in podatki o partizanskem obeležju, ko bodo gradbena dela končana. Nove slike po obnovi. -- S. Frelih 8. 3. 2023
Surovo oklesana granitna skala, visoka 150 cm
Kranj
2105 BRITOF, 34/58
7181
Gaberje, konferenca partizanskih učiteljev

Nič literature?

Na JZ vogalu hiše Gaberje 37 (šola), ob spomeniku padlim.

ŽIVLJENJA POLNI SMO OBČUTILI
VOJNO IN KRI,
A OHRANJEVALI SMO BESEDE BLAGOZVOČNE
ZA ROD, KI TU ŽIVI.
[skica table z zvezdo]
26. 11. 1944 JE OKUPATOR
Z ZRAČNIM NAPADOM PREPREČIL
PRVO KONFERENCO PARTIZANSKIH
UČITELJEV VIPAVSKEGA OKROŽJA
OB 40 OBLETNICI 
PARTIZANSKI UČITELJI PRIMORSKE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
5.2.2022. 00:00
Spominska plošča
Ajdovščina
K. o. 2397 Gaberje, parc. št. *85/1
6558
Ivan Štancar, aktivist Osvobodilne fronte.

Ivan Štancar doma iz Šentruperta na Dolenjskem, je bil aktivist OF. Avgusta 1942 so ga gestapovci odpeljali v Stari pisker, od tam pa v Maribor, kjer so ga ustrelili. Vir:Andrej Mavri, Med Kojzico in Šmohorjem.

Spodnja Rečica št. 84.

  V tej hiši je stanoval borec

       ŠTANCAR IVAN

ki je dal življenje za svobodo

             v letu 1942

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik, 28. 02. 2021
19.9.2023. 00:00
M.Kermavnar, 19.9.2023, dodal besedilo na plošči po predlogi Zdenke Primožič
Spominska plošča na hiši.
Laško
1022 REČICA, 1285
5787
Pri Brinarju (Kajtna) v Grižah

Po ukazu glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet se je I. Štajerski bataljon pripravljal na pohod na obmejno območje ob Savi in Sotli, kjer so Nemci v pozni jeseni 1941 pričeli množično izganjati slovensko prebivalstvo na prisilno delo v Nemčijo in tako pripravljati prostor za naselitev kočevarskih Nemcev.

  • Spomeniki NOB v občini Žalec.

Pri Brinarjevem čebelnjaku se je zbral ves bataljon. Stane je povedal borcem, da so Nemci začeli z množičnim izganjanjem slovenskega prebivalstva v Zasavju. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je izdalo ukaz, da morajo partizani preprečiti to zločinsko namero. Štajerski bataljon bo že ta večer krenil na ogroženo področje. 

  • Rado Zakonjšek-Cankar, Štajerska 1941, str. 466.

Brinarjevo je na S strani Griž, popravi lokacijo. Lokacija popravljena.

[zvezda] 

IZ TEGA MESTA PRI 

PARTIZANSKI DOMAČIJI 

KAJTNA - BRINAR JE 

POD VODSTVOM KOMANDANTA

STANETA KRENIL 

I. ŠTAJERSKI BATALJON 

DNE 28. 10, 1941 

NA BREŽIŠKI POHOD.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik Stane Gradišnik, 30. 08. 2020
26.5.2020. 00:00
S.Gradišnik, 9. 7. 2023, dodal opis.
Monolit
Žalec
4074
Blatna Brezovica, pokopališče, Hladnik Franc, Albin, Ciril, Metod

SIstory navaja Ime in priimek: Franc Hladnik, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Priimek matere: Novak, Datum rojstva: 10.10.1904, Kraj rojstva: Blatna Brezovica, Kraj bivanja: Male Lipljene, Stara občina: Št. Jurij pri Grosupljem, Nova občina: Grosuplje, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): obrtnik,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.10.1943, Kraj smrti / izginotja: Mačkovec nad Robom, Kraj pokopa: Mačkovec, Država pokopa: Slovenija
.....................................................................
Albin Hladnik, SIstory ne da podatka
.....................................................................
SIstory navaja Ime in priimek: Ciril Hladnik, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Priimek matere: Novak, Datum rojstva: 30.05.1920, Kraj rojstva: Blatna Brezovica, Kraj bivanja: Blatna Brezovica, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmečki delavec,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.1942, Kraj smrti / izginotja: Krim, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija
.....................................................................
SIstory navaja Ime in priimek: Metod Hladnik, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Priimek matere: NULL, Datum rojstva: 00.00.0000, Kraj rojstva: Blatna Brezovica, Kraj bivanja: Blatna Brezovica, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): trgovski pomočnik,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 30.12.1944, Kraj smrti / izginotja: Buchenwald, Kraj pokopa: Buchenwald, Država pokopa: Nemčija

Pokopališče v Blatni Brezovici, južni del, prvi grob desno od vhoda. Hiša v bližini: Blatna Brezovica 61

                  [križ]

       RODBINA  HLADNIK

ŽRTVE II. SVETOVNE VOJNE

FRANC       *1904

ALBIN        *1916

CIRIL          *1920

METOD      *1922

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 27.4.2019
27.10.2023. 00:00
M. Kermavnar, 27.10.2023, preimenoval Ime spomenika, dopolnil Besedilo na spomeniku in Opis ter dodal fotografijo 3/1
družinski nagrobnik
Vrhnika
K. o. 1997 Blatna Brezovica, parc. št. *43
7054
Miklavž na Dravskem polju, plošča padlim

Pomembna postojanka v Miklavžu je bila pri kmetu Lešniku. Padla je vsa Lešnikova družina. Pri likvidacijah domoljubov se je pojavljala tudi "črna roka".

