Bronasti doprsni kip publicista in partizana Dušana Bordona stoji na kvadrastem kamnitem podstavku z vklesanim in črno pobarvanim napisom. Okoli spomenika je urejena manjša gredica. Avtor kipa je kipar Jože Pohlen. Spomenik je bil odkrit 23. maja 1975.
EŠD: 17080
Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 396.
Dušan Bordon Wikipedia
Primorski slovenski biografski leksikon. 3. snopič: Bor-Čopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1976, str. 105-106.

»Študent, revolucionar, partizan in žrtev fašističnega nasilja Dušan Bordon se je rodil 16. decembra 1920 v Trstu. Oče Dragotin, doma iz Kavaličev pri Sv. Antonu – Koper, in mama Ana Turk iz Marezig sta se preselila v Trst, kjer sta si poskušala urediti znosnejše življenje, vendar sta se zaradi fašističnega nasilja kmalu umaknila na Ptuj, od tam pa sta odšla v Ljubljano, kjer je Dušan obiskoval ljudsko šolo in gimnazijo. Na Filozofski fakulteti je študiral romanistiko. Leta 1938 je začel izdajati časopis Slovenska mladina, katerega je urejal in pisal članke pod raznimi psevdonimi. K temu delu je pritegnil tudi Karla Destovnika - Kajuha. Priključil se je študentski brigadi na Hrvaškem, vendar se je kmalu vrnil v Ljubljano, kjer je v ilegali ustanavljal partijske celice in organiziral zbiranje orožja. 
       2. julija 1941 je Dušan obiskal starše. Zaradi izdajstva je bil aretiran z bratom Radom, zaprt v Ljubljani in nato sta bila brata deportirana v italijansko taborišče. Ker sta iz vsakega taborišča poskušala pobegniti, sta bila leta 1943 premeščena v taborišče Renicci v Toskani. Nekaj dni pred kapitulacijo Italije sta s skupino Slovencev pobegnila in po nasvetu domačina so ostali v bližnjih gozdovih in se povezali s partizani. Dušan je sodeloval pri ustanovitvi 24. garibaldinske brigade Pio Borri, bil je njen prvi politični komisar. 
       Usodnega 13. aprila 1944 je s skupino partizanov napadel salojske fašiste pri Samprocinu blizu kraja Caprese Michelangelo. Ti so se razdelili v dve skupini in partizane nameravali obkoliti. Umik je kril Rus Pjotr, ker pa mu je puška zatajila, je ostal tudi Dušan in sta tako oba padla, med umikajočimi partizani je bil samo eden ranjen. Brat Rado je drugi dan poskrbel, da sta bila padla pokopana v gozdu. Takoj po vojni sta bila prenesena na bližnje pokopališče in leta 1973 v jugoslovansko kostnico v Sansepolcru. 
      Dušana se v Sansepolcru še danes spominjajo, in to ne samo zaradi jezika, temveč zaradi njegove svobodomiselnosti, upornosti, spoštovanja ljudi in predvsem zaradi herojstva, ko je žrtvoval življenje, da je rešil sotovariše – borce. 
      Po njem so leta 1972 poimenovali Osnovno šolo v Semedeli v Kopru. Generacije »bordonovcev« poznajo življenje študenta, revolucionarja in borca za pravice, kar si Dušan ob 100. obletnici rojstva tudi zasluži. Njegov brat Rado, partizan, pesnik, ki je po vojni živel v Ljubljani, je ob smrti brata napisal pesem: 

POKOP 

Nikoli več ne bodo mi sijale 
dobrotne oči, mi usta govorila, 
ki marsikdaj so me potolažila, 
ko v meni so moči se že rahljale. 

Nikoli več ne bodo mi dajale 
prijazne roke v trudno dlan krepčila. 
Nič več ne bo uporna pest se bila 
na cestah, ki v svobodo so peljale. 

Slovo za zmeraj od življenja jemlje. 
In dasi usta so mu bleda, nema, 
prešinja jih nasmeh, kot da le drema. 

Zamolklo v mračni gozd zveni lopata 
in težke grude nedomače zemlje 
se zgrinjajo mi na srce in – brata.

