| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
ČEPLAK, PERNE |
— |
Krajevno pokopališče v Gornjem Gradu. |
PERNE PEPCA 1900 - 1942 V AVSCHWITZU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
20.5.2023 bb |
30.5.2023. 00:00 |
— |
Po "Sistory" Jozefa, roj. 17.02.1900 v Gornjem gradu, samska, sodna uradnica, umre 19.10.1942-Bor1974, 29.X.2024 |
Nagrobnik |
Gornji Grad |
— |
|
100 frankolovskih talcev |
Spominska hiša z muzejsko predstavitvijo dogodkov je na Spominskem območje Frankolovo, v katero sodijo še spomenik na grobu 60 talcem, spomenik na grobu 40 talcem, spomenik z imeni talcev in drevored jablan, kjer so Nemci 12. februarja 1945 obesili 98 talcev in enega ustrelili. V njej so portreti frankolovskih žrtev in nekaj panojev s pojasnili o tragičnih dogodkih. V sredini je urejen prostor s simboličnimi vešali, Padežnikov voz, s katerim so trupla vozili do grobov, in eden od dveh prvotnih hrastovih križev z grobnic. Drevoreda jablan, na katere so obesili po pet talcev na eno, ni več. V muzejskem prospektu se nahaja fotografija iz tistega časa. (fotografija 4/5) Frankolovski poboj velja za enega najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Bil je povračilni ukrep za smrt enega najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, vodje celjskega okrožja in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra. Dorfmeister je bil ranjen 2. februarja 1945, ko je partizanska Bračičeva brigada v soteski Tesno postavila zasedo avtomobilski koloni, ki se je vračala z Dorfmeistrove poroke. Za posledicami ran je umrl naslednjega dne v celjski bolnišnici. Kot maščevanje za Dorfmeistrovo smrt so nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih zbrali sto talcev in jih osemindevetdeset obesili na drevesa ob cesti, enega ustrelili med begom, Hermana Zdolška, ki je bil tistega dne v celjski bolnišnici, pa ustrelili dva dni kasneje v Bukovžlaku.
|
Nasproti obema grobiščema, Spodnje Stranice 20 |
FRANKOLOVSKI ZLOČIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 31.7.2020
7.marec 2021 dopolnil D.Divjak |
29.3.2025. 00:00 |
— |
7.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 29. 3. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil zapis in dodal fotografije 3/1 do 3/4 ter fotografijo 3/5 iz prospekta Spominske hiše |
Muzej |
Zreče |
K.o. 1103 STRANICE, parc. št. 703/3 |
|
Kranj, pokopališče, Hafnar Franc |
datum rojstva: 17. 12. 1922, voj. enota, čin: VII. SNOUB Franceta Prešerna, pom. komandanta bataljona, datum smrti: 27. 1. 1944, kraj smrti: Cerkno Opomba: Podatek o dnevu smrti je v Sistory (27.) drug kot na nagrobniku (28.). Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Mestno pokopališče Kranj, Iskalnik grobov Kranj, 9-C-2/3,4 [Elektronski vir] Iskalnik grobov Kranj |
[križ] HAFNAR SIN FRANC * 17. 12. 1922 + 28. 1. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 29.3.2025, po predlogi in slikah Zdenke Primožič |
29.3.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kranj |
K. o. 2123 Čirče, parc. št. 355 |
|
Zabiče |
Borcem, padlim v zaključnih bojih. Odkrit 22. 7. 1947. Javni spomeniki na Primorskem, 99.
Spomenik je v obliki kamnite kocke. Na kamnu je napis: “SPOMIN NA VAS NE MINE V SRCIH NAM, KOT VEČNA LUČ GORI”. Nagrobnik je bil postavljen 22.7.1947. Leta 1984 je bil spominski kamen obnovljen. Kasneje se je na tej parceli zgradila nova hiša. Tako je postal grob v sklopu vrta, ki je ograjen. Kako to, da je novi lastnik lahko vključil v svoj vrt tudi del zemlje z grobom ni znano. Ali je za to pridobil vsa dovoljenja. S tem je neposredni dostop do groba onemogočen. Poleg spomenika je posajen pušpanov grm, ki je spomenik povsem zakriva https://www.geopedia.world/?locale=sl#T279_F2527:990_x1596747.3061597764_y5703014.477924886_s14_b362 |
Zabiče, kje točno? |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
11.12.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Ilirska Bistrica |
— |
|
Trem planincem, padlim v NOB |
Postavljen 13. oktobra 1970, avtor Jože Cesar.