Na obcestni fasadi kulturnega doma, Cesta v Rogozo 11, Miklavž na Dravskem polju, zraven plošč osamosvojitvi Slovenije in Maistrovemu borcu Francu Vauhniku

BORCI V NOB                      TALCI

ANTOLIČIČ RUDI            ANTOLIČIČ JOŽE 

ANTOLIČIČ ANICA          LEŠNIK FRANC

PRAPOTNIK BRANKO    KUKOVIČ ZORKA

VUK IVAN                         KIRBIŠ JULIJANA

PREMZL IVAN

TRSTENJAK FRANC

KIRBIŠ JOŽE

                          SLAVA JIM!

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik 25. 11. 2021
13.5.2024. 00:00
Dodal fotografije M. Hladnik 13. 5. 2024
Plošča
Miklavž na Dravskem polju
7459
5 gozdnim delavcem

Na stavbi Stara pošta ob avtobusni postaji je plošča petim gozdnim delavcem, ki jih je neka esesovska enota 15.10.1943 mučila in ustrelila v bližnjem gozdu.

  • Vodnik po partizanskih poteh, str. 496.

napis: PET NEZNANIH OGLARJEV-SLOVENCEV so prenesli na nagrobnik na pokopališče Rimske toplice.

Rimske toplice.
Premaknjeni spomeniki
S.Gradišnik
4.4.2022. 00:00
4.12.2025. 07:48
Stara pošta je pred leti pogorela. Skupaj z ostanki pogorišča je bila odstranjena tudi spominska plošča. S.Gradišnik, 10.4.2022.
Laško
1039 RIMSKE TOPLICE, 1374
2447
Spomenik padlim borcem na pokopališču Lipica

Po loških hribih in gozdovih je bilo mnogo grobov in grobišč, primerno označenih ter dolga leta vzdrževanih. Združenje ZB je po letu 1990 ugotavljalo, da vedno težje skrbi za vzdrževanje spomenikov NOB, saj se članstvo nezadržno stara. Zato sta se Občina Škofja Loka in Združenje borcev za vrednote NOB Škofja Loka odločili za spomenik padlim partizanom na osrednjem loškem pokopališču. Odkrit je bil 20. maja 2010.

Prekopana so bila naslednja grobišča in grobovi:

  • Grobišče treh padlih partizanov pri Bukovici. Tam so bili pokopani Tadeusz Sadowski, državljan in narodni heroj republike Poljske, Franc Kodrič in Anton Avber. 
  • Grobišče v Štemarskem parku, kjer so bili pokopani Marjan (Sistory navaja Marijan) Borštnar, Slavko Kraljič, Jurij Zaje, Vinko Železnikar, Edvard Tomšič, Alojz Prezelj - Lovrač, borec Rašiške čete, borec Loške čete in borec Gradnikove brigade. Spominsko obeležje v parku hotela.  
  • Grobišče pri Jamniku na Sv. Barbari, s posmrtnimi ostanki Marjana Severja - Načeta, Janeza Arnolja, Janeza Bernika, Ivana Bucika, Bojana Potočnika, Franca Resnika in neznanega borca.   Jamnik.geopedia.
  • Grobišče II. grupe odredov nad Sopotnico, kjer je bil poleg šestih neznanih borcev pokopan ruski državljan Andrej Iksijonov.  Nagrobni kamen padlim borcem 2. grupe odredov
  • Grob v Bodoveljski grapi, kjer je počival Anton Rupar - Dečko.   Bodovlje, Spominska plošča pod cerkvijo
  • Grob pri Sv. Ožboltu, kjer je bila pokopana Katarina Kržišnik (edina od vseh prekopanih, ki ni padla v borbi, ampak so jo belogardisti zverinsko mučili, jo stlačili v krušno peč in jo končno odrešili muk z milostnim strelom).  Spominska plošča pri cerkvi pri Sv. Ožboltu.
  • Grob pri cerkvi pri Sv. Tomažu nad Praprotnim, kjer je do prekopa počival Janez Konjar.   Spominska plošča pri cerkvi, Sv.Tomaz

V zadnji skupni grob so prekopali devetindvajset posmrtnih ostankov padlih borcev NOB.

Grobovi in grobišča, kjer se vsaj eden od sorodnikov ni strinjal s prekopom, so ostali nedotaknjeni.

.

Prazničnega 27.4.2023 na pokopališču edino na partizanskem grobišču trava ni bila urejena.

.

