Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
9221
Podgora, grobnica padlih za svobodo
Podgora, Piedimonte, pokopališče, Via IV novembre, nasproti industrijske cone

                   CADUTI PER LA LIBERTA
                        PADLI ZA SVOBODO

COMUNE DI GORIZIA             OBČINA GORICA
BREŠAN RAFAEL                    JERONČIČ KAMILO
BENSA IVAN                            KOGOJ MILAN
BENTIVOGLIO DOMENICO    MICOLUSSI SILVANO
BENTIVOGLIO ENRICO          MUŽINA JOŽEF
CIAN LUIGI                              ŽGAVEC JOŽEF
FONTANINI LUIGI                   ŽGAVEC ALBERT
CDQ PIEDEMONTE DEL CALVARIO     ANPI PIEDIMONTE DEL CALVARIO   
 KRAJEVNA SKUPNOST PODGORA                   VZPI PODGORA

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 25.7.2024
25.7.2024. 00:00
grobnica
Italija
684
Mirko Polak , Sv. Lenart nad Lušo

Spominska plošča na grobu pri kapelici pri Sv. Lenartu je posvečena padlemu borcu Škofjeloškega odreda Mirku Polaku, odkrili so jo njegovi starši leta 1950, kapelica je v bližini cerkve.

Mirko Polak, rojen 30. oktobra 1923 v Zgornjih Pirničah, pečar, dezertiral je iz nemške vojske, v partizane je vstopil oktobra 1944, padel je kot mitraljezec Škofjeloškega odreda 24. marca 1945 pri preboju iz sovražnikovega obroča pri Sv. Lenartu.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 176.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-lenart.html

Opomba 1: Levo od kapelice, pod cipreso, leži betonski okvir kot ga vidimo na pokopališčih in bi lahko predstavljal grob Mirka Polaka. Nagrobnika oziroma napisne plošče NI. Grobni prostor daje vtis, da je na redke čase negovan in ni povsem zapuščen. Na njem sem opazil ostanke zasajenega cvetja.

Mirko Polak je napisan med padlimi soborci na spomeniku levo od groba

Grob leži pri kapelici ob cesti proti Rovtu, 180 m od cerkve Svetega Lenarta oziroma 100 m od parkirišča cerkve, Sv. Lenart 21.

         MIRKO POLAK

ZG. PIRNIČE – MEDVODE

           * 30. X. 1923

          + 24. III. 1945

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar, nedokončano Dopolnil D.Divjak, 24. novembra
3.9.2023. 00:00
24.11.2020-dopolnil podatke D.Divjak M. Kermavnar, 3.9.2023, dodal fotografij1 in 2, Opomba 1
Spominska plošča
Škofja Loka
K.o.: 2069 Lenart, št.parc.: 464/8
2100
Spominska plošča petim partizanom

Pravokotna, glajena tonalitna plošča z vklesanim posvetilom, obdana s svetlim kamnitim okvirom je bila v prvotni obliki odkrita leta 1948 in prenovljena 1969. Posvečena je trem partizanom, ki so bili januarja 1945 ustreljeni na tem mestu.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 130.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=26788&submit.x=0&submit.y=0

Pod streli okupatorja sredi vasi je po zajetju konec januarja in v februarju 1945 umrlo pet borcev, komandir kurirske postaje Franc Bevc, učitelj Vilko Žener in neznan borec hrvaške narodnosti, zatem pa še načelnik odseka za prehrano pri okrajnem odboru OF Senovo Ladislav Anderluh – Ante in okrajni kurir Janez Zalokar. Vaščani so žrtve pokopali na obronku gozda pri vasi Dobrova, po osvoboditvi pa so pod lipo v središču Pustih Ložic v ZB NOB Senovo postavili spomenik iz bohorskega sekanca in njihova imena vklesali na spominsko ploščo. 

Sredi vasi, viden s ceste Senovo - Dobrova (Zalog) pod vaško lipo, nad koritom.

NA TEM MESTU JE 28. 1. 1945

OKUPATOR USTRELIL

PET PARTIZANSKIH BORCEV

                    ZB SENOVO

Obstoječi spomeniki
Anton Petrovič, 6. 8. 2017
18.2.2024. 00:00
Slika "4" - Bor1974, 13.IX.2022 Po "Sistory" Slavko ANDERLUH, roj. 15.05.1909 v Metnaju pri Stični, stan. Veliki Kamen, Franc BEVEC, roj. 15.IX.1902 v Gabrijelah, stan. Reštanj Bor1974-25.IIII.2023 M. Kermavnar, 18.2.2024, dodal opis iz Posavskega obzornika
v naravno skalao vzidana plošča
Krško
Dobrova, 37/1, privat
827
Gornje Cerovo - Spomenik NOB

22. 5. 1944 so Nemci začeli z najhujšo ofenzivo v Brdih. V Gornjem Cerovem so sežgali šolo ter ubili deset talcev vključno z dvema nosečima ženskama.

Spomenik je bil postavljen 17. 4. 1954 in je posvečen 10 talcem, ki so bili 22. 5. 1944 usmrčeni. Avtor spomenika je arhitekt Andrej Ambrožič. Nahaja se poleg nekdanje tovarne Ciciban in v bližini pokopališča

foto: Eva Marinič

Spomenik stoji v bližini pokopališča, na desni strani ceste za Dolnje Cerovo, pri nekdanji tovarni Ciciban, Gornje Cerovo 61.