|
V steni ob poti iz Boljunca na Mali Kras (Monte Carso); tu se zaključi ferata SPDT. |
[slovenski grb] JUST IN DOLFO BLAŽINA, TEZEJ ŠAVRON V SPOMIN PADLIM PLANINCEM V NOB - SPDT - 1970 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
20.12.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija, Dolina |
— |
|
Ljubljana-Judovski spotikavci:Pollakovi, Erjavčeva 29 |
— |
Erjavčeva 29, Ljubljana, na pločniku pred podvozom pod Prešernovo cesto. |
TUKAJ JE PREBIVAL . ROJ. JEŠE, 1893 ARETIRANA 11. IX. 1944 . . . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in sliki Mojce Župančič, 19. 8. 2021 |
14.4.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 14.4.2025, dodal fotografije 3/1 do 3/4 Zdenke Primožič. Dopisal katastrske podatke. |
spotikavci |
Ljubljana |
K. o. 1721 GRADIŠČE I, parc. št. 177/3 |
|
Šmarje, pokopališče, Hrvatin Željko |
Sistory: Osebni podatki: Hrvatin Deziderij, oče: Andrej, mati: Ivana, priimek matere: Rojac, datum rojstva: 9.09.1920, kraj rojstva: Šmarje, naslov: Šmarje, stara občina: Šmarje, nova občina: Koper, pokrajina: Primorska, zakonski stan: poročen, poklic (soc. status): delavec, narodnost: Slovenec Podatki o smrti vojni status: NOV in POS, datum smrti: 3.10.1943, kraj smrti: Kuberton, država smrti: Slovenija, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote Opomba: V Sistory Deziderij Hrvatin. Podatki o starših se ujemajo s podatki
na nagrobniku. (Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.745) Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Šmarje/Koper, po poti od poslovilne vežice, levo, 14. vrsta, 5. grob levo od poti ( tik pred grobovi ob zidu).
|
[cvet] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 9.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič |
9.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
K. o. 2608 ŠMARJE, parc. št. 730/1 |
|
Lavrica, pokopališče Trata, Ankon Leopold |
Kapetan Anton Ankon Rodil se je 16, junija 1910 na Lavrici pri Ljubljani. Že v Kraljevini Jugoslaviji se je izšolal za vojaškega mornariškega pilota. Ob kapitulaciji Jugoslavije je 16. aprila 1941 z mornariškim letalom Do-22H čez Grčijo pobegnil v Aleksandrijo, poleg njega in njegove posadke pa je takrat pobegnilo še osem posadk ter letal. Vseh devet letal je uspešno priletelo in v bližini Aleksandrije pristalo v zalivu Abukirk. Britanci so pilote in člane posadk z letali takoj sprejeli kot prostovoljce v RAF. Ankon je dobil vojaško številko 178169. Ti letalci so sestavljali tako imenovano abukirsko eskadriljo oziroma No. 2 Yugoslav Squadron, kot so jo imenovali Britanci. V tej enoti so leteli do 21. aprila 1942, ko so enoto zaradi izrabljenosti letal ukinili. Ankon je potem letel v drugih enotah RAF do ustanovitve 352 Sq RAF/1. lovske eskadrilje BOV in POJ. Kot vodja skupine je 25. septembra 1944 povedel štiri letala Spitfire v stoto bojno operacijo 1. lovske eskadrilje NOV in POJ, on pa je letel v letalu Spitfire Vb EP 309Y. Poleteli so z letališča Canne v Italiji, cilj napada pa je bilo bombardiranje nemških položajev blizu kraja Ljubuški. Zaradi zelo goste nizke oblačnosti nad ciljem je bilo napad skoraj nemogoče izvesti. Kljub vsemu je Ankon napadel skozi oblake in se zaradi prenizke višine zaletel v tla, tako da je umrl pri opravljanju svoje osme bojne naloge v I. lovski eskadrilji. Po smrti je bil povišan v čin kapetana in odlikovan za hrabrost. Vir:Aleš Bedič, Letalo Spitfire Slovenec, MORS Vojaški muzej SV, Maribor 2023 Posmrtne ostanke kapetana Ankona, katerega truplo je na kraju nesreče našla in zakopala starejša pastirica na planini, so leta 1988 prenesli na pokopališče v Zavojane pri naselju Vrgorac na Hrvaškem, kjer so mu soborci obenem postavili tudi primeren spomenik. Vir:Aleš Bedič, Letalo Spitfire Slovenec, MORS Vojaški muzej SV, Maribor 2023 foto: blog.vrgorac https://www.facebook.com/photo.php?fbid=4473234706052904&id=853981087978302&set=a.854489701260774 |
Pri semaforju ob obračališču avtobusov LPP in zadnji postaji na tej liniji se zapelje proti obračališču in nato levo na lokalno cesto ter proti pokopališču. Grob je ob levem robu ob meji. V iskalniku grobov ni vnešeno Ime Leopold Ankon |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 25.1.2025 |
25.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
— |
|
Pokopališče Majšperk |
roj. 24. 10. 1919 v Janškem vrhu pri Ptujski gori, trgovski pomočnik, vojni status: NOV in POS, umrl 2. 2. 1944 v Ebensee/Mauthausen, ubit na begu. |