Med padlimi je napisan tudi poljski narodni heroj Tadeusz Sadowski, kateri se je rodil leta 1920 v Krakowu. Kot borec proti fašizmu je bil zaprt v dveh taboriščih. Februarja 1943 se je zaposlil na železnici v Beljaku na Koroškem, od tam pa odšel med slovenske partizane; najprej v Poljansko četo, nato v Prešernovo brigado. Postal je obveščevalec in diverzant, izkazal se je pri napadih na idrijski rudnik in na skladišče bencina v Postojnski jami. Padel je 14. oktobra 1944 ob napadu na bunkerje pri mostu na Praprotnem. 

Sem so leta 2010 prekopali padle na kmetiji Jamnik 

Pokopališče Lipica pri Škofji Loki, mali park pri južnem vhodu

   PADLIM BORCEM NOB
            1941 - 1945
ZEMLJA VZEMI LOBANJE,
     MENI PUSTI SPOMIN.
            MATEJ BOR
.
  OBČINA ŠKOFJA LOKA
                   IN
   ZDRUŽENJE BORCEV
    ZA VREDNOTE NOB
        ŠKOFJA LOKA
         V LETU 2010
.
      napis na ploščah položenih na tleh:
.
NEZNAN BOREC
BOREC GRADNIKOVE BRIGADE
-1944

.

JANEZ BERNIK            1915 - 1942
IVAN BUCIK                  1919 - 1944
.
FRANC KODRIČ           1915 - 1944
ANTON AVBER             1909 - 1944
.
JANEZ KONJAR            1923 - 1944
.
EDVARD TOMŠIČ         1908 - 1945
ALOJZ PREZELJ           1919 - 1944
.
ANTON RUPAR - DEČKO
KATARINA KRŽIŠNIK    1913 - 1945
.
ANDREJ AKSJONOV    1919 - 1944
DRŽAVLJAN DRŽAVE RUSIJE
.
TADEUSZ SADOVSKI   1920 - 1944
HEROJ REPUBLIKE POLJSKE
.
BOREC RAŠIŠKE ČETE        - 1941 
BOREC LOŠKE ČETE            - 1942 
.
BOJAN POTOČNIK       1919 - 1942
FRANC RESNIK            1910 - 1942
.
MARJAN SEVER           1917 - 1942
JANEZ ARNOLJ             1905 - 1942
.
MARJAN BORŠTNAR   1921 - 1942
SLAVKO KRALJIČ         1922 - 1941
.
VINKO ŽELEZNIKAR    1917 - 1941
JURIJ ZAJC                   1912 - 1941
.
ANTON RUPAR - DEČKO 1906 - 1944
.
DESET NEZNANIH BORCEV

Obstoječi spomeniki
Povezavo na Geopedia.world zamenjal s povezavo na Partizanstvo.si MKER 10.10.2025
Dušan Škodič, 19.10.2017 30.12.2021 D.Divjak
27.4.2023. 00:00
10.10.2025. 19:35
Sem so leta 2010 prekopali padle na kmetiji Jamnik (https://www.geopedia.world/#T281_L3226_F2518:85_ x1594045.8064667536_y5798855.821156385_s16_b362). 30.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak M. Kermavnar, 27.4.2023, dodal fotografije 3/1 do 3/4, imena pokopanih in dopisal izvleček iz Loških razgledov.
Škofja Loka
K.o.: 2030 - TRATA, št.parc.: 471/1
4720
OŠ Erzelj

Na fasadi šole so tri plošče NOB: padlim (1952), delovanju VOS (1988), dogodkom  v NOB (1985).

Erzelj 17. Šola stoji severozahodno nad vasjo, severno nad cesto Gaberje- Erzelj.


       napis na plošči padlim:

ZA NAŠO SVOBODO JE IZ TE VASI
DALO ŽIVLJENJE V NOB
       BORCEV     17
       ŽRTEV           6
SLAVA PADLIM JUNAKOM

22.7.1952                ZVEZA BORCEV
                                                ERZELJ

 

       napis na plošči VOS:

V TEM KRAJU JE 
OD OKTOBRA 1943 DO
APRILA 1944 DELOVALA
OKROŽNA KOMISIJA IN
BATALJON VOS OF
ZA VIPAVSKO
                                          KRAJANI  IN
ERZELJ 24.7.1983           BORCI VOS OF

 

       napis na plošči ustanovam:

V TEM KRAJU JE BILA MARCA
1944 USTANOVLJENA KOMANDA
VIPAVSKEGA VOJNEGA PODROČJA
         MAJA 1944 PA ŠE
PODROČNA BOLNICA "VERA"

MAREC 1985
      BORČEVSKA ORGANIZACIJA
                        ERZELJ

22. 7. 1952 (padlim v NOB), 24. 7. 1983 (VOS), marec 1985 (dogodkom v NOB)
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, M. Kermavnar
11.3.2022. 00:00
30.12.2025. 17:30
M. Kermavnar, 11.3.2022, fotografije
Spominska plošča
Vipava
K. o. 2398 Erzelj, parc. št. 398/1
436
Bobovek - Spominsko znamenje NOB

Območje, kjer so med 2. svetovno vojno padli trije partizani;  Granitno spominsko obeležje v obliki nepravilne piramide  (113 cm x 105 cm x 23 cm) z rdečo petokrako zvezdo na vrhu in vklesanim napisom rdeče barve. Avtor: neznan.

