| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Učiteljica Katarina Rutar, Čadrg |
— |
Iz Tolmina v vas Čadrg. Sredi vasi je mlekarna. Na stavbi hišna številka 9. stoji plošča. |
[zvezda] PARTIZANSKA UČITELJICA KATARINA RUTAR R. ČADRG 22.12.1919 U.MRZLA RUPA 17.3.1945 KRUTO UMORJENA V ZADNJI SOVRAŽNI OFENZIVI ČADRG,2005 UČITELJI IN UČENCI PARTIZANSKIH ŠOL TOLMINSKE |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič,25.8.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Vojskarskim ženam |
Infotabla je locirana pod Vojskim ob križišču cest za Vojsko, Idrijo, Trebušo in Mrzlo Rupo v kraju imenovan Pustota. Najbližja hiša: Vojsko 93a. Infotabla ima leseno ogrodje, na katerega je postavljena predstavitev preskrbe Vojskega med drugo svetovno vojno. Predstavitev ima štiri sklope:
Datum odkritja: 2008 Foto: Miloš Kermavnar |
Spomenik stoji pod Vojskim ob križišču cest za Vojsko, Idrijo, Trebušo in Mrzlo Rupo v kraju imenovan Pustota. Najbližja hiša: Vojsko 93a. |
POT PRESKRBE VOJSKEGA MED DRUGO SVETOVNO VOJNO V spomin na neštetokrat prehojeno pot, Iz hvaležnosti, povojna generacija Vojskarjev Vojsko, 2008 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
— |
— |
— |
Infotabla |
Idrija |
K. o. 2355 Vojsko, parc. št. 838/4 |
|
Spominska plošča pri Zakrašniku |
Spominska plošča pri Spodnjem Zakrašniku je posvečena devetim aktivistom, ki so padli ob okupatorjevem napadu 12. junija 1944 na zavetišče gospodarske komisije. Ploščo so odkrili 18. septembra 1977, dostop do Zakrašnika je s parkirišča ob žičnici na Stari vrh. Pri Zakrašniku in v bližnji okolici Sv. Lenarta so bili od leta 1943 številni sedeži vojaških in političnih enot, med njimi tudi zavetišče Okrožne gospodarske komisije Škofja Loka, Rajonske gospodarske komisije za Selško dolino in Okrožne varnostnoobveščevalne službe. Tu so bile še čevljarska in krojaška delavnica, zavetišče mesarjev gospodarske komisije, sprejemališče za mobilizirance in skladišče sanitetnega materiala. Po izdaji nekdanjega vosovca Rada Murnika so gestapovci in domobranci 12. junija 1944 te terenske postojanke uničili in pobili devet borcev. Več... Podatki o padlih 12. junija 1944 pri Zakrašniku: Ana Gosar, rojena 26. julija 1895 v Spodnji Luši, gospodinja, v partizane je vstopila junija 1943, padla je v bunkerju mesarjev. Anton Gosar, rojen 8. maja 1893 v Stari Loki, mesar, v partizane je vstopil junija 1943, padel je v bunkerju mesarjev. Frančiška Kalan - Omanova, rojena 9. marca 1893 v Dorfarjah, padla je v bunkerju čevljarjev. Boža Lednik, rojena 29. avgusta 1910 v Pivki na Krasu, uslužbenka iz Maribora, padla je v bunkerju rajonske gospodarske komisije. Viktor Lednik, rojen 22. junija 1908 v Brežicah, uslužbenec iz Maribora, padel je v bunkerju rajonske gospodarske komisije. Maks Lotrič - Sorodolski, rojen 8. junija 1910 na Češnjici, kmečki delavec, v partizane je odšel oktobra 1943, bil je sekretar Okrožne gospodarske komisije Škofja Loka, padel je na sedežu komisije. Tomo Mencinger - Jumbo, rojen 2. septembra 1919 v Ljubljani, trgovec, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je na sedežu okrožne gospodarske komisije. Filip Potočnik - Lipe, rojen leta 1907 v Žireh, trgovec, v partizane je vstopil decembra 1943, padel je na sedežu okrožne gospodarske komisije. Viktor Simončič, rojen leta 1914 v Zagorju, strojni mehanik, v partizane je vstopil marca 1944. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 171-173. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-lenart.html |
Dostop do Zakrašnika je s parkirišča ob žičnici na Stari vrh. |
NA OBRONKIH TEGA GOZDA IN V BLIŽNJI OKOLICI JE OKUPATOR V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH 12. JUNIJA 1944 PRI NAPADU NA BUNKER POSTRELIL 9 PARTIZANOV. TEDAJ SO PADLI: LOTRIČ MAKS, ČEŠNJICA, ROJ. 1910 POTOČNIK FILIP, ŽIRI, ROJ. 1907 MENCINGER TOMAŽ, LJUBLJ. ROJ. 1919 SIMONČIČ VIKTOR, ŽELEZ. ROJ. 1914 LEDNIK VIKTOR, MARIBOR, ROJ. 1908 LEDNIK BOŽA, MARIBOR, ROJ. 1910 KALAN FRANČIŠKA, PEVNO, ROJ. 1893 GOSAR ANTON, ŠK. LOKA, ROJ. 1893 GOSAR ANA, ŠK. LOKA, ROJ. 1895 . SLAVA ŽRTVAM 18. 9. 1977 ZB NOV LENART |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Blaž Ažman, Kropa |
Majhna kovinska plošča-medaljon z napisom, obdanim z grbom, pritrjena na skalo. Grob Blaža Ažmana, borca Selške čete Gorenjskega odreda, padlega 11. 8. 1942 v bližini Mošenjske planine. Grob je označen z bronastim grbom, v živo skalo nad njim ga 1948 vzidala KO ZB NOV Kropa. Ploščo so odlili v livarni Železarne Jesenice. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 125. EŠD 22969 |
Na ovinku ceste iz Krope proti Jamniku, kjer stoji Slovenska peč, prestopimo zaklenjeno ograjo na mostičku čez Kroparico in na drugi strani reke po potki krenemo desno 50 metrov do zapuščene počitniške hišice. 20 metrov nad njo je na desnem robu strme krčevine (laza) skala, v katero je vzidana majhna plošča. Vzdrževano. Dostop lahko tudi po vodoravni potki malo višje z markirane poti na Vodice. Ledinsko ime lokacije: pod Špikom. |
23. 2. 1922/Blaž Ažman/Kot žrtev si padel v borbi za nas!/13. 8. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
ploščica v kamnu |
Radovljica |
K. o. 2165 Kropa, parc. št. 622/1 |
|
Osolnik |
Izvajalec del Babnik Ludvik, kamnosek Datum odkritja 14. julij 1954.
|
Ob cerkvi sv. Mohorja in Fortunata na Osolniku. |
V spomin padlim borcem NOV Cvajnar Ivan roj. 25. XI. v Preski, padel 23. III. 1943 Jože Tancar roj. 11. III. 1911 v Bohinju Franc Jamar roj. 18. IV. 1909 v Boh. Beli padla 3. III. 1945 ZB NOV Medvode |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Kristina Pritekelj, dopolnil Matjaž Rebolj 18.9.2017 |
— |
— |
— |
Nagrobna plošča |
Medvode |
1978 STUDENČICE, 966 |
|
Spominsko znamenje na Pecnikovem - Padli kurir |
Na Pecníkovem v Podpeci stoji spominsko znamenje, posvečeno padlemu kurirju Vzhodnokoroškega odreda, domačinu iz Tople, Francu Mlačniku - Burgasu. Spominsko znamenje je bilo odkrito 22. julija 1973 |
Spominsko znamenje je postavljeno v Podpeci na Pecníkovem.