Pokopališče Majšperk |
OLSTRAKOVI ANTON 1919-1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 22. 2. 2024 |
30.3.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 30.3.2025, grobovi Plajnšek Janeza, Sagadin Vincencija, Skamlič Vincenca in Krajnc Jakoba preneseni na sloj Obeležja. Dodal katastrske podatke. |
družinski nagrobniki |
Majšperk |
K. o. 0438 LEŠJE, parc. št. 1 |
|
Grahovše - Ustanovitev Storžiškega bataljona |
Spomenik je obdan z betonskim okvirjem, pred njim je več klopic iz brun. Spomenik, odkrit 5. novembra 1949 po načrtu arhitekta Marjana Šorlija, je posvečen združitvi Tržiške in Kranjske čete v Storžiški bataljon 4. 8. 1941 pod vodstvom komandanta Jožeta Pesjaka. Večina od 63 borcev je po ustanovitvi odšla proti Begunjam, 21 (v glavnem neoboroženih) pa jih je je ostalo in osem od teh je padlo zaradi izdaje naslednji dan, 5. 8. 1941 pred četrto uro zjutraj. Imena izdajalcev so znana. Pobite so zmetali v gorečo Verbičevo kočo, ki je stala na tem mestu, Grahovše 32. Anka Sollner dodaja podatke o svoji teti, padli Mariji Solnar: Bila je iz številne družine in je zelo mlada odšla v svet. "Nekaj časa naj bi živela tudi v Tržiču ali okolici, potem pa se je pridružila partizanom. Bila je nadarjena za risanje in doma hranim eno izmed njenih risbic, ki sem jo našla v zapuščini neke druge tete. Glede podpisovanja in našega priimka pa je več zapletov. Ded, Johann Sollner (v družinski knjižici Janez Sollner), se je s Koroške, kjer je bil pletarski mojster za stole, iz rodnega Sv. Martina ob Ponfeldu zaradi iskanja dela priselil v Borovnico, kjer je delal pri veleposestniku Kobiju. Tu je spoznal svojo ženo. Sledila je kalvarija s selitvami v Kamnik, Tolmin in spet nazaj v Borovnico. Teta Marija je bila rojena 2. 2. 1913 na Dolu pri Borovnici, kjer so stanovali do konca prve svetovne vojne, ko se je oče vrnil s fronte. Sledile so selitve po različnih mestih v okolici, dokler se pred drugo svetovno vojno niso ustalili na Bregu pri Borovnici, po njej pa v Borovnici. Družinski člani so imeli enkrat priimek z dvema ll, drugič le z enim. Prav zato je tetin priimek na spomeniku-skali napisan, kot je napisan pa še zadnji e se je spremenil v a. Zakaj tak zapis njenega priimka pa z njeno smrtjo ostaja skrivnost." Leva skala je bila na pobudo OO ZZB NOV Tržič odkrita 5. avgusta 1980. Desno skalo so na pobudo ZB Tržič odkrili 5. avgusta 1949.
|
S parkirišča pod domom pod Storžičem sledimo kažipotu proti pl. Javornik oz. proti Pavšelnu in Tiču, nato po 100 m spustimo levo v gozd ter po 60 m zagledamo klopice ter sam spomenik. |
Na skali levo: 4. 8. 1941 JE BIL NA TEJ JASI IZ TRŽIŠKE IN KRANJSKE ČETE USTANOVLJEN STORŽIŠKI BATALJON PRVI NA SLOVENSKEM Na skali desno: TU JE BILA 5. 8. 1941 PRELITA KRI BORCEV STORŽIŠKEGA BATALJONA KI SO ŠLI NA POZIV KPJ V BOJ PROTI OKUPATORJU Na večji skali so natresena imena padlih: GUČEK ANTON ŠTEFE MARIJA KMET ANDREJ SOLNAR MARIJA AHAČIČ PETER JANEŽIČ JOŽE BEČAN MARIJA GRADIŠAR JOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dopol. in slike 7. 5. 2020 |
7.8.2020. 00:00 |
20.9.2025. 17:58 |
V arhivu ZB Tržič so mestoma drugačni podatki: Kmet Anton, Guček Stane, Janežič Joža, Solner Marija, dne 5. 8. 1941. Napis: Na tem mestu je počila prva partizanska puška. |
— |
Tržič |
— |
|
DOM BORCEV NOV-Črnuče |
— |
Ljubljana-Črnuče, Dunajska cesta 405 |
DOM BORCEV NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
25.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Dom |
Ljubljana |
— |
|
Pomnik partizanu Juriju Bučku-Bogotu |
»Popoldne sva šla z Lipetom h Klavžu. Mimogrede sva se oglasila še pri Roži, da posvariva Šabedrovo mamo glede hajke. Pri Klavžu sva zvedela, da Branka ni pri hiši, ker se bržčas mudi kje na Duhu. Takoj sva šla tja. Branka in njegove kurirje sva našla pri Železniku. Bil je precej žalosten. Izdani so bili namreč Zupaničevi iz Pesnice, kjer se je zadrževal. […] Nato mi je podrobno opisal, kako se je vse zgodilo. V Cirknici so se najprej oglasili pri Erlihu v mlinu, da bi ga posvarili glede njegovega vedenja in ravnanja s Slovenci. Vzeli so mu tudi radijski sprejemnik. Erlih je obljubil, da se bo poboljšal. Kakor hitro so naši odšli, je poslal hlapca za njimi. Ta je ugotovil, da so se oglasili pri Zupaniču. Švabi so jih obkolili in presenetili. Padli so Maks Hren-Jug, Jurij Buček-Bogo, Alojz Pečnik-Tone in Milko Šrok-Gozdar. Žalostni dogodek se je odigral 12. novembra.«
.