OPIS DOGODKA:Spominsko obeležje je bilo postavljeno v spomin naslednjim padlim partizanom:

  • Luka Svetelj-Alojz, roj. 18.10.1900 v Šenčurju, aktivist OF, po aretaciji je bil zaprt v kranjskih zaporih. Dne 14.6.1943 so ga v bližini tega obeležja ustrelili gestapovci.
  • Alojz Snedic-Bor, roj. 25.6.1912 je ob koncu leta 1943 vstopil v III. Kranjsko četo. Zaradi izdajstva je bil ujet in na tem območju ustreljen 19.5.1944.
  • Janez Šenk, roj. 19.12.1911 je bil kot 44 letni partizan Kokrškega odreda 18.1.1945 ujet, mučen in ubit v domobranskih zaporih na Zlatem polju v Kranju (op.:  vojašnica tim. »Alarmkompanie Oberkrainer Selbstschutz). Domobranci so že mrtvega 20.1.1945 prepeljali v bližino Bobovka, kjer je bil v gozdu pokopan v neoznačen grob.

Viri:

  • Pomniki NOB v občini Kranj, ZZB NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, Kranj 1975, str. 108.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 227.
  • Jan, Ivan, Odstrte zavese: okupator in gorenjsko domobranstvo, 3. ponatis, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1994, str. 260.
  • EŠD 20673

Spominsko obeležje je postavil Krajevni odbor ZB NOV Kokrica, odkrit je bil v letu 1968.

Spomenik je bil 2018 obnovljen, januarja 2019 pa vandaliziran, storilce je motila rdeča zvezda.

Obeležje se nahaja oddaljeno 270--300 m jugovzhodno od naselja Bobovek, ob stičišču asfaltne in makadamske ceste, v neposredni bližini vhoda za golf igrišče JGZ Brdo.

NA TEM OBMOČJU SO

PADLI ZA SVOBODO

LUKA SVETELJ – 14.6.1943

ALOJZ SNEDIC-BOR – 19.5.1944

JANEZ ŠENK – 14.10.1944 (napaka na kamnu !?)

Obstoječi spomeniki
Damjan Renko, ažurirano 15.12. 2017 in 7. 1. 2019
31.5.2022. 00:00
Zbrisal podvojeni opis spomenika, ki se je pomotoma nahajal na Mlaki pri Kokrici. -- M. Hladnik 31. 5. 2022
Granitni blok
Kranj
2102 KOKRICA, 890/4
6318
Radiše

Predhodni napis na spomeniku:
Boril si se in svojo srčno kri prelil, da narod naš junaški bi svoboden bil. Za žrtev tvojo hočemo se oddolžiti, za lepši svet se hočemo še mi boriti!
Martin Ogris, p. d. Kopajnikov iz Tuc (*16. 2. 1920 -- 15. 10. 1944)  je padel med pohodom na Svinško planino.
Lovrenc Pistotnik (* 1928 -- 17. 2. 1945) je padel na Kuratovem skednju v Medgorjah. Sprva je bil pokopan v Celovcu, kjer je hudo ranjen v bolnici umrl, prekopan 1946.
Padlim za svobodo, 131--133

Pokopališče okrog vaške cerkve sv. Lamberta v Radišah / Radsberg Radsberg 1, 9065 Ebenthal in Kärnten, Avstrija

PADLIMA PARTIZANOMA
1941--1945
DEN GEFALLENEN PARTISANEN
MARTIN OGRIS
LOVRENC PISTOTNIK

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
11.10.2023. 00:00
M. Kermavnar, 11.10.2023, dodal fotografije 3/1 do 3/5 in spremenil status v "obiskan".
Avstrija
9547
Pokopališče Žale, Lado Ambrožič-Novljan
Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [28B], vrsta [4], grob [8]

A M B R O Ž I Č E V I

zvezda

LADO  AMBROŽIČ

NOVLJAN

1908  -  2004

Obstoječi spomeniki
D. Divjak 24.2.2025, 25.3.2025
25.3.2025. 00:00
D. Divjak dodal posnetke 25.3.2025
Grob
Ljubljana
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11
4381
Padlim borcem

Kamnita plošča z imeni padlih v NOB in nanjo pritrjen okrogel bronast relief Draga Tršarja.

EŠD 10457

Na zelenici ob cesti skozi vas, južno od magistralne ceste, pred osnovno šolo (Petrovče 32).