          SLAVA PADLIM TALCEM
     .
Ustreljeni dne 22.V.1944 v gor. Cerovem
     .     
COLJA                 MIHAEL
FORTI                 SEVERIN
FORTI                 LEOPOLDA
JAKI                    JOŽEF
KREŠEVEC        ROZINA 
KUMAR               ANTON
OKROGLIČ         KAROL
PRINČIČ             VIKTORIJA 
PRINČIČ             ALOJZIJ
ŠTEKAR             JOŽEFA

Eva Marinič, 20. 12. 2016 12. februar 2021-dopolnil D.Divjak
13.6.2021. 00:00
12.2.2021 - dopolnil podatke in uredil zapis D.Divjak Dodal boljše slike M. Hladnik 13. 6. 2021.
spominska plošča, spomenik lokalnega spomina
Brda
K.o.: 2268-CEROVO, št.parc.: 2345
5777
Mala Sela, Spominsko znamenje padlim v NOB

V manjšo betonsko stelo sredi vasi je vdelana pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim posvetilom. Znamenje, odkrito leta 1954, je posvečeno leta 1944 ustreljenim borcem in drugim žrtvam NOB.

EŠD: 26984

Znamenje stoji na sredi vasi Mala Sela. Hiša v bližini: Mala Sela 1

[zvezda]            SPOMIN

NA TEM MESTU JE NEMŠKI OKUPATOR
DNE 29. 12. 1944. POSTRELIL 12
RANJENIH IN UJETIH BORCEV NOV
Dne 21. 12. 1944 živi sežgani:
REBOL JANEZ * 1864 iz Sel,
REBOL FRANCKA * 1912 iz Sel,
MOHAR TONČKA * 1933 iz Kresnic,
isti dan zaklan CIRAR FRANC * 1861 iz Sel,
ustreljen BREGAR ANTON * 1887 iz Bitič
v borbi padel BREGAR VINKO * 1914
Odbor ZB Vače

       SLAVA ŽRTVAM ZA SVOBODO

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 24. 5. 2020
19.8.2020. 00:00
Litija
1832 VAČE, 1792
7776
Množična manifestacija Ljudske fronte

24. 10. 1937 je bilo v Dobovi množično zborovanje Ljudske fronte v Posavju. Ob odkritju spomenika vojakom, padlim v 1. svetovni vojni, se je namreč zbrala velika množica ljudi. To so izkoristili predstavniki Ljudske fronte. V Dobovo so prišli organizirano dve skupini, ki sta jih vodila Maks Strmecki in Andrej Šmid. Ker so jim orožniki preprečili pohod v Kapele, so začeli s politično manifestacijo na železniški postaji v Dobovi. Govornik je bil Ivan Kreft. Čeprav so vmes posegli orožniki, je manifestacija uspela. O tem dogodku priča spominska plošča na železniški postaji v Dobovi, odkrita 27.10.1977.

  • Vodnik po partizanskih poteh, str. 470. 
Železniška postaja Dobova.

       POD VODSTVOM KPS JE BILO
   24  OKTOBRA 1937 NA ŽELEZNIŠKI
POSTAJI V DOBOVI PROTIFAŠISTIČNO
  ZBOROVANJE LJUDSKE FRONTE, KI
 SO SE GA UDELEŽILI MANIFESTANTI
         IZ SLOVENIJE IN HRVATSKE

 OBČINSKA KONFERENCA SZDL BREŽICE
 OBČINSKA KONFERENCA SZDL DOBOVA
                                            24. 10. 1977

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik 13. 10. 2022
16.10.2024. 00:00
S.Gradišnik, 13.10. 2023 Dodal slike in besedilo. M. Hladnik 19. 11. 2023 M. Kermavnar, 16.10.2024, dopisal besedilo na plošči.
Spominska plošča
Brežice
1293 VELIKI OBREŽ, 1095/4
506
BREG OB KOKRI-Spominska plošča Jožetu Celarju

OPIS SPOMENIKA: Vzidana podolgovata spominska plošča iz sivega kamna (40 cm X 30 cm). Napis je vklesan.

ŽIVLJENJEPIS: Jože Celar - Tugo, rojen 23. januarja 1916, po poklicu trgovski pomočnik, je bil v leu 1941 vključen v organizacijo OF v Preddvoru. Januarja 1942 je odšel v partizane. Skupaj z bratom Rokom je prestopil začasno nemško-italjansko mejo in se potem, ko se je vrnil na Gorenjsko, vključil v Cankarjev bataljon. Sprva je bil borec, pozneje pa je opravljal razne politične funkcije. V poletju leta 1942 je bil Jože Celar poslan na teren v okolico Preddvora. Tu je kot sekretar krjevne OF organiziral po vaseh osvobodilne odbore, mladinsko organizacijo in SKOJ. Pri svojem delu je bil zelo uspešen.

Zaradi izdaje je bil 9. novembra 1943 v svoji rojstni hiši aretiran. Iz gestapovskih zaporov v Kranju je bil prepeljan v Begunje. 31. decembra 1943 je bil v skupini petindvajsetih talcev ustreljen v Svetju pri Medvodah.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 141.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 227.

EŠD: 15810

PARCELA: K.O. Breg ob Kokri, 31 del

Spominsko ploščo na Celarjevi hiši je odkril krajevni odbor ZB NOV Preddvor 2. oktobra 1945.

Na hiši Breg ob Kokri št. 15

V TEJ HIŠI JE BIL ROJEN

CELAR JOŽE

PRVOBOREC ZA NOV

Obstoječi spomeniki
Borut Rojc 20, junij 2021 dopolnil D.Divjak
20.6.2021. 00:00
20.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Vzidana plošča iz sivega marmorja
Preddvor
K.o.: 2083 - BREG OB KOKRI, št.parc.: 30/1
8204
Kranj, pokopališče, Gubanc Anton

Sistory navaja Ime in priimek Anton Gubanc (Gubanec), Kraj rojstva: Vodice, Kraj bivanja: Moše, Kraj smrti/izginotja: Javorje, Kraj pokopa: Smlednik. Ostali podatki se ujemajo s podatki na nagrobniku.

»4. Gubanc Anton – Radovan, partizan minerske skupine. Rodil  se je 1. maja1905 v Mošah pri Smledniku. Bil je kovač. Padel je 24. marca 1945 v Javorjah nad Škofjo Loko (Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem, str. 159)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – 2. del: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana, 2002, str. 1025)

Opomba:
Podatka o dnevu in mesecu rojstva sta v primerjavi s prvima viroma (nagrobnik, Sistory) v obrnjenem zaporedju.