Vojko Vodopivec, Revolucionar in žrtev vojnega nasilja /Ob stoti obletnici rojstva Dušana Bordona/, Svobodna beseda, Letnik 7, št. 63, januar 2021, str. 5 Elektronski vir: Svobodna beseda, januar 2021, 5 Dostop: 29. 6. 2024). 

DUŠAN BORDON

ŠTUDENT REVOLUCIJONAR

1920 1944

Po ustanovitvi Lackove čete januarja 1944 , ki je delovala v neposredni bližini Maribora, je postalo zadrževanje članov okrožnega odbora KPS Maribor v mestu zelo nevarno. Poleg tega je štab čete imeti za uspešno delovanje stalne stike z okrožnim komitejem. Zato je bilo potrebno najti ustrezen in varen prostor. Prav tako nujna je bila potrebna okrožna tehnika, ki bi oskrbovala partizansko enoto in terenske delavce s prepotrebnim ilegalnim tiskom. Okrožno tehniko, ki je delovala na Meljskem hribu, je bilo treba zaradi ogroženosti čimprej preseliti. Tako sta bila potrebna vsaj dva bunkerja.

Februarja 1944 so se odločili,  da morata bviti bunkerja v neposredni bližini mesta. Izbrali so ravninski, gosto obraščen mladi gozd v bližini domačije članice okrožnega komiteja Mice Rokove vMiklavžu.Lokacijo za dva bunkerja so našli južno od Ptujske ceste. Med seboj sta bila oddljena 10 minut hoje. Bunkerja sta bila široka tri in dolga štiri in visoka dva metra. Na dnu je bil gramoz, na njem tramovi in čez deske. Strop je bil zaradi odtoka rahlo nagnjen, čezenj potegnjena strešna lepenka, prek vsega pa še 30 cm zemlje, nasajne z mahovino in resjem. Poskrbljeno je bilo tudi za ventilacijo. Bunkerja sta bila dobro zamaskirana in ju Nemci do konca vojne niso odkrili. Bunker, ki je služil za okrožno tehniko in je bil od bunkerja Triglav oddaljen kilometer in pol, so imenovali Sevastopol. Tehniko je vodil študent medicine Vinko Gregorc-Suhi, pomagali pa so mu sestra Mira Gregorc-Balček, Čehinja Vlasta Vnje-Živa in predvojni komunist, Hrvat Boban.Članke in drugo gradivo za delo tehnike so sestavljali in zipkali v bunkerju Triglav.Dostop v bunker Sevastopol so imeli samo člani okrožnega komiteja KPS Maribor.Zaradi izdaj in aretacij v okrožju Maribor je štab Lackovega bataljona 6. junija 1944 zapustil bunker Triglav in preko Frama odšel na Planico. Iz Sevastopola pa so istočasno preselili tehniko v Fram k Černetovim, kjer so nadaljevali z delom.Vir: Zbornik spominskih obeležik NOB v občini Maribor-Tezno,Maribor, julij 1987

TU JE BILA V ČASU NOB

ZEMLJANKA SEVASTOPOL

V KATERI SO RAZMNOŽEVALI 

NARODNOOSVOBODILNI TISK

Zadnja slika je s prireditve 19. X. 2024.

OSNOVNA ŠOLA

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA

JESEN

TINJE

[preveri lokacijo fotografij]

Geslo: taborišče123

V spomin na fizično in moralno trpljenje internirancev

                                                    Julij 1942/September 1943
Ta kraj je bil v času fašizma taborišče za slovenske in hrvaške

Približno dvesto je bilo žrtev, med njimi triinpedeset otrok,

         zaradi podhranjenosti, mraza in bolezni

                                                                       1943

Leta 1943 je bil nekaj mesecev tudi taborišče za vojne ujetnike.

                                                                       1945

Med majem in avgustom 1945 je bil taborišče za begunce

                               iz vse Evrope.

Sprejeto je približno 20.000 ljudi, tudi Slovencev in Hrvate.

.

Druga plošča

V ŽALOSTEN SPOMIN NA INTERNIRANE 

CIVILISTE IZ BIVŠE JUGOSLACIJE, KI SO

ŽIVELI IN UMRLI V KONCENTRACIJSKEM

TABORIŠČU V VISCU OD FEBRUARJA DO

                SEPTEMBRA LETA 1943

                                                   .

MDDSZ                                 VISCO DECEMBER 2009

SLUŽBA ZA VOJNA GROBIŠČA

Magdalena Grlica: Sistory navaja: Ime in priimek: Magdalena Grlica, Oče: Ivan, Mati: Helena, Po domače: Vesevska, Datum rojstva: 21. 07. 1880, Kraj rojstva: Krtina, Kraj bivanja: Krtina, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): gospodinja, Datum smrti/izginotja: 03. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Auschwitz, Kraj pokopa: Auschwitz, Država pokopa: Poljska.
.
»Konec januarja 1944 so začeli pripravljati transport, podoben transportom iz leta 1942. Spet so zbirali tako imenovane neozdravljivo bolne: jetične, spolno bolne, epileptične, takšne z nezdravečimi se ranami ali novimi tvorbami. In to pot tudi tiste, ki so jih vrnili iz delovnih taborišč, kjer so postale za delo nesposobne. Ker so se jetnice bale, da bo s tem transportom tako, kot je bilo s tistimi 1942, so prek nakladalne delovne skupine – ladekommando iztihotapile poročilo o teh pripravah in poročilo je res prišlo v Anglijo, kjer ga je izkoristila BBC. Morda je zato sam poveljnik taborišča Suhren odhajajočim zagotavljal, da gredo samo v  drugo taborišče, česar mu ni nihče verjel. […] Najprej so jih poslali v Lublin in od tam, pač zaradi prodirajoče rdeče armade v Auschwitz, od koder so se nekatere preživele vrnile v Ravensbrück. Za ta »bolniški« transport so določili tudi okrog 15 Slovenk. […] Elizabeta Draš in Magdalena Grlica sta tik pred koncem umrli.«(Erna Muser, Vida Zavrl, FKL Žensko koncentracijsko taborišče Ravensbrück, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1971, str. 116, 117)

»Vojna vihra me je doletela na gradu Krumperk, ki stoji na prijaznem gričku 2 km južno od glavne ceste Ljubljana–Celje in 3 km vzhodno do Domžal. […] V začetku oktobra 1941 so se Nemci na gradu za stalno naselili. S tem, ko je bil Krumperk zaseden od Nemcev, je bilo delo za osvobodilno gibanje zelo oteženo, ker je pred enim vhodom bila stalna straža. Ilegalci v grad niso mogli več, zato je bilo treba kurirje sprejemati na dogovorjenih skrivnih mestih izven gradu. Le požrtvovalni Helena Grlica in njena hčerka Julka iz Veselka sta nas poslej obveščali o vsem potrebnem. Ker je stal njun dom na povsem samotnem kraju, je bil za shajanje kaj primeren, poleg tega pa še gostoljubnost in požrtvovalnost Veselske mame. Kadar je bila potrebna hrana za partizane, jo je prišla iskat priletna Veselska mama ali njena hčerka. Iz gradu mimo straže sta odnašali hrano v cekarjih moje hčerke z izgovorom, da nosijo malico delavcem na polje. 

Dne 29. oktobra 1941 je moža aretiral gestapo. Istega dne sta bili aretirani tudi Helena in Julka Grlica in še več drugih. Bili so izdani. Obe Grličevi so odpeljali v Šlezijo. Nikoli več se nista vrnili.«  (Sodelovanje s partizani Radomeljske čete, Napisala Marija Keglovič, Novo mesto, 1959, v: Stana Gerk, Ivka Križnar in Štefanija Ravnikar-Podbevšek (ur.), Slovenke v narodnoosvobodilne boju, I, Zbornik dokumentov, člankov in spominov,  Ljubljana: Zavod Borec v Ljubljani, 1970, str. 131, 132)

Opomba
Magdalena Grlica je napisana tudi na spominski plošči V spomin padlim borcem in žrtvam fašizma 1941–1945 iz območja ZB Zg. Krtina.
_______________________________________________________________________

Julijana Grlica: Sistory navaja: Ime in priimek: Julijana Grlica, Oče: Jože, Mati: Magdalena, Po domače: Vesevska, Datum rojstva: 10. 12. 1905, Kraj rojstva: Trst, Kraj bivanja: Krtina, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 00. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Ravensbrück, Kraj pokopa: Ravensbrück, Država pokopa: Nemčija.

»Ko je 14. oktobra 1941 legel na zemljo mrak, so gestapovci obkolili Primaškovo hišo na Gorjuši. […] Po naročilu komisarja je 30. oktobra zgodaj zjutraj hitel občinski sluga Tone Starbek obvestit Kegloviča na Krumperku in brata Franca in Janeza Petriča v Lazih, naj se umaknejo, ker jih nameravajo Nemci aretirati. Kegloviča ni bilo doma, Valepov France je takoj odšel k bratu Tonetu-Mosnarju v Krtino, medtem ko Janez sploh ni hotel oditi z doma; dejal je, da ni nič kriv. To je bilo sicer res, vendar mu niso prizanesli. Ker je nekdo na poti nič hudega sluteč povedal Nemcem, da utegne biti France v Krtini, so ga tam aretirali. Isti dan so aretirali tudi Kegloviča in enainšestdesetletno mater Heleno Grlico na Vesevki, njeno hčer Julijano so vzeli kar z dela v Kocjančičevi tovarni na Viru, […] Terezijo Miš, Heleno in Julko Grlica pa so takoj po novem letu 1942 poslali v koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Tu je bila Julijana 6 mesecev »poskusni zajec«. Dočakala je leto 1944. Ko so se Nemci že umikali, je z drugimi taboriščnicami prišla do Münchna, kjer je opešala. Ker so Nemci tedaj v Münchnu postrelili precej jetnikov, je bila verjetno med njimi tudi Julijana. Njeno mater so najprej premestili v Lublin, leta 1944 pa v zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz, od koder se ni nikoli več vrnila.« (Stane Stražar, Kronika Doba, Ljubljana: Jamarski klub »Simon Rodič – Ivan Sešek« Domžale, 1970, str. 193, 194)

Opomba
Julijana Grlica je napisana tudi na spominski plošči V spomin padlim borcem in žrtvam fašizma 1941–1945 iz območja ZB Zg. Krtina.

Iskalnik grobov, Domžale, Krtina

[križ]

GRLICA
MAGDALENA   * 1880    + 1944
JULIJANA         * 1905    + 1945

Spominska lipa v spomin Francu Korbunu in bratom Kamenškom s spominsko ploščo. Mesto postavitve: zelenica med Korbunovo 1 in Kamenškovo ulico. Granit.

• Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor. S. Gradišnik, 15. 6. 2025

L. 1953 kraj doma Svobode odkriti monumentalni spomenik 172 borcem in žrtvam nacizma iz Prebolda, Kaplje, Latkove in Dolenje vasi, Gornje vasi, Šešč, Matk in Marije Reke. Spomenik sestavljajo polkrožni granitni zid z vzidanimi marmornimi ploščami z imeni 172 žrtev, žara heroja Slavka Šlandra in v osrednjem delu bronasti figuralni reliefi; spomenik je delo kiparja Draga Tršarja
EŠD 10460

• Žalec. KLS

foto123

  prva plošča z leve:

     PREBOLD:

     BORCI:
HUŠ KONRAD
KOBAL FRANC
KREGAR ALFONZ
LUBEJ ANTON
LUBEJ EDI
MRAK IVAN
MARINC FRANC
PEČNIK ANTON
SORČAN VIKTOR

.

  druga plošča:

ŠKORJANC JOŽE
ŠKORJANC MARTIN

     TALCI:
KOBAL ALOJZ
KREGAR VINKO
MARINC JOŽE
PODPEČAN FRIC
POZNIČ ANTON
SIRŠE FRANC
VEDENIK FRANC

.

  tretja plošča:

     INTERNIRANI:
ARTNIK ALOJZ
BREZOVAR ALBIN
MRAK TONČKA
POZNIČ FRANC
ŠKORJANC MARIJA

.

  četrta plošča:

     KAPLA VAS:

     BORCI:
AHAC IVAN
AHAC LEOPOLD
MATKO KAREL
RIBIČ FRANC
ROT MARJAN
ŠLANDER IVAN ML.
TURK JOŽE

     TALCI:
BURKELC FERDO

.

  peta plošča:

BURKELC SILVO
ČEDE FRANČIŠKA
ČEDE MARIJA
KOTNIK IVAN
KRULJE FRANC
OCVIRK IVAN
OCVIRK IVAN ML.
OCVIRK LEOPOLD
POTOČNIK JOŽE
SVET FRANC
SVET IVAN
SVET KAREL
ŠLANDER MARIJA

.

  šesta plošča:

LOBNIK FRANC
TURNŠEK SANDI
ŠLANDER ROBI
ŠMID JANKO
VEGELJ LUDVIK
VEGELJ PAVLINA
ŽIBERT JULKA
ŽIBERT MARIJA
ŽIBERT KRIŠTOF ST.
ŽIBERT KRIŠTOF ML.

. 

  sedma plošča:

     INTERNIRANI:
[12 imen]

osma plošča:

LATKOVA VAS:

     BORCI:
[8 imen]

.

  deveta plošča:

     TALCI
[5 imen]

.

  deseta plošča:

ZAGOŽEN MARIJA

.

  enajsta plošča:

     DOLENJA VAS: 

     BORCI: 
[7 imen]

     TALCI:
[3 imena]

.

  dvanajsta plošča:

     [neznana vsebina]

.

  trinajsta plošča:

     ŠENTLOVRENC:

     BORCI:
FORŠTNER FRANC
FORŠTNER JOŽE
GOLIČ VINKO
GRENKO IVAN
HRIBAR DOMINIK
HRIBAR IVANKA
KUPEC FRANC
PEČOVNIK FRANC
RANDL FRANC
SAVINEK JOŽE

.

  štirinajsta plošča:

STENOVEC TEREZIJA ML.
PESKO ANA
ŠRIBAR IVAN
VEDENIK VINKO
VREČAR FRANC
ŽLIČAR ANA
ŽOHAR FRANC

     TALCI:
CESTNIK ANTON
CESTNIK FRANC
HRIBAR FRANC
KAČ JOŽE

.

  petnajsta plošča:

KUPEC ANTONIJA
KUPEC RUDOLF
KUPEC VINKO
LEBIČ KAREL

STENOVEC TEREZIJA ST.
POGAČNIK SREČKO
     INTERNIRANI:
CESTNIK IVAN
CESTNIK MARIJA
HRIBAR AMALIJA
LIKOVIČ LUDMILA
SITER FRANČIŠKA
ŽLIČAR MARTIN

.

  šestnajsta plošča:

     xxxx:

     BORCI:
[9 imen]

.

  sedemnajsta plošča:

     TALCI:
[6 imen]

.

  osemnajsta plošča:

     MATKE:

     BORCI:
[10 imen]

.

  devetnajsta plošča:

[2 imeni]

     TALCI:
[2 imeni]

     INTERNIRANI:
[2 imeni]

.

  dvajseta plošča:

     MARIJA REKA:

     BORCI:
[3 imena]

     TALCI:
[32 imenI]

     INTERNIRANI:
[3 imena]

                             SLOVENSKI PISATELJI,
             PADLI KOT ŽRTVE V BOJU ZA SVOBODO
Ivo Brnčič 1912 - 1943                            Vito Kraigher 1911 - 1945
Ivan Čampa 1914 - 1942                          Naci Kranjec-Pajlin 1916 - 1945
Tone Čufar 1914 - 1942                           Vladimir Martelanc 1905 - 1944
Anica Černej 1900 - 1944                         France Mesesnel 1894 - 1945
Karel Destovnik-Kajuh 1922 - 1944         Jože Moškrič 1902 - 1943
Ciril Drekonja 1896 - 1944                        Avgust Pirjevec 1887 - 1943
Bogo Flander-Klusov Joža 1918 - 1944   Ivan Rob 1908 - 1943
Ana Gale 1909 - 1944                              Slavko Savinšek 1897 - 1942
Ivo Grahor 1902 - 1944                            Tone Šifrer 1911 - 1942
Mara Hus 1900 - 1944                              Karel Širok 1889 - 1942
Dolfe Jakhel 1910 - 1942                          Franc Šturm 1881 - 1944
Miran Jarc 1900 - 1942                             Zmago Švajger 1910 - 1942
Maks Jeza 1918 - 1944                            Josip Vandot 1884 - 1944
Jože Kerenčič 1913 - 1941                       Franc Vidic 1872 - 1944
Edvard Kokolj 1911 - 1945                        Oto Vrhunec-Blaž Ostrovrhar 1915 - 1945
Ivan Korošec 1913 - 1942                         Stanko Vuk 1912 - 1944
Vinko Košak 1903 - 1942                          Avgust Žigon 1887 - 1941
France Kozar 1904 - 1944                        Tone Žnidarič-Štefan 1913 - 1944
                                 Društvo slovenskih pisateljev 1979             

Pregledan je bil (v grobem) le JV kvadrant pokopališča, drugo je treba še vpisati.

"8. V. so naši borci uničili luksuzni avto v katerem se je vozil komandant SS-oddelkov. Takoj nato so SS-ovci pod vodstvom oficirja, ki ima umetno roko obkolili vas Orehovico v okraju Zagorje. Vse ljudi so nagnali v hiše. Kmeta Cirila Sopotnika, ki je hotel pobegniti, so ustrelili. Drugi dan so ustrelili kmetico Drnovškovo, ki je bila prejšnji dan pobegnila in se potem vrnila domov. Nato so požgali hiše kmetom Francu Klanšičerju, Sopotniku in Ivanu Drnovšku. V njih so živi zgoreli Klančišar Ana, Ančka, 12 letni Franček in 1 in pol letni Slavko ter Sopotnik Ciril, Marija, Ivanka, Micka, Ivan, Cirilček, 13 letna Milena, 7 letni Slavko in 14 letna Marija Ramšak."  -- Fašistično - domobranski teror nad Slovenci XXIV, Blog MMC RTV SLO

Franc Dolinšek. Sistory.

Karel Dolinšek. Sistory.
..................................................

Dušan Jožef Juvan. Sistory.

Hubert Štibernik. Sistory.
..................................................

Cvetko Jere. Sistory.
..................................................

Jakob Sotenšek. Sistory.
..................................................

Stanislav Perc. Sistory.
..................................................

Kovač Ladislav * 1926 padel 1944 ni v Sistory?

FRANC DOLINŠEK
* 13. 11 1912 PADEL JUNIJA 1942.
NA ČEMŠENIŠKI PLANINI
KAROL DOLINŠEK
* 26. 1. 1918 PADEL JAN. 1943.
POD POHORJEM

..................................................

RODBINA ČUK

DUŠAN JUVAN, abiturient

* 1. 2. 1923, padel v NOV 1942

Ing. HUBERT ŠTIBERNIK

* 13. 9. 1914, padel v NOV 2. 2. 1943

..................................................

DRUŽINA JERE

SIN CVETO * 13. 5. 1924 PADEL 23. 3. 1944

..................................................

SOTENŠKOVI

JAKOB 14. 7. 1905 PADEL 30. 12. 1944

..................................................

PERC

STANKO *21. 5. 1910

PADEL ZA SVOBODO 22. 10. 1944 V KLANČIŠAH

..................................................

DRUŽINA KOVAČ

LADISLAV * 1926 PADEL 1944

Na hiši Antona Ocvirka spominska plošča 4 padlim borcem NOV, odkrita 15. julija 1956.

• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 479.