                       BORCI PADLI V 
               NARODNOOSVOBODILNI 
                      BORBI 1941 – 1945

BERVAR JOŽEF ● ELERO FRANC ●
                  ● FLIS EDVARD ● GORŠEK MARTIN
GROBLER KATARINA ● ERNEJC OTON
                ● JURHAR JOŽEF ● KAČ FRANČIŠEK
KAVALAR JANEZ ● KOPRIVA ANTON ●
       ● KOPRIVA STANISLAV ● KOPRIVA JANEZ
KOGOVŠEK VLADIMIR ● KOŠENINA BOGOMIR 
             ● KOŠTOMAJ FRANC ● KRIŽNIK ALBIN
LEDNIK OLGA ● MAZZONI LEOPOLD ●
                 MAZZONI KONRAD ● MIRNIK JANEZ
MIRNIK MATIJA ● MLAKAR FRANČIŠEK ●
     ● MLAKAR TEREZIJA ● MLAKAR LOVRENC
MLAKAR JOŽEF ● MUTEC ANTON ●
      ● OŽIR ALFONZ ● PRISTOVŠEK LADISLAV
REBERNAK ANTON . REBERNAK JOŽEF . 
                REHAR VINCENC ● SALEZIN FRANC
SITAR MIHAEL ● ŠIRCA FRIDERIK ●
         ● ŠIRCA MIROSLAV ● ŠTORMAN FRANC
TOMAN JANEZ ● VERČKOVNIK BOGOMIR
      VERTAČNIK ALOJZIJ ● VIPOTNIK STANKO
JOŽE JURHER

                             SLAVA JIM

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 8. 2019 26.9.2021 D.Divjak
26.9.2021. 00:00
26.9.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Kamen s ploščo
Žalec
K.o.: 1001 - PETROVČE, št.parc.: 384/23
2099
Leskovec pri Krškem, spominska plastika Maksa Strmeckega

Rojen je bil 30.maja 1908 v Jenkovem (ital. Venco) pri Krminu,  med prvo svetovno vojno se je družina preselila v Krško in tam  dokončal osnovno šolo. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in se vpisal na medicinsko fakulteto V času študija je postal član KP leta 1928 in se posvetil delavskemu in revolucionarnemu gibanju. Deloval je kot član Pokrajinskega komiteja in SKOJa za Štajersko, skrbel za ilegalni tisk, leta 1928 postal sekretar Pokrajinskega komiteja SKOJa za Slovenijo in pokrajinskega odbora KO za Slovenijo. Zaradi izdaje je bil 1930 aretiran in dobro leto zatem v Beogradu obsojen na sedem let zapora. Leta 1939 se je vrnil v Krško in se kot absolvent medicine zaposlil kot stažist v krški bolnišnici. Aktivno je sodeloval pri Zvezi delavskega ljudstva, Kmečkem delavskem gibanju in pisal v razne liste in revije. Zaradi svojega političnega delovanje je bil odpuščen. Ob začetku vojne je odšel v Ljubljano, kjer je postal član propagandne komisije pri CK KPS. V partizane je odšel aprila 1942, najprej na Notranjsko, nato v novomeško okrožje in v Cankarjevo brigado, kjer je pod partizanskim imenom Rok spodbujal in krepil borbenost komunistov, mladincev in ostalih soborcev ter objavljal v časopisu Delo. 26. februarja 1943 je s štirim soborci padel v italijansko zasedo v Dolenji Straži pri Novem mestu. Težko ranjenega so zajeli Italijani in ga po zverinskem mučenju ustrelili.

Julija 1966 je bila na fasadi hiše na Cesti krških žrtev 19 v starem mestnem jedru Krškega ( Počivalškova hiša, kasneje je bila tu prodajalna Železnina), kjer je stanoval kor absolvent medicine, njemu v spomin odkrita pravokotna, svetla kamnita plošča z okvirjem in vklesanim napisom.

V osemdesetih letih je po njem bila na videmskem predelu Krškega po njem poimenovana ulica. Leta 1983 je v prostorih nekdanjega ZD bila odkrita bronasta spominska plošča s portretnim likom Maksa Strmeckega, ki jo je izdelal kipar in medaljer Vladimir Štoviček. S preselitvijo zdravstvene dejavnosti na lokacijo Grič je plošča ostala v skladišču. Na pobudo Združenja za vrednote NOB Krško je ta bila ponovno umeščena v krški zdravstveni dom. Ob slovesnosti sta ploščo odkrili njegova sorodnica Betka Pogačar in Marina Preskar, dolgoletna članica združenja. Ob tej priložnosti je predsednik združenja Lojze Štih v zahvalo za sodelovanja, posluh do zgodovine mesta  in osebnosti, ki so v njem živele, Zdravstvenemu domu podelil spominsko plaketo.

Vir in posnetki: Posavski obzornik, posavskiobzornik.si, Spominska plošča Maksa Strmeckija spet "doma", 28.1.2012

ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO, CKŽ 132, KRŠKO

1908              1943

MAKS STRMECKI

ŠTUDENT MEDICINE 

IN BOREC NOB

Obstoječi spomeniki
Anton Petrovič, 6. 8. 2017, 25.januar 2021-dopolnil D.Divjak
25.1.2021. 00:00
25.1.2021-dopolnil slike in tekst ter popravil podatke, D.Divjak
reliefna plastika
Krško
K.o.: 1321-LEKOVEC, št.parc.: 972/9, občina Videm
7778
Brežice, Železniška postaja

V Parku (na tržnem prostoru) pred železniško postajo Brežice je spomenik padlim borcem in žrtvam za svobodo iz kraja Brežice-okolica.
Spomenik predstavlja črna kamnita plošča na betonskem stebru. Napis je obrnjen proč od ceste, v smeri poslopja železniške postaje.