Dostop je iz ceste Črna na Koroškem - Koprivna. Odcep je iz Šmelca desno strmo v hrib približno 1,5 km. Cesta je zelo strma in težje prevozna. Sam spomenik pa je na zelo lepi lokaciji, čisto na koncu ceste, malo levo pod hišami ob razpelu. |
MLAČNIK FRANC - BURGAS PADEL V BOJU ZA SVOBODO 10. DECEMBER 1944 |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 18. maj 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na zidani podlagi in betonskem podstavku |
Črna na Koroškem |
— |
|
Koča na Ratitovcu |
Koča je bila leta 1943 požgana. |
Na piramidi ob vhodu v planinsko kočo na SV vogalu. |
1925 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
9.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Železniki |
— |
|
Spominska plošča ilegalni tehniki |
Plošča, posvečena ilegalni tehniki pokrajinskega komiteja KP za Štajersko, je vgrajena na hiši. Tehniko je vodil tovariš Žgank - Nestl. Odkrita je bila maja 1980. Ali to spominsko ploščo nadomešča plošča na pročelju podružnične osnovne šole v Senožetih? |
Plošča je vgrajena na hiši Senožeti 42. |
v tej hiši KO ZZB NOV SENOŽETI |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Peter Sinčič, 19. 4. 2019 |
— |
19.9.2025. 21:43 |
— |
— |
Dol pri Ljubljani |
1768 SENOŽETI, 121/2 |
|
Dobje pri Planini, pokopališče, Anton Teržan |
Anton Teržan (Tržan,Teršan). Sistory.
»Dobje pri Planini […] TRŽAN ANTON, r. 1882 v Dobju, kmečki sin. Po končani vinarski šoli v Mariboru doma uredil drevesnico. Izučen trgovec in gostilničar. Več let predsednik hranilnice in posojilnice v Dobju. Po okupaciji začel sodelovati s prvimi aktivisti OF. V taborišču za ujetnike blizu Leobna so ga gestapovci že po 14 dneh aretirali in odpeljali v celjske zapore. Po dveh mesecih so ga premestili v Maribor in 2. oktobra 1942 ustrelili.«
|
Pokopališče Dobje pri Planini, vrsta, kjer je razpelo, 4. grob desno do razpela.
Hiša v bližini: Dobje pri Planini 6 |
[križ]
TERŽAN VREČKO ANTON * 28. 12. 1882 USTRELJEN V MARIBORU + 2. 10. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.7.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
6.7.2025. 20:47 |
25.9.2025. 05:15 |
— |
Nagrobnik |
Dobje pri Planini |
1152 SUHO, 760/1 |
|
Zasavski bataljon, planinski dom na Zasavski Sveti gori |
Pravokotna bronasta plošča (odkrita 1977, slikar Franci Kopitar) z graviranim
napisom in reliefom štirih partizanov na levi strani. Posvečena je Zasavskemu
bataljonu, ustanovljenemu septembra 1942. |
Ob vhodu v planinski dom, Rovišče 9 |
na območju zasavja je bil 17. 9. 1942 ustanovljen Zasavski bataljon "Lojzeta
Hohkrauta" zzb nov domžale litija zagorje ob savi 25. 9. 1977 Druga plošča: 1941 1945 27-IV-1951 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 6. 8. 2008 |
— |
— |
Dodal posnetek plošče s cedejke zagorske ZB Čas beži spomin živi. M. Hladnik 30. 6. 2023
Dodal fotografijo Urh Ferlež, 9. 9. 2023 |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Bombnik B-24 |
— |
Ob lokalni cesti Orehovica-Hrastje-Dolenje Mokro polje, na mestu strmoglavljenja ZDA letala, v bližini Gracerjevega turna, otvoritev 06.04.2019 |
"NA TEM MESTU JE 2.4.1944 STRMOGLAVIL AMERIŠKI BOMBNIK B-24 LIBERATOR "MAGGIE,S DRAWERS" CELOTNA POSADKA POROČNIKI FRED E. STREICHER, WILLIAM FRANKLIN BIRCHFELD, GEORGE MORREL, CLARK FETTERMAN SERŽANTI CLARENCE R. JENSEN, JOHN T. REILLY, ARTHUR C. FLEMING, WILLIAM M. KOLLAR, JOSEPH I. MALONEY, EDWARD E. O,CONNOR SE JE REŠILA S PADALI. S POMOČJO PARTIZANOV IN LOKALNIH PREBIVALCEV SE JE VRNILA V ITALIJO OO ZB ZA VREDNOTE NOB. ŠENTJERNEJ OBČINA ŠENTJERNEJ 6. APRIL 2019" |
— |
— |
— |
— |
Bor1974, 08.04.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Šentjernej |
— |
|
Spominska plošča Jožice Venturini, Ravbarjeva zidanica pod Straškim hribom |
— |
Na steni zidanice (zraven h. št. Dolenje Polje 56 v pobočju Gabrske gore nad Krko. |
V TEJ ZIDANICI JE BIL 2. MARCA 1941 POMEMBEN POSVET ČLANOV PARTIJE, KI GA JE SKLICAL OKROŽNI KOMITE NOVO MESTO. VODIL GA JE DUŠAN JEREB. NAVZOČ JE BIL TUDI ORGANIZACIJSKI SEKRETAR CK KPS TONE TOMŠIČ. NA TEM MESTU STA BILA 27. MARCA 1944 UMORJENA BORCA VENTURINI JOŽICA IN MIŠIČ ANTON ZB SRAŽA 1981 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Klobučar, 10.3.2019, zadnja fotografija Erika Kum 28. 3. 2020, D.Divjak 4.5.2023 |
4.5.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil opis in podatke, 4.5.2023 |
Spominska plošča |
Dolenjske Toplice |
1446- GORENJE POLJE, št.parc.: 96/1 |
|
Padlim vaščanom. |
Na Domu DPO je spominska plošča padlim vaščanom.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Prapretno. |
Imena vaščanov, slabo čitljivo. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik. |
4.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Hrastnik |
2640 HRASTNIK, 51/2 |
|
Spomenik Karlu Destovniku - Kajuhu |
Preprost graniten blok, postavljen ob hiši, kjer je padel 22. 2. 1944 narodni heroj in partizanski pesnik Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Geslo: herojsmrt123 |
Ob stanovanjski hiši Šentvid pri Zavodnju 2. V Lajšah zavijemo levo proti Žlebniku. Smerokaz Kajuh. |
PRI TEJ DOMAČIJI JE 22. 2. 1944 PADEL Na drugi strani pa: NI JE SMRTI BREZ ŽIVLJENJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 16.XII.2019
S.Gradišnik,16.02.2020, 7. 10. 2021 |
5.2.2023. 00:00 |
— |
Kamen so prestavili s trave ob vhod na južni strani spominskega objekta. M. Hladnik 5. 2. 2023.
M.Kermavnar, 12. 7. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal katastrske podatke. |
Spomenik |
Šoštanj |
0946 ŠENTVID PRI ZAVODNJU, 210 |
|
Jamlje |
Jamlje = Jamiano: 21. IX. 1980-21. IX. 2005: 25-letnica odkritja spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju = 25°anniversario dell'inaugurazione del monumento ai caduti nella lotta per la liberazioneJamlje ; Dol : VZPI, Sekcija : AŠKD Kremenjak ; Gorica ; Trst ; Videm : ZSKD, 2005 Spomenik so 1980 na pobudo Vsedržavne zveze partizanov postavili domačini. LSI 2: 176 |
Jamlje / Iamiano, Trg svobode / Piazza della Liberta, v križišču nasproti h. št. 7. |
[zvezda] PADLI V NOB V. Z. P. I. A. N . P. I. JAMLJE 21. 9. 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 12. 2020 |
25.4.2024. 00:00 |
— |
Premaknil zvezdico in dodal fotografijo Street View. -- M. Kermavnar, 1.1.2021
Dodal slike M. Hladnik 5. 2. 2022
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na spomeniku.
|
— |
Italija |
— |
|
Šeškov dom v Kočevju |
Izvršni odbor OF (IO OF) je želel izvesti zbor odposlancev izvoljenih NOO na osvobojenem ozemlju že v letu 1942, a mu je to namero preprečila velika italijanska ofenziva na Dolenjskem in Notranjskem. Takoj po kapitulaciji Italije 11. septembra 1943 je IO OF sklenil pripraviti širši zbor odposlancev, ki bi jih od 20. do 25. septembra izvolili na splošnih in neposrednih volitvah na terenu, v podjetjih in vojski; na terenu naj bi na vsakih 500 prebivalcev izvolili po enega in v bataljonih partizanske vojske po dva odposlanca, izvolili naj bi jih tudi v ustanovah NOV. Volitve naj bi bile javne, volilno pravico naj bi imele tudi ženske in vojaki. Volitve, na katerih so izvolili 668 odposlancev, so bile v osmih okrožjih Dolenjske in Notranjske ter v vojski. Na Primorskem jih je 25. septembra zaustavil začetek velike nemške ofenzive. Zbora v Sokolskem domu v Kočevju se je udeležilo 572 izvoljenih in 78 delegiranih odposlancev, poleg njih tudi delegacije iz Ljubljane, Gorenjske, Štajerske in južne Primorske, vidnejši funkcionarji NOB in gostje, člani delegacij Avnoja, ZAVNOH, KPJ in KP Hrvatske ter vodja britanske vojaške misije major W. Jones. V noči na 2. oktober so na prvi seji izvolili delovna telesa, poslušali pozdravne nagovore gostov in imeli kulturni program. Na 2. (delovni) seji, v noči na 3. oktober, so poslušali pozdrave predstavnikov NOB iz nekaterih slovenskih pokrajin in poročili članov IO OF Borisa Kidriča (o razvoju OF) in Edvarda Kardelja (o političnem položaju in nalogah osvobodilne borbe). Kidrič je poročal o nastanku OF z razčlenitvijo posameznih obdobij njenega razvoja in za najpomembnejši uspeh dveletnega NOB označil narodnoosvobodilno vojsko Slovenije in Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Kardelj je označil tri značilnosti NOB: - pripravljenost slovenskega ljudstva za boj, - obstoj zavestnih subjektivnih sil za organiziranje in - vodenje NOB ter pravilno osnovno načelo pri njegovem usmerjanju. Nato je govoril o programu OF in njegovih najpomembnejših dosežkih ter o nalogah: mobilizacija v NOV, krepitev OF in ljudske oblasti, sistematična organizacija narodnega gospodarstva in pomoč območjem, na katerih se NOB še ni mogel z lastnimi močmi popolnoma razviti. Zbor je označil za enega najpomembnejših mejnikov NOB, ker potrjuje pravilnost dotedanjega boja in postavlja temelje za svobodno in demokratično prihodnost slovenskega naroda. Po teh poročilih je razpravljalo 31 odposlancev; obtoževali so jugoslovansko begunsko vlado, zahtevali večjo zavezniško gmotno pomoč, odprtje druge fronte v Evropi, kazen za narodne izdajalce. Na 3. (delovni) seji, v noči na 4. oktober, so odposlanci najprej sprejeli sklep o splošni mobilizaciji vseh ljudskih sil in gmotnih sredstev slovenskega naroda. Nato so poslušali poročili članov IO OF Zorana Poliča (o graditvi nove oblasti) in Marjana Breclja (o gospodarstvu, financah in prehrani). Z. Polič je prikazal razvoj ljudske oblasti, njenih organov in dejavnosti, navedel smernice za njihovo delovanje ter naštel nekaj njenih najpomembnejših nalog. M. Brecelj je najprej prikazal dotedanja gospodarska prizadevanja OF, poudaril zasluge OF za ohranitev narodnega gospodarstva in očrtal gospodarske, finančne in prehranske razmere na partizanskem svobodnem ozemlju. Bela marmornata plošča (120x103 cm) z napisom. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 40-41. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 118. EŠD 270 |
V preddverju Šeškovega doma v Kočevju v Prešernovi ulici 11. |
JE OB ČASU ZLOMA FAŠISTIČNE ITALIJE Idejni osnutek je delo arhitekta Viktorja Lanza. Otvoritev plošče oziroma preddverja je bila 1. oktobra 1953. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8.3.2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na zgodovinski stavbi |
Kočevje |
1577 KOČEVJE, 1578/1 |
|
Plošča Jošku Uršiču |
Več o njegovem delovanuj v knjižici Franc Uršič - Joško. |
V Kobaridu v Klilanovi ulici na hiši št.10. Za spomenikom Simona Gregorčiča. |
LJUBIL SEM SVOJO DOMOVINO, KI JO HOČE TUJEC ZASUŽNJITI IN UNIČITI NAŠ SLOVENSKI JEZIK. V TEJ HIŠI SE JE 4. OKTOBRA 1920 RODIL FRANC URŠIČ - JOŠKO POVELJNIK BRIŠKO-BENEŠKEGA ODREDA. 17. BRIGADE SIMONA GREGORČIČA IN OPERATIVNEGA ŠTABA ZA ZAH.PRIMORSKO. OSEM MESECEV JE BIL ZVERINSKO MUČEN V ZAPORIH IN SEŽGAN V TRŽAŠKI RIŽARNI 7. APRILA 1945 OKTOBRA 2000 POSTAVILA OBČINA KOBARID IN OBMOČNI ODBOR ZB TOLMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič 26.12.2018 |
— |
— |
M.Kermavnar, 3. 7. 2023, po predlogu Mojce Luštrek uredil napis na plošči. |
Spominska plošča |
Kobarid |
2223 KOBARID, 65 |
|
Milenko Knežević |
Komandant Bračičeve Milenko Kneževič je bil ranjen 25. 4. 1945 v Draži vasi, umrl pa je v Ratejevi (Pustovi) zidanici na Tolstem vrhu. Po njem je bila poimenovana šola v Špitaliču; o tem v predstavitvi šole na spletu ni besede. Konjiška planinska pot, 19 |
Iz kartuzije Žiče proti Draži vasi pokopališče Špitalič pri Slovenskih Konjicah. |
KOMANDANT |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik 1. 5. 2020 |
— |
— |
— |
Granitni blok |
Slovenske Konjice |
— |
|
Senožeče, Spominska plošča Francu Gerželju |
Marmorna spominska plošča je posvečena padlemu kurirju. Postavljena je bila 28.8.1982. |
Plošča je vzidana na obcestno fasado upravne stavbe Cimosa, Senožeče 15. |
FRANCA GRŽELJA, V SENOŽEČAH, 28.8.1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
21.5.2020. 00:00 |
2.8.2025. 12:59 |
— |
— |
Divača |
2447 SENOŽEČE, 1360/1 |
|
Kip Miška Kranjca |
Nasproti hiše Miška Kranjca v Veliki Polani je 2. 10. 1983 pri novi osnovni šoli, ki je imenovana po Mišku Kranjcu, Josip Vidmar v imenu plenuma kulturnih delavcev Slovenije odkril doprsni kip Miška Kranjca, delo akademskega kiparja Draga Tršarja. |
Velika Polana je od Lendave oddaljena 12 km. Pri Hotizi je odcep za Veliko Polano. |
MIŠKO KRANJEC 1908 1983 |
Akademski kipar Drago Tršar |
2. 10. 1983 |
Obstoječi spomeniki |
Vir: Novak, Orešnik, Šticl, Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju |
Gradišnik-Gržina, 25. 9. 2025 |
25.9.2025. 07:08 |
26.9.2025. 15:44 |
— |
Spomenik |
Velika Polana |
— |
|
PRIMSKOVO, Gradišče - spomenik neznanim partizanom |
Grob neznanega števila padlih partizanov je bil prvotno izza krajevnega pokopališča, ob cerkvici sv. Petra in so jih šele po vojni prekopali na zdajšnje mesto. Spomenik je grob neznanega števila padlih - pobitih partizanov, velikosti 3 x 3 m, ki je tik ob zidu pokopališča in sicer na levi strani vhoda v cerkev Marijinega rojstva. Na zidu je vgrajena kamnita plošča velikosti 15 x 45 cm, z vklesanima letnicama 1941 - 45, desno in nad njo je kamnita peterokraka zvezda. Ob vznožju groba je betonski podstavek, na katerem je kamnita plošča temnejše barve in z vklesanim napisom. Plošča je velika 30 x 300 cm. Tik pred tem podstavkom in robom groba je še kamnita plošča, podstavek za sveče, velika 15 x 45 cm. |
Trebnje - Velika Loka - Stranje - Žubina - Dolnji Vrh - Sevno - Gradišče - Primskova gora. |
[zvezda] 1941 -45 MI, KI ŽIVLJENJA ZA PROSTOST SMO DALI, SVOJ MIR SMO NAŠLI V GROBU NAD VASJO. |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 11.8.2017. |
— |
— |
— |
spominska plošča, memorialna dediščina |
Šmartno pri Litiji |
k.o.1851, parc. št.656/1 |
|
Vipolže - Spomenik NOB |
Žrtve fašističnega nasilja se zahvaljujejo Bricem in prebivalcem Posočja za organiziran sprejem in pomoč. Spomin je posvečen žrtvam fašizma, ki so se vračale iz taborišč, zaporov, konfinacije, ujetništva, pregnanstva in battaglioni speciali. Postavljen je bil ob 60. obletnici septembra 2003. Postavila ga je občina Brda skupaj z borci NOB. foto: Eva Marinič Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005 |
Spomenik se nahaja pred nogometnimigriščem ob cesti, ki pelje mimo vasi Vipolže. Pred njim je parkirišče. |
V SPOMIN ŽRTVAM FAŠIZMA, KI SO SE VRAČALE IZ TABORIŠČ, ZAPOROV, KONFINACIJE, UJETNIŠTVA, PREGNANSTVA IN BATTAGLIONI SPEZIALI OB 60. OBLETNICI POSTAVILI SEPTEMBRA 2003 OBČINA BRDA IN BORCI NOB . Po kapitulaciji Italije septembra 1943 se je vrnilo na območje od Gorice do Bovca več tisoč trpečih. Preko 2000 jih je vstopilo med partizane. . HVALA BRICEM IN PREBIVALCEM POSOČJA ZA ORGANIZIRANI SPREJEM IN POMOČ. ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Eva Marinič, 20. 12. 2016
15. februar 2021 - dopolnitev D.Divjak, 13. 6. 2021 M. Hladnik |
13.6.2021. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 15.2.2021
Dodal boljše slike M. Hladnik 13. 6. 2021. |
Skulptura, spomenik lokalnega pomena |
Brda |
K.o.: 2287 - VIPOLŽE, št.parc.: 887 |
|
spomenik Rudiju Rožancu |
Od zgodnje spomladi 1942 sta na območju od Bizeljskega do Brestanice
politično zelo aktivno delovala Jože Preskar-Ilija in Rudi Rožanc - Slavo.
Spadata med prve politične delavce OF na tem področju. Poleti 1942 so jima
zaradi izdaje nemški policisti pri Gornji Pohanci postavili zasedo. Rudi
Rožanc-Slavo je bil ubit. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.471. |
Pod vasjo Zgornja Pohanca, na levem bregu potoka Močnik, cca 210 m od hiše Ravne pri Zdolah 65. Google Street View kaže na tistem mestu brv preko potoka, spomenik pa je skrit v goščavi. |
NA TEM MESTU JE 4. 8. 1942 PADEL EDEN PRVIH AKTIVISTOV NOV V POSAVJU RUDI ROŽANC - SLAVO ŠTUDENT IZ CELJA ZB ARTIČE 1961 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič in Stane Preskar, 7. 6. 2018, nedokončano |
18.2.2025. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal opis dogodka, 13. 10. 2023
M.Kermavnar, 18.2.2025, dopisal katastrske podatke, združil dva zapisa popisovalcev Petrovič in Preskar zapisana na isti datum in dvema istima fotografijama, zvezdico prestavil na lokacijo po zemljevidu na RKD in dopolnil Lokacijo. ZP |
spominska plošča na naravnem kamnu |
Brežice |
K. o. 1262 ZGORNJA POHANCA, parc. št. 237 |
|
Mario Pahor, Doberdob |
Postavljen naj bi bil 27. 1. 2021. |
Via Bonetti, 66-70, Boneti, Doberdob |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.10.2022. 00:00 |
— |
https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_in_der_fr%C3%BCheren_Provinz_G%C3%B6rz |
Spotikavec |
Italija, Doberdob |
— |
|
Idrija, pokopališče, Pajer Dragomira |
Grob Pajer Dragomire, ki je bila 1.4.1945 zajeta, mučena in ustreljena skupaj s 27 soborci na Krekovšu pod Vojskim, nad dolino Idrijce. Dragomira Pajer je napisana na plošči 27 talcem na Krekovšu pri Idriji, Idrijska Bela 22
|
Idrija, pokopališče, ob JZ zidu starega pokopališča.
Hiša v bližini: Gregorčičeva ulica 12
|
PAJERJEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.3.2023 |
11.3.2023. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 2462 |