Mestno pokopališče Kranj, 8-A-4/1,2

[križ]
                     GUBANC ANTON
* 5. 1. 1910   PADEL V NOV 24. III. 1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 22.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
22.3.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Kranj
2123 ČIRČE, 392/1
6754
Pokopališče Braslovče, rodbina Mogu

Družina Mogu je dala v poletju 1942 in kasnejšem boju proti okupatorju največ žrtev. Oče Alojz, je bil odveden v delovno taborišče Baumgarten in je tam podlegel bolezni v januarju 1945. Mati Marjeta je bila odpeljana stara 50 let in je že po poldrugem mesecu preminila v Auschwitzu. Njuna hčerka Marija je v 34. letu starosti preminula v istem taborišču 15. marca 1943. Sin Franc Mogu je bil več kot dve leti pri partizanih. Padel je oktobra 1944 v borbi, star 33 let. Justina Mogu-Draga, borka v Savinjski četi je bila težko ranjena v akciji. Nemci so jo zajeli pod Goro Oljko in je umrla kmalu za tem, ko so jo prepeljali v celjsko bolnišnico.   Vir: https://mladiraziskovalci.scv.si/ogled?id=1381

.
Justina Mogu

Pokolpališče Braslovče. Hiša v bližini: Braslovče 33b

          RODBINA MOGU

MOGU ALOJZ         1867 - 1944
MOGU MARJETA   1862 - 1942
MOGU MARIJA       1909 - 1943
MOGU FRANC        1911 - 1944
MOGU JUSTINA     1920 - 1942

    ŽRTVE FAŠISTIČNEGA 
              NASILJA
.
        ČE LJUDI BI NE BILO PRI NAS,
        LJUDI, KI NE UBOGAJO NA VSAK UKAZ, 
        TEDAJ BI NAS ŽE KDAJ ODNESEL PLAZ.
                                                                  (KAJUH)

Obstoječi spomeniki
S. Gradišnik
14.5.2021. 00:00
20.9.2025. 06:26
M. Kermavnar, 17.3.2023, dodal opis.
Braslovče
12
Spomenik padlim borcem na Menini planini

Dve kovinski plošči vgrajeni v rustikalen skalni zid. Spomenik je bil odkrit 12. julija 1959. Obnovljen je bil v letu 2016. Spodnja druga plošča je bila odkrita v času proslave 3. julija 2010. Avtor spomenika je neznan.

Spomenik stoji nasproti planinskega doma na Menini planini. Dostop je možen iz Bočne ali Nove Štifte oziroma iz Tuhinjske doline.

Besedilo na zgornji plošči:
              [zvezda]
1941                           1945
STOTERIM MRTVIM, A NESMRTNIM BORCEM
KI JIH V NAROČJE VZELA JE MENINA
                                                     PETER LEVEC
.
Besedilo na spodnji plošči:
                  [zvezda] V SPOMIN
 NA 13. - 15. MAREC 1945, KO SO BORCI
 ŠLANDROVE IN ZIDANŠKOVE BRIGADE
      TER 4. BATALJONA VDV NOB POD
   POVELJSTVOM OPERATIVNEGA ŠTABA
  PREBILI OKUPATORJEV OBROČ NEMŠKE
SS DIVIZIJE "GALIZIEN", TER SE Z RANJENCI
            REŠILI IZ PASTI NA SVOBODO!
MENINA 3. 7. 2010      BORCI NOB IV. OPERATIVNE CONE

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik, dopolnil: Sandi Grudnik, 20.11.2017
27.10.2023. 00:00
M.Kermavnar, 27. 10. 2023, uredil Besedilo na spomeniku po predlogi Mojce Luštrek
Pozidan iz planinskega kamna, ki simbolizira Triglav. Nanjo sta pritrjeni dve marmorni plošči.
Gornji Grad
k.o.942 Gornji Grad, parc. št. 850/8, lastnik: Republika Slovenija
169
Bojanja vas - Spomenik NOB

30.6.1942 se je 14 fantov iz vasi pridružilo borcem 1. bataljona nastajajočega Belokrajnskega odreda. To ni ostalo prikrito itallijanski vojski iz bližnjih Radatovičev, ki je v zgodnjih jutranjih urah 7. avgusta vdrla v vas in skoraj celo požgala. Požganih je bilo 41 hiš s 150 gospodarskimi poslopji, skupaj z orodjem in živežem.

Pomnik požgane vasi je bil izdelan po zamisli Milana Bajca. Plastiki, izdelano iz starega orožja, je izdelal Tone Svetina. Odkrit je bil 22. julija 1977.

Vir: arhiv ZB NOB Metlika (1)

Na kamniti steni, ki predstavlja ruševine požgane hiše, je pritrjena spominska plošča in skulptura iz ostankov orožja. Avtorji spomenika so T. Svetina, M. Bajc in V. Kepic. Postavljen je bil 1977.

7. avgusta 1942 so Italijani vas požgali: 41 hiš in 110 gospodarskih poslopij.

EŠD 11203

Vodnik, 19.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 132.

Spomenik stoji sredi Bojanje vasi, ob poti.