Vodnik po partizanskih poteh in Register kulturne dediščine navajata leto odkritja spomenika 1969.

Popisovalec obeležij Stane Piskar pa leta 2017 navaja: Datum odkritja 29. 11. 1951, avtor Peter Šepec, ZB Brežice, napisi so bili obnovljeni 1996. 30. 7. 1989 je bila obnovljena plošča, izvršil Kamnosek Jakša Marjan iz Krškega.

  • Vodnik po partizanskih poteh, str. 471.
Park pred železniško postajo Brežice, Trg vstaje 3.

              KAKOR PONOSNI GALEBI
                          NAD VODO
            TAKŠNI STE PADLI ZA NAŠO
                           SVOBODO
                                              – KAJUH

BLAŽEK MARTA           *    22.7.1923   +     4.5.1944
CERJAK MARJAN         "      2.2.1924   "  27.11.1941
CERJAK SREČKO         "   18.5.1918   "   27.12.1941
CERJAK ANTON           "      3.5.1916   "         4.1945
GOLIČ JOŽE                  "     2.2.1919   "      3.3.1945
HERVOL STANKO         "  29.11.1924   "    23.3.1944
JURKAS JOŽE               "   25.6.1910   "            1943
KRAGL ANTON              "     9.9.1913   "    20.4.1945
KRAGL VIKTOR             "   1.10.1926   "    1.8. .1944
MARČUN JULKA           "    13.8.1925   "      8.2.1945
MILAVEC MARICA         "   22.2.1924   "    18.3.1945
MILAVEC IVAN              "      8.2.1922   "  29.11.1941
MILAVEC ALBIN             "    3.2.1923   "   29.11.1941
MILAVEC MARJAN         "  16.8.1924   "   29.11.1941
PERIC IVAN                    "    8.7.1888   "   24.10.1942
ZORKO FRANC              " 24.12.1923   "    15.4.1944
ZAKŠEK IVAN                 "  14.2.1913   "    20.9.1944
SAVNIK FRANC              "  21.1.1919   "    12.3.1945
VOLČANŠEK STANKO   "          1911   "            1944
CERJAK IVAN                 "  25.9.1911   "            1944
ŽABKAR ANTONIJA       "  10.6.1910   "     31.8.1942

                                                       KO ZZB BREŽICE

Peter Šepec
1969 ?
Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik 9. 10. 2022. U. Skalicky, 21. 4. 2017.
25.4.2024. 00:00
8.10.2025. 11:32
Dodal slike spomenike. M. Hladnik 19. 11. 2023. M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na spomeniku. M.Kermavnar, 8.10.2025, Združil dva zapisa (U. Skalicky, 21. 4. 2017 in S. Gradišnik 9. 10. 2022) za isti spomenik, spremenil ime spomenika ter združil in preuredil vsebino.
Brežice
1282 BREZINA, 218/1
9105
OŠ Brestanica

Relief Vladimirja Štovička je na na naslovnici knjige Padli v ognju revolucije (ZB NOV Krško, 1971). O njem poroča članek v Dolenjskih razgledih. Tone Petrovič je ugotovil, da se nahaja v šoli (gl. sliko); po prenovi do oktobra 2024 ( ob obletnici njene pridobitve) bo v šoli na drugem mestu. Druge Štovičkove plastike so po informaciji Nine Sotelšek v muzeju v Krškem.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 129.

OŠ Brestanica

Narodi Jugoslavije v borbi za svobodo
 Selitev 1941  1945 Vrnitev

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po informacijah Antona Petroviča
22.5.2024. 00:00
reliefna plastika
Brestanica
6125
Mamolj, petim padlim

Litijski zbornik, 350

Mamolj 23, na obcestni fasadi nekdanje osnovne šole, nasproti kapelice.

      V SPOMIN PADLIM BORCEM
                  ZA SVOBODO
             V LETIH 1941 – 1945

POTISEK KAREL    *24.4.1923   PODMILJ
POTISEK JOŽE       *12.3.1925   PODMILJ
POTISEK FRANC    *17.1.1927   PODMILJ
KAČIČ FLORJAN      *5.5.1904   DOL P. HRASTNIKU
KRAMAR FRANC    *22.3.1907   ČEBELNIK
ROZINA ALOJZ        *11.3.1911   ČEBELNIK

          SLAVA PADLIM BORCEM

                 ZVEZA BORCEV POLŠNIK

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 19. 8. 2020
23.6.2024. 00:00
M. Kermavnar, 23.6.2024, po fotografijah dopisal besedilo na PLOŠČI.
Spominska plošča
Litija
1840 POLŠNIK, 1795/2
5311
DOLNJI SUHOR-.Spomin napadu na belogardistično postojanko na Suhorju