|
Pokopališče, Serdica, 25 km iz Murske Sobote
Iz Rogašovcev proti Serdici, prvi odcep desno in nato levo, pridemo do pokopališča. |
zvezda JURIJ BUČEK - BOGO 1917 - 1944 PADEL V NOB KOT BOREC LACKOVEGA ODREDA, DNE 12.11.1944 V KRAJU JELENJE KO ZB ROGAŠOVCI IN OBČINA ROGAŠOVCI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak, 16.maj 2020 |
10.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 10. 10. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjig Dolga in težka pot 1941-1945 in Umirali so v boju za svobodo. |
Spominska plošča |
Rogašovci |
K.o.: 29-SERDICA, št.parc.:1130 |
|
Spomenik Vidi Pregarc in talcem |
V betonski zid z ohranjenimi sledovi krogel, pred katerim so Italijani avgusta 1942 ustrelili Vido Pregarc, sta vzidana njen kamnit doprsni kip (Stane Keržič) in plošča s posvetilom. Plošča je bila odkrita že 31. avgusta 1945, doprsni kip pa je bil slavnostno odkrit 31. avgusta 1960.
|
Spomenik stoji na dvorišču tovarne Saturnus, Ob železnici 16, Ljubljana. |
prva plošča: NAŠA VIDA 31. VIII. 1942 . druga plošča: ŽIVLJENJA SO DALI ZA NAŠO SVOBODO PREGARC VIDA DEČMAN FRIDERIK SRPČIČ MARTIN OBLAK RAJKO KAMNIKAR VIKTOR POLIČ NIKO HUDEŽ SLAVKO KOBAL LADO BREGAR TONE OGOREVEC RAJKO MLINAR MIMI KOSMAČ TONE ŽNIDARŠIČ STANE POLAK JANEZ VELEPEC TONČKA KRALJ ANTONIJA ROJC RUDOLF |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 30. 9. 2017 |
13.5.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 13. 5. 2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 4/3 iz časopisa Moščanska skupnost.
Vida po "Sistory" roj. 28.07.1920 v Trstu, živeča v Ljubljani, samska, uslužbenka-Bor1974-12. IX. 2024 |
Spominska plošča, kip in spominsko obeležje |
Ljubljana |
K. o. 1730 Moste, parc. št. 474/35 |
|
Šmartin na Dholici |
Šmartin na Dholici / St. Martin am Techelsberg,
na pokopališču, JV predel.
St. Martin am Techelsberg 64, 9212 St. Martin am Techelsberg, Avstrija
|
[križ] HIER RUHEN FÜNF FREIHEITSKÄMPFER DIE FERN IHRER HEIMAT IM NOVEMBER 1944 FÜR ÖSTERREISCH BEFREIUNG AM GALINBERG VON FASCHISTENHANDE ERMORDET WURDEN. DREI DAVON NAMENTLICH NICH BEKANNT GRABNER OŽBALT * 3. 7. 1925 MLAČNIK BOŠTJAN * 20. 1. 1924 TUKAJO POČIVAJO PET PARTIZANOV TRIJE PO IMENU NESNANI, KI SO PADLI NOVEMBRA 1944 V BOJU PROTI FAŠIZMU. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
10.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 10.10.2023, dodal fotografije 3/1 do 3/3, popravil lokacijo in spremenil status v "obiskan". |
— |
Avstrija |
— |
||
Ziljica |
Tu so pokopani trije partizani Ziljske čete, ki so imeli svoja taborišča v
Kamnitem morju. Otoki. Podklošter
|
Pokopališče Ziljica / Gailitz, ki je južno od Celovške ceste v Podkloštru / Arnoldstein.
Hiša v bližini: Kärntner Str. 49, 9601 Arnoldstein, Avstrija
GPS: 46.548893 N, 13.702640 E (vir: Derla) |
Zum Gedenken an die Opfer aus der Marktgemeinde Arnoldstein, die in den
Jahren 1934--1945 wegen ihrer demokratischen Gesinnung, ihrer Treue und Liebe
zur Heimat und ihrer Sprache und Abstammung ihr Leben lassen mussten. Napis je samo v nemščini. Slovenski prevod je: V spomin na žrtve trške občine Podklošter, ki so dali življenje v letih 1934 -1945 zaradi svojega demokratičnega prepričanja, svoje zvestobe in ljubezni do domovine in svojega jezika in rodu. Potomcem v opomin in spomin. Zastopstvo trške občine Podklošter. Mir, mir daljnim in bližnjim! |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
3.11.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Avstrija |
— |
|
Kriška planina na Krvavcu |
Spominsko obeležje, posvečeno padlim žrtvam na Krvavcu, je postavilo Planinsko društvo Kranj. Odkrito je bilo za dan vstaje slovenskega naroda, 22. julija 1951, o čemer je pisal Slovenski poročevalec (povezava). Pojavljajo se tudi napačne navedbe, da je bil postavljen 4. julija 1950 ali v 1970. letih. V živo skalo vdelan bronast relief: partizan rešuje ranjenega tovariša, pri tem mu pomagata kmet in kmetica. Avtor reliefa je akademski kipar Boris Kalin. Viri: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 91-92. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 218. |
Spomenik se nahaja na Kriški planini na Krvavcu blizu planšarije Viženčar, sicer pa je najbližja hiša s hišno številko Ambrož pod Krvavcem 25 (okoli 50 m proti hiši št. Ambrož pod Krvavcem 22B). |
ZA SVOBODO PADLIM PARTIZANOM NA KRVAVCU DOMAČINOM TER PRIJATELJEM TEH GORA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret, M. Hladnik. dopol.T.Bizjak in M.Štupica - 21.9.2020 |
13.10.2020. 00:00 |
— |
Spomenik je 3. junija 2020 obnovil Ivan Krivec, fotografije obnovljenega spomenika so njegove.
Po EŠD je spomenik odkrilo PD 4. julija 1950, po podatkih lokalne organizacije ZB pa v 70. letih.
-- M. Hladnik 13. 10. 2020
Dopolnil z datumom odkritja in kiparjem Ivan Smiljanić, 11. 3. 2025 |
bronast relief na skali |
Cerklje |
k.o. 2079 - Šenturska gora, parc. št.: 1038/58 |
|
Spomenik 7 žrtvam NOB v Podgorici |
OPIS SPOMENIKA: Stena, grajena iz kamnitih kvadrov, predstavlja spomenik, ki
stoji na kraju nekdanje Kraljeve domačije, v kateri je bila partizanska javka.
Na steni sta dve kamniti, spominski plošči, nad njima pa v kamnit krog vdolbena
zvezda. Okupatorji so hišo zažgali 9. 8. 1944.
. Na razvalini požgane hiše severno od gostilne Ježek v vasi Podgorica v spomin na družino Kralj, ki so jo Nemci zaradi izdajstva zažgali 9. avgusta 1944, je bil 1955. leta odkrit spomenik s ploščo po projektu tov. Lipovška z napisom: 'Na tem mestu je bila partizanska javka. 9. 8. 1944 pa so fašistični okupatorji uničili hišo in žive požgali: Kralj Lucijo, Kralj Franca, Kralj Katarino, Kralj Ivano, Kralj Reziko, Kralj Jerneja, Paternoster Franca.'«
|
Spomenik leži v Podgorici pri Črnučah, v občini Ljubljana, med h. št. Ocvirkova ulica 5 in 9. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Saša Perović, december, 2016. |
31.3.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 14.10.2023, dopolnil napis na spomeniku, dodal fotografiji 3/2 do 3/4.
Zdenka Primožič v Opis dodala besedilo iz glasila SZDL Ljubljana - Bežigrad. |
Kamnita plošča |
Ljubljana |
Ocvirkova ulica |
|
(17) Škalske Cirkovce |
Spominska plošča je vzidana v steno osnovne šole Cirkovce. Potočnik Konrad p.d. Pleska z vrha Stripnice, je že leta 1941 sodeloval s partizani. Nemci so ga ustrelili leta 1942. Vir: Kartoteka MNO Ljubljana. |
Škalske Cirkovce 11, na zahodni fasadi Vrtca. Google šole ne omenja! |
V SPOMIN BORCEM [zvezda] IN ŽRTVAM FAŠIZMA PADLI BORCI
ŽRTVE FAŠIZMA SLAVA PADLIM ZA SVOBODO! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik,17.12.2019. |
22.4.2025. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 27. 9. 2023, dodal opis in kopijo kartice MNZ Ljubljana.
M.Kermavnar, 22. 4. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči, dodal fotografiji 3/1 in 3/2, popravil lokacijo zvezdice na zemljevidu in opis lokacije ter dodal katastrske podatke. |
Plošča na zidu |
Velenje |
K. o. 0951 HRASTOVEC, parc. št. 78/4 |
|
Padli gojenci Učiteljskega doma |
Dne 3. novembra 1945 so preživeli gojenci Učiteljskega doma dali vzidati spominsko ploščo kolegom, padlim med vojno. Ker na njej niso bila vsa imena, so ploščo nadomestili z novo, prikazano na priloženi fotografiji, ki je bila svečano odkrita 4. septembra 1953. Vanjo je bil vklesan seznam 30 padlih gojencev, vendar je bil tudi ta seznam pomanjkljiv. Leta 1955 je bil pred domom odkrit figuralni spomenik z izpopolnjenim seznamom imen padlih, ki je nadomestil ploščo. Njena usoda ni znana. Vira: Pripravljalni odbor, "Odkritje spominske plošče v Učiteljskem domu", Slovenski poročevalec, 1. 11. 1945, str. 9 (povezava). "Odkritje spominske plošče padlim Skojevcem - gojencem Učiteljskega doma", Slovenski poročevalec, 5. 9. 1953, str. 2 (povezava). Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 42. Fotografija plošče je iz revije Borec, let. 5, št. 11 (1953), str. 335. |
Spominska plošča je bila vzidana v Učiteljskem domu na Žibertovi ulici 27 v Ljubljani. |
PADLIM MCMXLI BOROVKA ARNOŠT |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić, 16. 4. 2025 |
16.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. 1740 SPODNJA ŠIŠKA, parc. št. 1204 |
|
Padli delavci Unitasa |
V ljubljanskem podjetju Unitas je v drugi polovici 30. let začela delovati komunistična celica, ki jo je kot sekretar vodil bodoči narodni heroj Franc Ravbar - Vitez. V celico, ki je bila med ljubljanskimi tovarnami ena najmočnejših, je bil sprejet še en kasnejši narodni heroj, Drako Marušič - Blaž. Več delavcev se je leta 1941 pridružilo partizanskemu gibanju. Do konca vojne jih je padlo enajst, med njimi tudi Ravbar in Marušič. Delavci Unitasa so dali padlim sodelavcem na pročelju tovarniške zgradbe odkriti bronasto spominsko ploščo s seznamom imen padlih. Svečano odkritje, ki so se ga poleg delavcev udeležili tudi predstavniki drugih podjetij, politična elita in lokalno prebivalstvo, je bilo 5. maja 1946. O dogodku sta poročala Ljudska pravica in Slovenski poročevalec. Sprva je bila postavljena v prvotnih prostorih Unitasa na Celovški cesti 90, nato pa je bila približno na začetku 80. let premeščena na nov naslov na Celovški cesti 224., Časopis Javna tribuna je leta 1982 poročal, da je plošča začasno deponirana (povezava). Unitas je bil kasneje porušen, na tem naslovu je danes trgovinski objekt. Usoda plošče ni znana. Viri: Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 62 (vir slike 1). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 46. "Odkritje spominske plošče padlim delavcem 'Unitas' v Šiški", Ljudska pravica, 7. 5. 1946, str. 2 (vir slike 2) (povezava). "Odkritje spominske plošče padlim delavcem tvrdke 'Unitas'", Slovenski poročevalec, 7. 5. 1946, str. 3 (vir slike 3) (povezava). "Odkritje spominske plošče v domovinski vojni padlim delavcem tovarne 'Unitas'", Ljudska pravica, 4. 5. 1946, str. 6 (povezava). "Odkritje spominske plošče", Slovenski poročevalec, 4. 5. 1946, str. 7 (povezava). |
Plošča je bila nazadnje vzidana na pročelje obrata Unitas na Celovški cesti 224 v Ljubljani, ki je bil kasneje porušen, na tem naslovu je danes poslovalnica Hoferja. |
ZA DOMOVINO KRANJC KAROL + 24. 12. 1941. KOMEL ANTON + 3. 1. 1942. ROZMAN AVGUST + 23. 3. 1942. KOŠENINA MILAN + 11. 4. 1942. TRTNIK ANTON + 11. 6. 1942. KERPAN JANEZ + 13. 10. 1942. PREDALIČ ANTON + 10. 11. 1942. JENKO JANEZ + 1942. RAVBAR FRANC + 14. 1. 1943. MARUŠIČ DARKO + 17. 9. 1943. BRDAUS VLADIMIR + 28. 4. 1945. DELAVCI 'UNITAS' |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić, 17. 4. 2025 |
17.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. 1738 DRAVLJE, parc. št. 756/21 |
|
Rojstna hiša Milke Šobar |
Plošča narodni herojki Milki Šobar in njenim sestram je vzidana na njeni rojstni hiši.
»Milka Šobar Nataša Milka Šobar je svetal primer skromnega, a junaškega belokranjskega dekleta, ki je bila vsem borcem vzgled požrtvovalne ljubezni do domovine. Rodila se je 29. decembra 1922 v kmečki družini na Gornjih Lazah pri Rožnem dolu. Ko je dokončala meščansko šolo, je odšla na trgovsko akademijo v Karlovac, kjer jo je zatekla fašistična okupacija. Vrnila se je domov, se povezala s terenskim odborom Osvobodilne fronte in takoj pričela z delom. Bila je sposobna kurirka in spretna obveščevalka. V nevarnih situacijah se je izredno hitro znašla. Ko je nesla za partizane sanitetni material iz Novega mesta, jo je v vlaku prijela italijanska patrulja. Milka ji je iz vlaka pobegnila in brez odlašanja odšla v 2. belokranjsko partizansko četo. Zaradi svoje požrtvovalnosti in hrabrosti je bila avgusta 1942 sprejeta v KP. Ob ustanovitvi Cankarjeve brigade je v njej postala administratorka. Na lastno prošnjo pa je odšla v četo za borko. Leta 1943 je bila imenovana za četno komisarko. Kot borka je sodelovala v vseh borbah Cankarjeve brigade in se izkazala s številnimi junaškimi dejanji v akciji na Suhor, na Krašiče itd. Med prvimi je vdrla v belogardistično trdnjavo Pleterje in Žužemberk. V bojih je bila prisebna in se je znašla tudi v najnevarnejših situacijah. Tako je nekoč pri Novem mestu njeno skupino 17 partizanov obkolilo 300 Italijanov. Milka je prevzela komando in se z jurišem brez izgub prebila iz sklenjenega obroča sovražnikov. V Jelenovem žlebu je jurišala na italijanske fašiste. Dne 17. avgusta 1943 je bila Cankarjeva brigada zapletena v hudo borbo pri Gabrovki nad Litijo. Milka je tudi tu jurišala na čelu svojih borcev. Sredi bojnega meteža jo je zadela mina, da je za vedno omahnila. Tedaj so nekateri borci kriknili: 'Tovariši, naprej, maščujmo Milko!', pognali so se v nov juriš in pregnali sovražnika.«
|
Gornje Laze 1, Šobarjeva hiša. Plošča je na južni, vrtni strani hiše, od koder je bil nekoč vhod v hišo, in se s ceste ne vidi. |
V TEJ HIŠI SE JE 29. 12. 1922 RODILA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 11. 9. 2024 |
23.12.2024. 00:00 |
17.8.2025. 16:43 |
M. Kermavnar, 11.1.2024, dodal napis na plošči in fotografijo iz FB strani Združenja borcev za vrednote NOB Bele krajine
Zdenka Primožič 11. 9. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Bela krajina skozi viharje k svobodi.
Dodal sveže posnetke plošče in M. Šobar, premaknil zvezdico na pravo mesto na zemljevidu in označil kot obstoječe. M. Hladnik 23. 12. 2024 |
Spominska plošča |
Semič |
1522 Pribišje, 64 |
|
Drago Kobal, Maribor |
Črna marmornata plošča nosi vklesan in pozlačen napis. Na plošči je navedeno napačno ime (Karel), saj je pravilno Drago Kobal. Plošča je bila odkrita 27. aprila 1956 (po drugem viru 1952). Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 532. Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag.
»Šolo, ki danes nosi ime Osnovna šola Draga Kobala, so začeli graditi leta 1954. V šolskem letu 1959/60 se je šola preimenovala v Osnovno šolo Draga Kobala, kot se imenuje še danes. Ime je dobila po predvojnem revolucionarju, udeležencu španske državljanske vojne in žrtvi II. svetovne vojne Dragu Kobalu. Po njem se imenuje tudi ulica, kjer je bil nekoč njegov dom. […] V šolskem letu 1961/62 je prišlo do združitve Osnovne šole Draga Kobala,
Osnovne šole Brezje in Osnovne šole Žitečka vas iz Zgornjega Dupleka. Naziv vseh
treh šol je bil Osnovna šola Draga Kobala, sedež šole pa je bil v Tolstojevi 3.«
|
Spominska plošča je pritrjena na obcestno fasado zasebne stavbe na Ulici Draga Kobala 11. |
☆
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL KOBAL KARL 1911 - 1944 BOREC ZA SOCIALIZEM, POROČNIK V ŠPANSKI DRŽ. VOJNI IN PODPOLKOVNIK V NOV. PADEL 27. 4. 1944 V CIRIHOVCIH PRI KOSTOLCU KJER SPI JUNAK, NEVZDRAMNO SPI, A DUH NJEGOV ŽIVI, BUDI ... ZVEZA BORCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
24.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 24. 10. 2024 dodala v Opis povezavo na elektronska vira. |
Spominska plošča |
Maribor |
K. o. 0681 POBREŽJE, parc. št. 1808 |
|
Mustang P-51 |
Major Henrik Oswald Meyer Odendaal, poveljnik 5. eskadrilje južnoafriškega vojnega letalstva, je 3. aprila 1945 z letalom Mustang patruljiral na relaciji Maribor-Dravograd-Celje. Pri napadu na oborožen vlak pri Dravogradu ga je zadela protiletalska obramba. Zaradi poškodb na motorju je bil prisiljen nad dobroveljsko planoto s padalom izskočiti iz letala, ki je treščilo v bližnji Zahojski vrh. Preden so do Odendaala prišle okupatorske enote, so ga rešili domačini in partizani. V matično enoto se je vrnil 12. maja 1945. |
Informacijska tabla pri cerkvi Sv. Marije na Čreti. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik in T.Gržina |
26.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Vransko |
— |
|
ČRNOMELJ-Spomenik NOB na Gričku |
Griček je zaradi svoje lege in zgodovinskega pomena po odločitvah takratne ljudske oblasti z Združenjem zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije postal primeren prostor za postavitev spomenika 1250 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja Bele krajine in grobnica padlim borcem na Gornjih Lazah leta 1945. Poleg spomenika je tudi grobnica, ki so jo leta 1948 uredili na vrhu hriba, v katero so ponovno pokopali partizane prve belokranjske čete. Prvotno so bili ti partizani pokopani v Rožnem Dolu in Uršnih selih, vendar pa sta občinski organizaciji Zveze borcev NOV iz Črnomlja in Metlike leta 1946 organizirali ta prekop in prevoz na pokopališče v Vojni vasi pri Črnomlju. Spomenik je zasnoval Marko Župančič, dopolnjujejo ga reliefi z vojnimi prizori kiparja Jakoba Savinška, ki so na pravokotni plošči in veliki kocki. Spomenik na Gričku so začeli graditi leta 1954, odkrit pa je bil 4. julija 1961. Viri: [1] Kramarič, Janez. Spomenik NOB na Gričku v Črnomlju. Semič: Grafika Bucik, 2003.
Viri slik: - Osebni arhiv (Rahela Butala), vse tri slike. |
Na severovzhodni strani mesta Črnomelj, hrib Griček, ki je ob Zadružni cesti. |
Na spomeniku sta dva zapisa, prvi se glasi: »1250 belokranjskim borcem in žrtvam fašističnega nasilja ni bilo žal dati svojih življenj v boju za svobodo 1941 – 1945.« Drugi zapis je na visokem stebru: »To zemljo ki je skopi kruh rodila ljudem teh sončnih mestec in vasi je žlahtna kri bogato namočila za setev ki v svobodo dozori.« |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Rahela Butala (13.12.2016) |
13.12.2016. 00:00 |
— |
— |
grbobnica, javni spomenik |
Črnomelj |
Griček, k.o.:1535 Črnomelj, parcela: 120/1. Lastnik: Občina Črnomelj |
|
Zasramovanje in mučenje ujetih partizanov |
V letu 1942 je okupator na Štajerskem uvedel najhujši teror. Nemci so skušali z vsemi silami in sredstvi zatreti narodnoosvobodilno gibanje. Neprestano so zasledovali in preganjali tudi partizanske enote, jih hoteli obkoliti in uničiti. Toda partizani so se taki taktiki bolj ali manj spretno izogibali. 7.11.1942 pa so v bojih na Dobrovljah sovražniki prizadejali Savinjskemu bataljonu hude izgube. Padlo je 17 partizanov , 7 so jih ujeli. Po zaslugi izdajalcev so takrat tudi na Kozjanskem ujeli nekaj aktivistov OF in organizatorjev vstaje. Med njimi je bila sekretarka okrožnega komiteja KPS za Kozjansko narodni heroj Tončka Čeč. Ujete partizane so vodili po celjskih ulicah in jih pred zidom na Trgu svobode (op. zdaj Trg celjskih knezov) mučili in zasramovali. Zvezane so postavili ob zid, pred njih pa zmetali na tla trupla njihovih tovarišev, ki so padli v boju na Dobrovljah. Zid med Narodnim domom in Knežjim dvorcem, ob katerem so 15. 11. 1942 Nemci zasramovali ujete in mrtve partizane ter aktiviste. Na zid je pritrjena spominska plošča, odkrita leta 1952. Vir slik: Vlado Gaberšek Avtor verzov je Fran Roš. EŠD 4269 Vir: Vodnik 476 Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 185-186. |
Center Celja, Trg celjskih knezov (prej Trg svobode), zahodni rob trga; ob narodnem domu - sedežu mestne občine Celje |
Napis na spominski plošči [zvezda] Tu ležali borci smo Kdor od vas tod mimo gre V spomin borcem II. grupe odredov NOV ZID ZASRAMOVANJA Na tem mestu je 15. 11. 1942 nemški okupator On November 15th 1942, the German occupation |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ludvik S.; 13.3.2017 kolaž M. Hladnik
6.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
12.7.2024. 00:00 |
— |
6.6.2021 dopolnil opis D.Divjak
M. Kermavnar, 12.7.2024, v besedilo na spomeniku dopisal tekst z informacijske table, dodal fotografijo 3/2 iz vira Wikimedia in katastrske podatke. |
Spominska plošča |
Celje |
K. o. 1077 Celje, parc. št. 2035/3 |