Opomba 1: Plošča je ne na hiši, temveč na skali za cesto nasproti Kompol 32. Katera naj bi bila hiša Antona Ocvirka, ne veva (M. in J. Luštrek), domnevava pa, da je ni več. Ciprese so že precej zrasle, kar se vidi na sliki lokacije. 
.
Več:
»Na fotografiji je spomenik pri Ocvirkovih v Kompolah. Ocvirkova družina iz Kompol je bila poštena in zavedna kmečka družina in ena prvih, ki je leta 1941 sodelovala v organiziranem odporu proti okupatorju. Tako je ta družina žal plačala najtežji krvni davek in to kar s štirimi člani družine. Ocvirk Jožica in Gregor sta umrla v taborišču Auschwitz in Dachau, Peter in Martin pa v partizanih. Leta 1956 so v njihov spomin in spoštovanje borci iz Štor na hiši odkrili spominsko ploščo. Mlajši rod Ocvirkove družine je pred leti zgradil novo hišo in staro podrl. Seveda je ostala spominska plošča. Na srečo imamo v Štorah odličnega in izjemno razumevajočega župana, gospoda Mirana Jurkoška, ki je takoj ukrepal in se z domačimi dogovoril za elegantno rešitev glede nove postavitve spominske plošče. Tako je nastalo to spominsko obeležje, ki ga člani domoljubnih organizacij ob določenih praznikih redno obiščemo in se poklonimo pokojnim članom Ocvirkove družine. Ponosni smo tudi na domačine, ki nas s hvaležnostjo in simpatijami vedno radi sprejmejo.«

• Srečko Križanec, Spominska slovesnost ob dnevu zmage v Štorah, Štorski občan, št. 2, junij 2022, str. 17. Elektronski vir: Štorski občan, št. 2, junij 2022, str. 17  Dostop: 2. 9. 2024.
• Fotografija 3/3: Srečko Križanec, Naši prvoborci, Štorski občan, št. 6, december 2009, str. 11. Elektronski vir: Štorski občan, št. 6, december 2009, stran 11 Dostop: 3. 9. 2024. 

[zvezda]

V SPOMIN

JOŽICI, GREGECU, TINETU IN PETRU

IZ DRUŽINE OCVIRKOVIH

PADLIM V NOV. 1941-1945

.

IZ HIŠE TE SO ŠTIRJE ŽIVLJENJE DALI,

DA BI NAM VSEM SVOBODNI DNEVI SIJALI.

1887   [gasilski grb] 1957

VSEM  PADLIM IN UMRLIM

ZASLUŽNIM ČLANOM

PGD SP.  POLSKAVA

Ploščo je Matija Matvoz odkril slučajno. V hiši še živi gospod, rojen 1937. Pripovedoval je o četnikih, ki so okoli velike noči leta 1945 prišli tudi do te hiše, kjer so bile še tri partizanke, ki so se na srečo pravi čas poskrile, ostale so pa tri bombe, ki so jih četniki našli. Na srečo ni bilo nobene žrtve, obnašali da so se prijazno. Spominsko ploščo so baje odkrili že nekaj let po drugi svetovni vojni.

• Spominska plošča - Pokrajinski odbor OF. Hikuk.com

V TEJ HIŠI JE IMEL OD
JESENI 1943 DO POLETJA 1944
SVOJ SEDEŽ IN BUNKER
POKRAJINSKI ODBOR
OSVOBODILNE FRONTE
ZA SLOVENSKO PRIMORJE
ORGANIZATOR IN VODITELJ
PRIMORSKEGA LJUDSTVA 
V BOJU ZA
NARODNO SVOBODO IN
DEMOKRATIČNE PRAVICE

                  [zvezda]

JUGOSLOVANSKI IN ITALIJANSKI 
PARTIZANI PADLI V BOJU PROTI 
SKUPNEMU SOVRAŽNIKU

               1943 – 1945

NAJ BI NJIHOVA ŽRTEV 
VZPODBUDILA NARODE K MIRU, 
BRATSTVU IN LJUBEZNI 
DO SVOBODE

                   ZZB NOV SLOVENIJE

JERINA RADO
RENER JOŽE
LOZEJ KARLO
KOCMAN MILAN
LESICA PALMIRO
MUŽINA IVAN
MIKLIČ LEOPOLD
PARTIGIANO ITALIANO 
                         IGNOTO
.

   [zvezda obdana z oljčnim vencem]

PARTIGIANI ITALIANI E JUGOSLAVI 
CADUTI CONTRO IL COMUNE 
NEMICO DELL`UMANITA`

                  1943 – 1945

POSSA QESTO SACRIFICIO 
SPRONARE I POPOLI DELL`UNITA` 
ALLA LIBERTA` ED ALLA 
FRATELLANZA

                             ANPI DEL FRIULI