Uničenje belogardstične postojanke

Zadnja faza velike italijanske ofenzive se je končala med 29. oktobrom in 4. novembrom 1942 na Gorjancih. V drugi polovici novembra se je v šoli in župnišču na Suhorju nastanila 3. četa 3. bataljona belogardistične Legije smrti. Imela je nalogo nadzorovati cesto Metlika-Novo mesto ter onemogočiti stike med slovenskimi in hrvaškim enotami NOV preko tega ozemlja. Zato jo je slovensko-hrvaški operativni štab, ustanovljen 24. novembra 1942 v vasi Cvetišće na Žumberku, sklenil takoj napasti. Del 13. hrvaške udarne brigade Josip Kraš je zvečer 26. novembra začel z napadom na postojanko; v njej je bilo okoli 170 sovražnikovih mož. Ostali del hrvaške brigade, Cankarjeva brigada ter Vzhodnodolenjski odred so zavarovali napad. Do naslednjega jutra je bila postojanko popolnoma uniičena. Večino moštva so partizani zajeli-med njimi 8 belogardističnih organizatorjev; komandanta 3. bataljona kapetana Dobrivoja Vasiljevića-Izoka je partizansko sodišče obsodilo na smrt. Zaplenjeno so bile tudi velike količine orožja, streliva in razne vojaške opreme. Načrt Italijanov, da bi predvsem z belogardisti vojaško obvladali Gorjance, je propadel.

 V spomin na to veliko zmago hrvaških in slovenskih partizanov, ki je zaustavila širjenje belogardizma v Beli krajini, je občina Metlika 26. november proglasila za občinski praznik, obenem pa je to postal praznik krajevne skupnosti Suhor.

 Plošče v spomin na to partizansko zmago so odkrili na kulturnem domu XIV. divizije 26. novembra 1967.

Vir: arhiv ZB NOB Metlika (77)

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 137.

Gasilni dom za OŠ Suhor, Dolnji Suhor pri Metliki 25.

NA TEM KRAJU SO
26. NOVEMBRA 1942
SLOVENSKI IN HRVATSKI 
PARTIZANI NAPADLI IN UNIČILI 
BELOGARDISTIČNO
POSTOJANKO

  SKUPŠČINA OBČINE IN
  ZZB NOV METLIKA OB
  25 LETNICI NAPADA

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 10.4.2020 18.2.2022 D.Divjak
18.2.2022. 00:00
12.2.2022, 18.2.2022 dodal opis in dopolnil podatke D.Divjak
Plošča na fasadi
Metlika
K.o.: 1564 - HRAST PRI JUGORJU, št.parc.; 2539/1
8736
Spominski park Donja Gradina, BiH

Nadaljevanje kompleksa uničevalnega taborišča Jasenovac. Na to področje so ustaši s splavom preko Save vozili taboriščnike iz Jasenovca in jih številne krvavo pobili že na splavu. Po razpoložljivih podatkih je bilo na področju Donje Gradine pobitih 386.000 taboriščnikov. Spominski park sestavljajo posamezna grobišča, in to Topole z 41 skupinskimi grobovi na 2.465 m2, otroško grobišče Jasen s štirimi skupinskimi grobovi na 400 m2, Bare z dvema skupinskima grobovoma na 115 m2, Hrastovi s sedemnajstimi skupinskimi grobovi na 2.443 m2,  Košute z dvanajstimi skupinskimi grobovi na 569 m2, Brijestovi z dvema skupinskima grobovoma na 30 m2 in s kostnico zbranih ostankov na širšem področju izven skupinskih grobov, Orlovače z dvaindvajsetimi skupinskimi grobovi na 2.408 m2 (ti so običajno dolgi 50, široki 3–4 ter globoki 2,5 metra), Vrbe na površini 8.900 m2  ter Tišina s skupno površino 5.000 m2, pri čemer so bili na SZ delu ugotovljeni štirje skupinski grobovi, na ostali površini pa so razpršeni posamični in skupinski grobovi.

Vir: Spomen područje Donja-Gradina 

https://www.jusp-donjagradina.org/

Iz Jasenovca na hrvaški strani po cesti in mostu preko Save v BiH, kjer je takoj na začetku omenjeni spominski park.
Neobiskani spomeniki
D. Divjak 25. 12. 2023
25.12.2023. 00:00
Spominski park
Kozarska Dubica
8163
Ljubljana, spominski park na Žalah, heroj Runko Zvonimir

Grob narodnega heroja Runko Zvonimira

Zvonimir Runko

Geslo: herojgrob1234

Ljubljana, pokopališče Žale [B], oddelek [TAL], vrsta [L0], grob [517]

NARODNI HEROJ
ZVONIMIR RUNKO
1920-1942

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 30.1.2023, po podatkih in fotografijah Mojce Luštrek ter po obstoječem zapisu o Spominskem parku padlim borcem in talcem NOB na Geopediji., D. Divjak dopolnil podatke, 28,8,2024, 25.3.2025
25.3.2025. 00:00
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis, D. Divjak dopolnil podatke 29.8.2024, dodal posnetka 25.3.2025
Grob(išče)
Ljubljana
K.o.: 1736-BRINJE I., št.parc.: 682/11
8928
Carlo Kalc
Via S. Maurizio, 8, 34125 Trieste TS, Italija