1941 - 1945

  CENTA FRANC

  CENTA VLADO

  GOVEDNIK PETER

  KOČEVAR ALOJZ

  MOLEK ANTON

  PETRIČ ANTON

  PETRIČ STANE

  REŽEK JOŽE

SLOBODNIK ANTON

SLOBODNIK JOŽE

SLOBODNIK FRANC

  STEPAN JOŽE

NAŠA ŽRTEV JE SEME NOVEGA ŽIVLJENJA

                                        22.7 1977

Obstoječi spomeniki
Nika Bajec, foto M. Hladnik 24. 6. 2017 4.2.2022 D.Divjak
4.2.2022. 00:00
4.2.2022 dopolnil opis in podatkeD.Divjak
Skulptura
Metlika
K.o.: 1508 - BOJANJA VAS, št.parc.: *24
5257
Vojščica, Spomenik NOB

Stilizirana kraška hiša je postavljena na tlakovano ploščad. Na notranji strani je pritrjena napisna plošča, posvečena vsem padlim in žrtvam vojne iz vasi. Spomenik je bil odkrit 1.6.1975, avtor Aleksander Zavadlav.
EŠD 25497

Spomenik stoji na levi strani ceste, ki vodi iz Dolnje v Gornjo vas. Hiša v bližini: Vojščica 41a 45°48'47,79" N 13°38'18,33" E

                        Napis na timpanonu:
.
     POGLEJTE DRUGOVI, IZ NAŠE MOČI
     SE NOVO BODOČE ŽIVLJENJE BUDI
.
               PADLI IN UMRLI V NOV
.
ANTONIČ ALOJZ          PIREC FRANC
COLJA KAREL              PIREC FRANC
FERFOLJA PETER         PIREC JOŽEF
MAŠTEN ANGEL          PIREC KAREL
MASTEN MILAN          PIREC MARIJ
PIREC ANTON              ŠTULFA VINCENC
PIREC ALOJZ                ZAVADLAV EMIL
PIREC STANISLAV       ZAVADLAV MIRKO
.
               UMRLI V TABORIŠČIH
             .
                FERFOLJA VID JOŽEF
                FRFOLJA VLADIMIR
                ZAVADLAV ALOJZ
.
               ŽRTVE FAŠ. NASILJA
.
COLJA MARIJA             FERFOLJA MARIJA
COTIČ PLOCIF              GODNIČ FRANC
.
                       ŽRTVI VOJNE
.
                      MASTEN VIDA

                     SPACAL ALBIN

Obstoječi spomeniki
MK 9.4.2020 12.12.2021 D.Divjak
5.2.2022. 00:00
Dodal sliko iz JSPN 237. M. Hladnik K. Poljšak Ščuka 12.12.2021 dopolnil podatke ipopravil napis D.Divjak Dodal slike in napis M. Hladnik 5. 2. 2022
Kamniti spomenik
Miren - Kostanjevica
K.o.: 2331 - VOJŠČICA, št.parc.: 857/9
3809
Vinomer, belokranjska ciklostilna tehnika

1944 je v poslopju banovinskega posestva delovala partijska šola. Tu in v poštni zidanici je bila tudi ciklostilna tehnika, sedež rajonskega komiteja KPS in javka. Ni v RKD.

Vodnik, 17.

"Ciklostilna tehnika kot naslednica predvojne tehnike okrožnega komiteja KPS za Belo krajino je decembra 1941 in v prvih dneh leta 1942 delovala na Vinomeru, v zidanici Jožeta Žuglja iz Rosalnic. Vodil jo je Anton Ivec iz Metlike, razmnoževali pa so predvsem Slovenski poročevalec. Zaradi hudega mraza so nadaljevali z delom v Metliki, najprej v hiši Katarine Ivec, nato pri kovaču Ivanu Urhu do junija 1942.

 Belokranjska tehnika je na območju Vinomera delala ponovno  od decembra 1942 do srede januarja 1943, zatem pa do konca vojne  v raznih krajih Bele krajine.

 Plošča o delu ciklostilne tehnike na Vinomeru je bila odkrita 4. julija 1956 na nekdanji zidanici, last Alojza Slanca."

Vir: arhiv ZB NOB Metlika (20)

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 133.

Vinomer 63, na južni (ne dvoriščni!) fasadi poslopja kmetijskega posestva.

V TEJ HIŠI JE V LETIH NOB
PARTIZANSKA CIKLUSTILNA
TEHNIKA TISKALA
SLOVENSKI POROČEVA
LEC IN RADIJSKE VESTI
1941--1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano, nedokončano D.Divjak 9.2.2022
3.8.2024. 00:00
9.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak Dodal slike in besedilo M. Hladnik 3. 8. 2024
Spominska plošča
Metlika
K.o.: 1505 - BUŠINJA VAS, št.parc.: 4033
7626
Kerše Alojz-Jona

Alojz Kerše-Jona, rojen 1895 v rudarski družini v Rumi. Udeležil se je ustanovnega kongresa KPJ v Vukovarju leta 1920. Ob razglasitvi Obznane in prepovedi KP je emigriral v Avstrijo. Od tam je leta 1924 prišel v Trbovlje in delal kot rudar. Leta 1929 je bil aretiran zaradi ilegalnega komunističnega delovanja in zaprt dve leti v mariborskih zaporih. Po vrnitvi iz zapora je imel težave z zaposlitvijo. Končno mu je uspelo dobiti delo v laški pivovarni, ob njenem odprtju leta 1938. Tam je ustanovil sindikalno organizacijo, bil delavski zaupnik in z upravo sklenil kolektivno pogodbo. Zaradi dela v pivovarni si je tu našel stalno bivališče in se zato vodi kot krajan Marija Gradca. V osvobodilno gibanje se je vključil po njegovem razmahu leta 1944 in je opravljal naloge okrožnega vodstva OF za okraj Laško-Jurklošter. Pri Brodnicah ob Gračnici je padel pod sovražnimi streli 8. aprila 1945. Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem, str.291.

Plošča je pritrjena na hiši, pred katero je padel v borbi Kerše Alojz-Jona. Plošča je iz marmorja. Postavil: Borci Kozjanskega odreda iz Maribora. Izdelano v Mariboru. Odkrit:26.7.1953. Vir: kartica MNO Slovenije.

Čez Savinjo v Rimskih Toplicah, nato ob reki Gračnici do Brodnic.

KERŠE ALOJZ-JONAroj.15.9.1925 je padel v borbi 9.4.1945.V spomin borci in aktivisti Kozjanskega iz Maribora. 25.7.1953

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
13.3.2024. 00:00
Lokacija je približna. Hiše s ploščo nisem našel. S.Gradišnik, 31.7.2022. S. Gradišnik,13.3.2024, dodal opis in viri.
Spominska plošča
Laško
1040 LOŽE, 456/2
8253
Šentjur pri Celju, pokopališče, družina Žličar

Elizabeta Žličar

  • Sistory pokaže Datum rojstva: 7. 11. 1891, Kraj rojstva: Vinski Vrh, Kraj bivanja: Šentjur pri Celju, Datum smrti: 28. 9. 1942, Kraj smrti/izginotja: Auschwitz – Birkenau.

»Transport 20. avgust 1942 iz Celja (61 žena) […] Žličar Elizabeta  1901, Vinski vrh, Ljubno  +42« 

  • KL Koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau (Oswiecim -  Brzezinka), Zbornik, Maribor: Založba Obzorja, 1982, str. 532.

»ŽLIČAR ELIZABETA, roj. 7. novembra 1891, umrla v Auschwitzu.« (Seznam žena iz  Št. Jurija1 pri Celju. ki so pomrle v nemških koncentracijskih taboriščih, 

  • Stana Gerk, Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, 1, Ljubljana: Založba Borec, 1970, str. 431.

Opomba: Podatek o letnici rojstva se v knjigi KL Koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau (Oswiecim -  Brzezinka) ne ujema s podatkom o letnici rojstva v drugih virih (Sistory, knjiga Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, nagrobnik).

_________________________________

  • Ivan Žličar: Sistory pokaže Datum rojstva. 25. 12. 1911, Kraj rojstva. Šentjur pri Celju, Kraj bivanja: Šentjur pri Celju, Datum smrti/izginotja: 15. 8. 1942, Kraj smrti/izginotja: Celje, Kraj pokopa: Gradec.

Opomba: V knjigi Milan Ževart, Stane Terčak,  Poslovilna pisma žrtev za svobodo nisem našla podatkov za Ivana Žličarja.

____________________________________________

  • Jože Žličar: Sistory pokaže Datum rojstva: 28. 3. 1917, Kraj rojstva: Šentjur pri Celju, Kraj bivanja: Šentjur pri Celju, Datum smrti: 15. 8. 1942, Kraj smrti/izginotja: Celje, Kraj pokopa: Gradec.

 “Celje 15. avgust 1942 […] Jože Žličar” 

  • [Ur.]Milan Ževart, Stane Terčak,  Poslovilna pisma žrtev za svobodo, Maribor: Založba Obzorja, 1978, str.281, 282.

Opomba: mati in sinova.

Pokopališče Šentjur pri Celju, levo od poti od glavnega vhoda, 1. grob.

          DRUŽINA ŽLIČAR
                    [križ]
              Vojne žrtve
ELIZABETA    *1891   + 1942
IVAN               *1911   + 1942
JOŽE              *1917   + 1942

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 12.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
12.4.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Šentjur
K. o. 1138 Šentjur pri Celju, parc. št. 223
8376
Bled, pokopališče, Rus Janko in Tomo

Janko Rus: Sistory navaja Ime in priimek: Janko Rus, Oče: Tomaž, Mati: Marija, Datum rojstva: 01. 01. 1915, Kraj rojstva: Bled, Kraj bivanja: Grad, Datum smrti/izginotja: 27. 10. 1943, Kraj smrti/izginotja: Podgorje, Kraj pokopa: Bled.

»Pripravljali so tudi skupino za odhod na Koroško. […] Mi in ves udarni vod oziroma četa naj bi odrinili z njimi na Koroško. […] Odpravili smo se na Koroško in čez tri dni, t. j. 21. oktobra 1943, smo prestopili greben Karavank.

Na Koroškem se je začelo novo gibanje. Večidel smo se razkropili, čez dober teden pa sta padla komandir Janko Rus-Djuro in Jurij Ravnik-Saša. Žalosten uvod v trde dni bojev na Koroškem.« (Ivan Žemva-Majski, V udarnem vodu in četi, Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu, 1966, str. 272)

»Športno društvo Bled, Padli telovadci, atleti in smučarji […] Rus Janko […]« (Miloš Rutar, Spominska obeležja padlim športnikom, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, str. 457)

__________________________________________________________________________

Tomo Rus: Sistory navaja Ime in priimek: Tomaž Rus, Oče: Tomaž, Mati: Marija, Datum rojstva: 01. 01. 1915, Kraj rojstva: Bled, Grad, Kraj bivanja: Kranj, Datum smrti/izginotja: 20. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Rdeči Rob pod Krnom, Kraj pokopa: Rdeči Rob.

»Rus Tomo-Mitja, brigadni vojni dopisnik. Rodil se je 1. januarja 1915 na Bledu. Bil je tekstilni tehnik. V NOV je bil od 25. aprila 1944. Padel je 20. avgusta 1944 na Rdečem robu na Krnu. (Vir: ARS II, kartoteka padlih; Po poti spominov, ZZB Radovljica, str. 287)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – 2. del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana, 2002, str. 681)

»Športno društvo Bled, Padli telovadci, atleti in smučarji […] Rus Tomo […]« (Miloš Rutar, Spominska obeležja padlim športnikom, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, str. 457)

Pokopališče Bled, vhod z vzhodne strani, kjer je parkirišče, po poti, ki vodi po sredini pokopališča, 2. vrsta, desno.

  DRUŽINA TOMAŽA RUS

  JANKO 1915 PAD. 1943
   TOMO 1915 PAD. 1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 2.6.2030, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
2.6.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Bled
K. o. 2190 Bled, parc. št. 130
1257
Spominska plošča kurir Franc Štritof - Tonček, Lom

Spominska plošča je na betonski plošči velikosti 70 krat 100 cm. Na njej je marmornata plošča na kateri pa je pritrjena železna plošča z omenjenim napisom. 

Arhiv zb Logatec

EŠD 21512

https://obelezja.wordpress.com/2018/03/26/lom-plosca-kurir-toncek/

Foto: Miloš Toni

Cca.1km iz Logatca v smeri proti Lazam, zavijemo levo na makedamsko cesto, ki vodi do motela lom. Tik pred odcepom za Lom je na desni strani spomninska plošča na skali, na kateri je železna plošča z napisom

TUKAJ JE 10. X. 43 PADEL

KURIR FRANC ŠTRITOF 

TONČEK.

                                       Območna org. ZB 

                                       Logatec

Obstoječi spomeniki
Ivan Pergovnik, april,2017 13.4.2021 D.Divjak 1.junij 2021, 15.10.2024
15.10.2024. 00:00
D.Divjak dodal povezavo 1.6.2021, popravil povezavo 15.10.2024
spominska plošča
Logatec
1010/120,k.o.D.Logatec,Drago Gabrovšek-Jesenice
8571
Planina pod Golico, pokopališče, Štumpfel Anton - Ante

Družinski grob v katerem je pokopan politični terenski delavec sektorja I, okraja Jesenice ŠTUMPFEL ANTON - ANTE rojen 16.8.1921 Jesenice, padel v prehranjevalni akciji 9.5.1944 v Javorniškem rovtu.

SIstory navaja Ime in priimek: Anton Valentin Štumpfel, Oče: Anton, Mati: Marija, Priimek matere: Franz, Po domače: NULL, Datum rojstva: 16.08.1921, Kraj rojstva: Jesenice, Kraj bivanja: Planina pod Golico, Stara občina: Jesenice, Nova občina: Jesenice, Pokrajina: , Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): strugar, Narodnost: Slovenec, Spol: moški,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 9.05.1944, Kraj smrti / izginotja: Javorniški Rovt, Kraj pokopa: Jesenice, Država pokopa: Slovenija

Dodatne informacije

Pokopališče pri cerkvi sv. Križa, Planina pod Golico, groba ni več, ga pa omenja dokument ZB Jesenice

DRUŽINA ŠTUMPFEL
ANTON  *16.8.1921   + 9.5.1944

Uničeni spomeniki
M. Kermavnar, 17.9.2023
17.9.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Jesenice
K. o. 2174 Planina, parc. št. 351
8986
Mavrlen, padlim

Plošča se je pred prestavitvijo na gasilski dom 2023 nahajala na zasebnem zemljišču na Stražnjem Vrhu

Gasilski dom Mavrlen 2a

  PADLI IN UMRLI ZA SVOBODO V NOB
                  1941 [zvezda] 1945

   BISTRICA                           NAKLO
MUŠIČ MATIJA             JERMAN JOŽE
MAJERLE ANTON        TUŠEV DOL
SEBRLE MATIJA           AGNIČ JOŽE
   DOBLIČKA GORA      BANOVEC FRANC
BENC ANTONM            ALERIČ ANTON
KURE JANEZ                MUC JANEZ
   STRAŽNI VRH            PETRIČ STANKO
SVETIČ ANTONIJA       ŠPRAJCER STANKO
SVETIČ JANEZ             ŠPRAJCER ANTON
GRUDEN FRANC         ŠTAJER ANTON
GRUDEN IVAN             TEKAVEC FRANC
VRŠČAJ RAJKO      TEKAVEC FRANC ml.
   ROŽIČ VRH       TEKAVEC FRANČIŠKA
KUMP JANEZ               ŽURGA JOŽE
ROŽIČ MATIJA
SMREKAR ŠTEFAN

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 30. 4. 2024
13.5.2024. 00:00
20.9.2025. 17:30
Dodal pojasnila o zgodovini table, ki jih podal Jože Jerman. M. Hladnik 13. 5. 2024
Spominska plošča
Črnomelj
K. o. 1539 Mavrlen, parc. št. *406
5579
Sveti Tomaž, pokopališče

Spominsko obeležje na lokalnem pokopališču sestavlja šest posameznih spominskih plošč z imeni

- padlih v I. svetovni vojni / tri plošče

- padlih borcev med NOB /  ena plošča

- padlih domačinov prisilno mobiliziranih v nemško vojsko / dve plošči

Verzi na partizanski plošči so iz pesmi Janka Glazerja.

Na lokalnem pokopališč takoj pri vhodu na levi strani.

Prve tri plošče:

V SPOMIN

PADLIM V 1. SVETOVNI VOJNI

1914--1918 IZ OBMOČJA

FARE SVETEGA TOMAŽA

[56 imen]

Četrta plošča:

ZA SVOBODO DOMOVINE

IN LEPŠO BODOČNOST

DELOVNEGA LJUDSTVA, SO

ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA 

V NOB OD 1941.-1945. LETA

BORCI:

HORVAT FRANC           SENIK 

HORVAT MATIJA          SENIK

 KARBA LUDVIK           RUCMANCI

KRABONJA ALOJZ         RUCMANCI

MEGLA AVGUST           TOMAŽ

MEGLA VINKO            TOMAŽ

MARIN FRANC            PRŠETINCI

SLANA JANEZ            TRNOVCI

ŠTABUC VINKO           MALA VAS

ŽRTVE:

BOŽIČ FRANC                TRNOVCI

GANZA FRANC                KORAČICE

KUKOVEC CIRIL              RAKOVCI

MARIN ALOJZ                HRANJIGOVCI

OZVATIČ FRANC              ŽVAB

TOMAŽEJ MATIJA             TOMAŽ

VRBNJAK FRANC              TOMAŽ     


TO ŽRTEV BORB IN ZMAG JE SPOMENIK.

POSTOJ, TOVARIŠ, SPOMNI SE NA MRTVE!

VSE, KAR VELIKO JE, VZKALI IZ ŽRTVE;

IN TI, KI ŽIV SI, MRTVIM SI DOLŽNIK.

Peta in šesta plošča:

V SPOMIN

PRISILNO MOBILIZIRANIM

IN PADLIM V NEMŠKI VOJSKI

1941--1945 IZ OBMOČJA 

FARE SVETEGA TOMAŽA

[53 imen]

Obstoječi spomeniki
D.Divjak, 12. maj 2020
9.6.2024. 00:00
Dodal fotografije. M. Hladnik 9. 6. 2024
Spominske plošče
Sveti Tomaž
K.o.: 283-SVETI TOMAŽ, št.parc.: 352/6
9055
Homec, pokopališče, Grašič Jože in Pavla

Pavla Grašič: Sistory navaja: Ime in priimek: Pavla Grašič, Oče: Jožef, Mati: Marija, Po domače: Kavkova, Datum rojstva: 09. 01. 1923, Kraj rojstva: Nožice, Kraj bivanja: Nožice, Stara občina: Homec, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 10. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Auschwitz, Kraj pokopa: Auschwitz, Država pokopa: Poljska.
__________________________________________________________________________  
Jože Grašič: Sistory navaja: Ime in priimek: Jožef Grašič, Oče: Jožef, Mati: Jera, Po domače: Kavkov, Datum rojstva: 7. 05. 1897, Kraj rojstva: Nožice, Kraj bivanja: Nožice, Stara občina: Homec, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 13. 09. 1943, Kraj smrti/izginotja: Erlangen, bolnišnica, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Nemčija.
Opomba: Podatek o letnici smrti je v Sistory (1943) drug kot na nagrobniku (1945).

Iskalnik grobov Domžale, Homec

Pokopališče Homec, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Homec ne ponudi zadetkov. Za grob desno od njega ponudi naslednje podatke (Marija Černivec): P; Z,V: _, S: 9 1 (Iskalnik grobov Domžale, Homec Dostop: 14. 5. 2024).

[križ]
TIHI DOM KAVKOVIH
PAVLA   * 1923  + 1945 V AUSCHWITZ
            OČE JOŽE
* 1897   + 1945  V ERLANGENU
IVANKA GRAŠIČ

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 14.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič.
14.5.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1937 Homec, parc. št. 306
2156
Černeča vas, Spomin na bombni napad in požig vasi

Nekdaj osnovna šola je bila zgrajena leta 1906. Na obcestni fasadi je vzidana kamnita plošča (odkrita 1974), posvečena vasi, ki so jo poleti 1942 Italijani bombardirali in požgali.

EŠD 25835

V vasi Črneča vas je plošča na stari/nekdanji šoli, št. 29.

POLETI 1942 SO 
ITALIJANSKI AVIONI 
ČERNEČO VAS 
                   BOMBARDIRALI 
IN V CELOTI POŽGALI.
.
               GORJANSKI BATALJON 
                                 15. 9. 1974

Obstoječi spomeniki
Anton Petrovič, 13. 8. 2017 D.Divjak 6.10.2022
16.6.2025. 00:00
15.9.2022 odkrita prenovljena stavba OŠ in s tem obnovljena spominska plošča, dopolnil podatke D.Divjak, 6.10.2022. M. Kermavnar, 16.6.2025, dodal fotografije 3/2 do 3/4
spominska plošča na fasadi nekdanje šole
Kostanjevica na Krki
Črneča vas, *79, Občina Kostanjevica na Krki
3935
Alešu Beblerju

Doprsni kip v spominskem parku z 88 drevesi za tovariša Tita. Kip, postavljen na visokem podstavku iz belega kamna z napisom, je delo kiparja Marjana Keršiča - Belača. Postavljen ob 40. obletnici osvoboditve, na Dan mladosti 25. 5. 1985.

EŠD 22709

Ankaran, spominski park, vzhodno pred Ankaranom, na levi strani ceste Koper - Ankaran. Hiša v bližini: Jadranska cesta 23, Ankaran

 DR. ALEŠ BEBLER
           PRIMOŽ
         1907 - 1981
.

napis na kamnitem kvadru poleg spomenika:

[zvezda]
PARK SPOMINA UREDILI KRAJANI ANKARANA OB 40 OBLETNICI OSVOBODITVE 1985

[zvezda]
PARCO COMMEMORATIVO ALLESTITTO DALLA COMUNITA DI ANCARANO NELL 40´ ANNIVERSARIO DELLA LIBERAZIONE 1985

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik nedokončano neobsikano. Stane Gradišnik, 8. 7. 2020
29.6.2024. 00:00
M. Kermavnar, 29.6.2024, dopolnil in uredil Besedilo na spomeniku, dodal fotografijo 3/2 in prestavil zvezdico na dejansko lokacijo.
Doprsni kip
Ankaran
K. o. 2593 OLTRA, parc. št. 1325/4
4255
Sanitetna postaja št. 3 Male Vrše, Čepovan

Kamniti blok, ki se zaključuje s simbolom Triglava. Vzidano ima napisno ploščo s posvetilom partizanskemu okrevališču. Postavljen je bil 4. 7. 1963.

  • EŠD 21717

Maja 2024 je na spomeniku nova plošča. Prejšnja je imela napis:

                       [zvezda]
          NA TEM MESTU JE BILO
     PARTIZANSKO OKREVALIŠČE
                 OD 1942 DO 1945
         VRŠE   4 - 7 - 1963

.

Kratica DVISPR pomeni Društvo vojnih invalidov Severne Primorske.
Pomen kratice DRV v povezavi s partizanskim obeležjem no znan.
.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Lokacija in dostop: Odkar je bila zgrajena nova gozdna cesta, se skoraj do spomenika lahko pripeljemo z avtom. Z Drnuljka se peljemo mimo levega priključka iz Šulgov (od Pikča) in po približno 4 km parkiramo na gozdarskem nakladališču na levem ovinku pod Skopico. Vrnemo se 50 m nazaj po cesti, zavijemo levo na zaraščen kolovoz in že po nekaj korakih desno na stezico. Ta nas hitro pripelje na travnik z infotablo, ki nas usmeri k spomeniku ob robu gozda vrh travnika. . Ruševine domačije, v kateri je bilo okrevališče, so skrite v gozdu takoj levo pod spomenikom. Stari dostop: Na robu gozda, v bližini ruševine hiše št. 166 na Malih Vršah, južno od gozdne ceste, ki pripelje iz Šulgov. Iz Čepovana po cesti proti Trebuši do Drnuljka, levo odcep proti Velikim Vršam, od tu mimo razvalin zapuščenih hiš po stezi do Malih Vrš. Spomenik stoji ob razvalinah na griču na levi strani steze na Skopico. Koordinate: S 46.09255, V 13.80704

NA TEM MESTU JE BILO
       PARTIZANSKO
       OKREVALIŠČE
     OD 1942 DO 1945
       VRŠE 4-7-1963
 DVISPR [zvezda] DGR

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik; Mara Bolčina, Čepovan, foto MB, jan. 2020
3.7.2024. 00:00
M.Kermavnar, 3. 7. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil in uredil besedilo na plošči, dopolnil Opis ter Lokacijo in dostop in dodal fotografiji 4/1 do 4/5. Popravil EŠD.
Kamniti blok s spominsko ploščo.
Nova Gorica
K. o. Čepovan, 960/1 ali 960/2
5613
Bratje Miklič, Boštanj, Veliko Mlačevo

Nagrobnik v obliki pokončne kamnite plošče na nizkem kvadratnem podstavku stoji na pravokotni peščeni površini. Na plošči so imena v NOB padlega očeta in bratov Miklič. Grob je bil urejen v 70. letih.

  • EŠD 17287

.

Miklič Alojz: SIstory navaja: Ime in priimek: Alojz Miklič, Datum rojstva: 16.04.1911, Kraj rojstva: Veliko Mlačevo, Kraj bivanja: Polzela, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): pekovski pomočnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 03.12.1943, Kraj smrti / izginotja: Boštanj, Kraj pokopa: Boštanj, 

 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 

Miklič Ludvik. SIstory navaja: Ime in priimek: Ludvik Miklič, Oče: Jože. Mati: Marija, Datum rojstva: 04. 09. 1912, Kraj rojstva: Malo Mlačevo (Veliko Mlačevo), Kraj bivanja: Zgornje Blato, Stara občina: Šmarje pri Ljubljani, Nova občina: Grosuplje, Poklic (soc. status): železničar, Datum smrti/izginotja: 23. 10. 1944, Kraj smrti/izginotja: Studenčiče pri Medvodah, Kraj pokopa: Boštanj. 

Opomba: Podatek o mesecu smrti je v SIstory (10.) drug kot na nagrobniku (12.).

 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 

Miklič Vilibald: SIstory navaja: Ime in priimek: Vilibald Miklič, Oče: Jože. Mati: Marija, Datum rojstva: 23. 09. 1913, Kraj rojstva: Veliko Mlačevo, Kraj bivanja: Veliko Mlačevo, Stara občina: Slivnica – Žalna, Nova občina: Grosuplje, Poklic (soc. status): tkalec, Datum smrti/izginotja: 31. 03. 1943, Kraj smrti/izginotja: Boštanj, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale.

Opomba: Podatek o dnevu rojstva je v SIstory (23.) drug kot na nagrobniku (26.). Podatek o letnici smrti je v SIstory drug (1943) kot na nagrobniku (1942).

»74. MIKLIČ Vilibald, rojen 23. septembra 1913 na Velikem Mlačevem. 31. marca 1943 ga je baron Lazarini videl odhajati v partizane. Z obzidja gradu Boštanj pri Grosupljem ga je ustrelil. (Vir: Pismo občinskega odbora ZZB Grosuplje štev. 29/94 z dne 19. septembra 1994 RO ZZB NOV Slovenije, kopija pri avtorju)«(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 221)

 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 

Miklič Leopold: SIstory navaja: Ime in priimek: Leopold Mikljič, Oče: Jožef. Mati: Marija, Datum rojstva: 16. 09. 1919, Kraj rojstva: Malo Mlačevo, Kraj bivanja: Zbilje, Stara občina: Medvode, Nova občina: Medvode, Poklic (soc. status): tkalec, Datum smrti/izginotja: 06. 10. 1943, Kraj smrti/izginotja: Matajur, Kraj pokopa: Matajur.

Opomba: Podatek o letnici smrti je v SIstory (1943) drug kot na nagrobniku (1944).

 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 

Miklič Albin: SIstory navaja: Ime in priimek: Albin Miklič, Oče: Jože, Mati: NULL, Datum rojstva: 28. 02. 1923, Kraj rojstva: Maribor, Kraj bivanja: Veliko Mlačevo, Stara občina: Grosuplje, Nova občina: Grosuplje, Poklic (soc. status): delavec tekstilni, Datum smrti/izginotja: 06. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Pri Stari Fužini, Kraj pokopa: Boštanj.

Grob leži ob zidu v JV delu pokopališča poleg groba Jožeta Polajnarja, ki je v samem vogalu. Hiša v bližini: Veliko Mlačevo 59b

                     [križ] 
             Tukaj počivajo 
oče MIKLIČ JOŽE  *1864  +1940

                     sinovi
   ALOJZIJ               * 16. 4. 1911
                   PADEL   3. 12. 1943
   LUDVIK                  *4. 9. 1912
                        "      23. 12. 1944
   VILIBALD             *26. 9. 1913
                        "        31. 3. 1942 
   LEOPOLD            *16. 9. 1919
                        "                  1944
   ALBIN                  *18.  2. 1923
                        "        6. 12. 1944

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 18.5.2020 11.marec 2021 dopolnil D.Divjak
3.9.2024. 00:00
11.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak M.Kermavnar, 3.9.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis s podatki iz literature Dodal posnetek F. Štibernika, ki sem ga 8. 1. 2021 pomotoma postavil na pokopališče v Boštanju pri Sevnici. M. Hladnik 6. 9. 2024
družinski nagrobnik
Grosuplje
K.o.: 1790-SLIVNICA, št.parc.1587/17