HIER ARBEITETE
CARLO
CALZI (KALC)
GEBOREN 1904
VERHAFTET 10.12.1943
DEPORTIERT 1944
DACHAU
NATZWEILER-STRUTHOF
ERMORDET 19.7.1944

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
18.4.2024. 00:00
Spotikavec
Trst
6952
Edvard Bader
Cesta 27. aprila 1, 1000 Ljubljana

TUKAJ JE PREBIVAL
EDVARD BADER
ROJ. 1889
ARETIRAN 8. XI. 1943
DEPORTIRAN
V DACHAU
UMORJEN 18. II. 1945
V BUCHENWALDU

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po podatkih in sliki Mojce Župančič.
5.9.2021. 00:00
Spotikavec
Ljubljana
Gradišče II, 48/6
4994
Ljubljana, Grobišče NOB pokopališče Sentvid

Grobišče predstavlja dvojni grob prekrit s črno marmorno ploščo. Spominska plošča z napisom je pritrjena na pokopališki zid. V prvotni obliki je bila odkrita 1. novembra 1946.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 68-69.

Grobišče borcev leži na krajevnem pokopališču Ljubljana - Šentvid, na SV delu pokopališča, ob zidu.

           PADLI BORCI V NOB             
MAVER ALOJZ                 1914 - 1944
PERŠIN CIRIL                  1912 - 1944
ŠTRUKELJ MARJAN       1919 - 1944
TOVORNIK IVAN             1913 - 1944
ŽIVALIČ FRANC              1911 - 1945

Obstoječi spomeniki
Miloš Kermavnar, 12.2.2020. 27.junij 2021 dopolnil D.Divjak
27.6.2021. 00:00
27.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Dvojni grob s spominsko ploščo
Ljubljana
K.o.: 1754 - ŠENTID NAD LJUBLJANO, št.parc.: 346
4704
Šempas, Spomenik vasi in padlim vaščanom v NOB

Na okroglem platoju je pet spiralasto zaključenih zidov. Na vsakem zidu je upodobljen motiv iz šempaske zgodovine in borbe za narodnostne pravice od šempaskega tabora do druge svetovne vojne. Na dveh ploščah so imena in priimki 38  padlih vaščanov.

Avtor Marko Pogačnik.

odkrit 1980.

EŠD 26231

Spomenik stoji pred osnovno šolo v Šempasu. Šempas 76c

V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU 1941 -1945 
SO DAROVALI ŽIVLJENJE:
             .             
BRANKOVIČ AVGUST               1911 -1943
BRANKOVIČ FRANC                 1906 -1945
CEJ FRANC - HRIBAR              1924 - 1943
CERNATIČ LEOPOČD               1913 - 1945
CINGERLE FRANC                    1927 -1943
FAGANEL ALOJZ                       1924 -1944
FORNAZARIČ ERNEST             1928 -1944
FORNAZARIČ VENČESLAV      1925  -1943
KLANJŠČEK ALOJZ                   1918 -1944
KROVATIN STANKO-MITKA       1907 -1945
KOMEL JOŽEF                           1918 -1943
KOMEL VENČESLAV                 1920 -1943
KOŠUTA ANTON                        1924 -1945
LEBAN FRANC                           1920 -1943
LENŠČAK FRANC                      1923 -1945
MERKELJ FRANC                      1921 -1943
MERKELJ IVANKA                      1923 -1945
MLADOVAN ANTON                   1915 -1944
NARDIN ANTON                         1911 - 1945
PAVLIN RAFAEL                         1907 -1941
                .             
TERČIČ CIRIL                            1914 -1942
PAVŠIĆ MIRO                            1921 -1944
PELICON ANGEL                      1927 -1944
PELICON JULIJ                         1911 -1944
PERŠIČ ALOJZ                          1925 -1944
PERŠIČ LADISLAV                    1920 -1944
PERŠIČ VLADIMIR                    1922 -1945
REMEC CIRIL                             1896 -1943
RIJAVEC EDVARD                     1907 -1942
RIJAVEC ERNEST                     1897 -1945
SMET IVAN                                1923 -1945
SVETINA DAVID                        1923 -1943
SVETINA ZORKO                      1927 -1945
ŠKARABOT FRANC                  1905 -1943
ŠKARABOT JOŽEF                   1917 -194
ŽIVEC FRANC                           1886 -1945
ŽIVEC MIRKO                            1919 -1943
ŽIVEC VIKTOR                          1898 -1944
.
        POSTAVILI VAŠČANI ŠEMPASA 1980             

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 11.11.2019 27.avgust 2021 dopolnil D.Divjak
27.8.2021. 00:00
27.8.3032 dodal fotografije in dopolnil tekst in podatke D.Divjak
Spomenik
Nova Gorica
K.o.: 2313 - ŠEMPAS, št.parc.: