9998

Krško, Mikolavčič Janko

• Janko (Ivan) Mikolavčič. Sistory. 
  datum rojstva: 1. 4. 1912, kraj rojstva: Roč (Istra), vojni status: Sodelavec partizanskega gibanja, datum smrti: 2. 10. 1942, kraj smrti: Maribor, kraj pokopa: Gradec, država pokopa: Avstrija, vzrok smrti: Talec - ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

»JANKO MIKOLAVČIČ, 
[fotografija] 
sin Ivana in Jožefe, roj. Pavletič, je bil rojen  1. aprila 1914  v Roču v Istri, v kmečki družini. Ko so Italijani zasedli Istro, se je družina Mikolavčič preselila v Koprivnico na Hrvaškem. Tam je Janko obiskoval osnovno šolo. Leta 1921 pa se je družina za stalno preselila v Staro vas. Tu je dokončal osnovno šolo in pomagal doma na posestvu. Leta 1938 se je zaposlil na železniški postaji Sevnica kot zapisovalec vozov. 1941. leta je postal vlakovodja. Član KP je postal že leta 1939 in bil povezan s partijsko organizacijo v Krškem. Od okupacije dalje pa je bil v vrstah nosilcev NOV. Bil je povezan z znanimi borci: narodnim herojem Borštnarjem Jožetom, železniškim uradnikom v Brestanici, Hlajem Vinkom iz Brestanice, Jerinom Marjanom iz Sevnice, Godlerjem Jožetom in njegovimi sinovi iz Starega grada, z borci brežiške čete, z narodnim herojem Tončko Čečevo idr. Nemci so njegovo delo za NOV odkrili in so ga 15. septembra 1942 na železniški postaji v Sevnici aretirali ter zaprli v celjske zapore, kjer je bil 28. septembra 1942 obsojen na smrt, 29. septembra 1942 so ga prepeljali v Maribor, kjer so ga 2. oktobra 1942 ustrelili kot talca.« 

• Šribar Slavko, Škaler Stanko, Padli v ognju revolucije, Krško: Zveza ZB NOV občine Krško, 1971, str. 221. 
  Opomba: Rojstna letnica je v knjigi Padli v ognju revolucije (1914) druga kot na nagrobniku (1912). 

• Fotografija: Mikolavčič Janko Geneanet, Pokopališče Krško, str. 10. 

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

 

Pokopališče Krško. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Cesta krških žrtev 130B, Krško.

 

MIKOLAVČIČ 

JANKO  1. 4. 1912      + 2. 10. 1942 

 

—

—

Neobiskani spomeniki

—

M.Kermavnar, 26.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič.

26.9.2025. 15:31

28.9.2025. 18:43

—

Spomenik

Krško

K. o. 1321 LESKOVEC, št. parc. 994/1

962

VELIKA LIGOJNA - HAFNER Stanko, grob

Grob je na sredini poseke daljnovoda. Predstavlja ga betonski okvir, nagrobnik je kovinski križ s pritrjeno kovinska ploščica velikosti 20 x 20 cm, na kateri je vgraviran napis. Hafner Stanko je bil borec Dolomitskega odreda in njegova poslednja želje je bila, da ga pokopljejo na tistem mestu, kjer je padel.

Grob so uredili kmalu po osvoboditvi 1945. leta.

Nad cesto Velika Ligojna - Razpotje, okoli 400 m iz vasi Velika Ligojna, poteka na kovinskih stebrih elektroenergetski daljnovod v treh snopih. Na desni strani ceste in pod levim robom daljnovoda je dovozna pot do vodohrama. Napotimo se po tej poti, gremo mimo vodohrama navkreber ob robu poseke še nekaj deset metrov, kjer opazimo kažipot, ki kaže proti sredini poseke, proti srednjemu snopa daljnovoda. Pod večjo smreko je Hafnerjev grob.

V BOJU Z ITALIJANSKIM OKUPATORJEM JE BIL TU 6.VII.42. SMRTNO ZADET IN POKOPAN STANKO HAFNER IZ DOLNICE, STAR 36 LET.

SLAVA BORCEM

ZA SVOBODO!

—

—

—

—

T. Bizjak, 14. 2. 2017

—

—

—

grob, spominsko znamenje, kraj zgodovinskega dogodka

Vrhnika

k.o.1998, parc.št.:940/1

2612

Jeromova sirarna na Uskovnici

Spomin na preživele hude čase, zelo zanimiv način ohranjanja tudi kulturne dediščine. 

Na glavni peš poti na Triglav na Uskovnici v dobro označeni sirarni, dostopno samo, ko so lastniki prisotni.

V zahvalo teti Ivani roj. Berce 

Jeromovi Johani

in

v spomin mojemu očetu

Alojzu Bercetu-Jeromovemu Lojzu

ter mami Mariji s katero smo trije otroci

v tem stanu preživeli leto 1943

Opremil in izdelal junija 2011

novo Jeromovo sirarnico

na Planini Uskovnica

                         Rudi

—

—

—

—

Matjaž Rebolj, 12.12.2017

—

—

—

spominska plošča

Bohinj

Bohinjska Srednja vas, 1134/1

2819

Spominska plošča padlim članom Gasilskega društva v Gasilskem domu

Plošča je pritrjena na vzhodno steno v stopnišču v stolpu Gasilskega doma Sevnica - Kulturne dvorane.

Vir: knjiga Pomniki NOB v občini Sevnica, str. 92.

Vhod v Kulturno dvorano v Gasilskem domu Sevnica - stopnišče.

... 1941 - 1945 ....

Za svobodo

so dali svoja življenja

Juhant Janez, roj. 1900

Černič Franc, roj. 1897

Planinc Ivan, roj. 1912

Konec Karel, roj. 1913

Vimpolšek Jožef, roj. 1887

Senica Ernest, roj. 1909

—

—

—

—

Ljubo Motore, 24. 2. 2018

—

—

—

Spominska plošča

Sevnica

—

3040

Tiskarna ob Savskem potoku

Ni v RKD.

Na vzhodni strani makadamske ceste, ki se vzpenja po grapi ob Savskem potoku iz vasi Sava proti severu, 100 m pred hišo Cirkuše 1a, pod kamnito pečino. Zraven je še spomenik padlemu partizanu

TU V BLIŽINI JE DELOVALA
OD MAJA 1944 DO JANUARJA 1945
ELEKTRARNA IN TISK. TEHNIKA
KAMNIŠKO ZASAVSKEGA ODREDA.

13. 9. 1987      OO ZZB Litija

—

—

—

—

M. Hladnik 30. 4. 2018

—

—

—

iz prodnikov zidana piramida z zvezdo

Litija

1833 SAVA PRI LITIJI, 1211/8

9999

Krško, Boncelj Franc - Tomaž

• Frane Boncelj. Sistory. 
  datum rojstva: ??. ??. 1909, kraj rojstva: Tržič, vojni status: NOV in POS, datum smrti: ??. ??. 1944, kraj smrti: na meji, država smrti: ?, država pokopa: ?, vzrok smrti: ?, povzročitelj smrti: ?  

• Fotografija: Boncelj Franc - Tomaž Geneanet, Pokopališče Krško, str. 66. 

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

 

Pokopališče Krško. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Cesta krških žrtev 130B, Krško.

 

[križ] 

BONCELJ FRANC - TOMAŽ 

  * 28. 2. 1909        + 12. 7. 1943 

Na Ti bo lahka slovenska zemlja! 

—

—

Neobiskani spomeniki

—

M.Kermavnar, 26.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič.

26.9.2025. 15:43

28.9.2025. 18:42

—

Nagrobnik

Krško

K. o. 1321 LESKOVEC, št. parc. 994/1

6494

Mozirje, 1. seja odbora OF Mozirje

 

Marmorna plošča je vzidana na fasado hiše

vir: 
ZB Zgornja Savinjska 1. seja odbora OF

Na trgu 15, Mozirje

[zvezda]

V TEJ HIŠI SE JE VRŠILA
DNE 22. X. 1941
PRVA SEJA ODBORA
OF MOZIRJE

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar S. Gradišnik, 14.05.2021

26.1.2021. 00:00

2.8.2025. 13:00

S.Gradišnik - dodal fotografije.

—

Mozirje

—

1097

Hrib pri Fari

Zgodaj spomladi 1942 je val množične vstaje zajel vso Kočevsko. Konec marca 1942 je prišel namestnik komandanta glavnega poveljstva Aleš Bebler s skupino 19 borcev Šercerjevega bataljona v okolico Kočevja.

Utaborili so se pri Ledeni jami na Stojni. Iz čete se je 16. aprila 1942 na Preži formiral Južnodolenjski bataljon, ki je v Notranjskem odredu dobil ime 2. bataljon Notranjskega odreda ali kratko Kočevski bataljon.

Partizanske enote so se v začetku aprila 1942 utaborile na Stružnici in nenehno napadale sovražnika. Posledica tega so bili povračilni ukrepi italijanske vojske nad civilnim prebivalstvom. 17. aprila 1942 je italijanska vojska vdrla v Kuželič kjer je aretirala vse moške. Toda napadla jih je partizanska patrulja. Le enemu ujetemu fantu se je uspelo rešiti. Naslednji dan je italijanska vojska vas Kuželič požgala. Iz ruševin je zgradila bunker, s katerim je obvladovala vso okolico.

24. aprila 1942 je okupator obkolil Stružnico in okoliške kraje ter požgal hiše.

Idejna zasnova za spomenik je delo ing. Papič Miha iz Kočevja, projekt je izdelal ing. arh. Vovko Janez iz Ljubljane. Gradbena dela je izvedel kamnosek iz Gradca v Beli Krajini. Spomenik 49 padlim partizanom in drugim žrtvam NOB je bil odkrit 5. septembra 1965.

Obnova je potekala v letu 2003. Financirali so jo Občina Kostel, Občina Kočevje, ZZB Kostel in ZZB Kočevje.

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 125.

Kamnit obelisk je sestavljen iz štirih pokončnih kvadrov in ima ob straneh postavljeni dve kamniti plošči z napisoma. Do njega vodi daljše stopnišče, obdano s striženimi grmovnicami.

EŠD 29316

Ob glavni cesti Kočevje - Petrina, na mestu kjer je odcep za v Faro.

Na dvignjeni legi na desni strani magistralne ceste Kočevje - Brod na Kolpi, vzpetini domačini pravijo Žabjek, stoji spomenik, ki je posvečen vsem padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja z območja ob Kolpi. Do spomenika vodi stopnišče, ki na vrhu preide v ravno ploščad. Na njej sta dva marmornata kamna (59x89x21 cm), v sredini pa stoji štiri metre visok obelisk. Na dveh manjših ploščah sta napisa:

DOKLER BO KOLPA BISTRA
TEKLA NE BO ZBLEDEL SPOMIN NE
USAHNILA NJIHOVA SLAVA
1941

V TEM KRAJU JE PADLO 49
BORCEV ZA SVOBODO IN 31
ŽRTEV FAŠIZMA, MED NJIMI 9
IZ SOSEDNJE BRATSKE REPUBLIKE
1945

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Vasja Marinč, 7. 3. 2017

—

—

—

Spomenik - park

KOSTEL

1611 FARA, 1805/1

2243

SKARUČNA - Plošča štirim padlim iz hiše v Skaručni 17

Pravokotna kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita leta 1965) je vzidana na hiši, v kateri je živela družina Dermastija, katere štirje člani so padli v osvobodilnem boju.

Spominska plošča na fasadi je bila odkrita 18. julija 1965, na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Skaručna.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 110-111.

EŠD 19581

Tik ob cesti na zidu starejše stavbe št. 17

IZ TE HIŠE SO ŽRTVOVALI

ŽIVLJENJE ZA SVOBODO

DERMASTIJA MARIJA 1945

BURNIK VINKO 1942

DERMASTIJA SREČKO 1942

DERMASTIJA ALBIN 1944

SLAVA JIM

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 27.8.2017. Mira Hladnik 20.avgust 2021 dopolnil D.Divjak

20.8.2021. 00:00

—

20. 8. 2021 dopolni opis in podatke D. Divjak

Plošča na zidu

Vodice

k.O.: 1748 - SKARUČNA, št.parc.: 73

2329

Plošča članom telovadnega društva Sokol Medvode

Na domu društva Partizan spominska plošča članom telovadnega društva Sokol Medvode, ki so padli v NOV, odkrita 22. julija 1956 na pobudo TVD Partizan Medvode.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 56.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 102.

—

1941-1945

Padlim borcem telovadcem v NOB in žrtvam fašističnega nasilja

Plošča je v zelo slabem stanju, op.vp.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 1.10.2017 D.Divjak 8.6.2022

—

—

—

Plošča na zidu

Medvode

1973 MEDVODE, 342/12

2670

Spomin na izdane aktiviste iz Smlednika

S sodelovanjem domobranskih izdajalcev je nemška policija 7.12.1944 izsledila ilegalno
bivališče aktivistov okraja Smlednik v gozdu nad vasjo Verje, na levem bregu Save (danes
ta kraj zaliva Zbiljsko jezero). Za sekretarjem okrajnega odbora OF Smlednik Ludvikom Thumo iz Tacna je bila razpisana nagrada 5000 RM. Ko se Thuma klicu na predajo ni odzval, so izdajalci vrgli v bunker več bomb in teže ranili Thumo in Francko Istenič-Jeras iz Stanežič, okrajno sekretarko AFŽ. Ranjenca so izvlekli iz bivališča. Eden izmed domobrancev je Thumo, ki je še kazal znake življenja, dotolkel s kamnom, Francka pa je čez pet dni umrla v ljubljanski bolnišnici.

Spominski kamen je bil odkrit 22. junija 1957.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 55.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 93.

Na Verju pri gostilni zavijemo navzgor in po drugi ulici levo nadaljujemo do makadamske ceste, ki nad HE Medvode pripelje po enem kilometru do gruče vikendov na obali Zbiljskega jezera. Spomenik se nahaja cca 100 m dalje od hiš in 10 m v gozdu, nekoliko težje opazen

Na tem mestu sta padla 

kot žrtev izdajstva

Tome Ludvik Francel

Jeras Francka Silva

7.12.1944

Slava jim

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič, 3.1.2018

—

—

—

Plošča na spomeniku iz naravne skale

Medvode

Verje 62

9387

Maribor, pokopališče Studenci, Padežnik Janko

Sistory navaja: Ime in priimek: Janko Padežnik, Oče: Ivan, Mati: NULL, Datum rojstva: 02. 04. 1923, Kraj rojstva: Studenci, Kraj bivanja: Studenci, Stara občina: Studenci, Nova občina: Maribor, Poklic (soc. status): učitelj, Datum smrti/izginotja: 18. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Pišece, Kraj pokopa: Studenci.
.
Vir Pod dežnikom s Padežnikom navaja:
»Osnovna šola Janka Padežnika šola se imenuje po človeku, o katerem vemo zelo malo. Imenuje se po Janku Padežniku, ki je bil v času med obema vojnama učenec naše šole, kasneje študent na učiteljišču, med 2. svetovno vojno pa borec Kozjanskega odreda. Umrl je, star komaj 21 let.

 […]

2 ŽIVLJENJE JANKA PADEŽNIKA
2.1 Otroštvo 
Janko Padežnik se je rodil 2. aprila 19231 v Mariboru na Studencih v tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jankov oče je bil Ivan Padežnik (7. 12. 1897–1972). Po poklicu je bil železničar. Delal je kot kovač pri državnih železnicah.2 Mama Marija se je rodila v Sv. Juriju 27. 11. 1895, umrla je leta 1953. Janko je imel leto dni starejšo sestro Nado (16. 3. 1922 – 30. 8. 1980).3 Starša sta se poročila 5. februarja 1921.
[…]
2.3 Druga svetovna vojna 
2.3.1 Janko Padežnik od začetka vojne do vstopa v Kozjanski odred Janko je bil v tretjem letniku učiteljišča, ko se je začela 2. svetovna vojna. Prekinil je šolanje in se zaposlil pri železnici (najprej v Rajhenburgu in kasneje na Dunaju). Družina je sodelovala z ilegalci. Milica Ostrovška piše v knjigi Kljub vsemu odpor takole: 'Janko je že leta 1941 zbiral pri sebi bojne tovariše, oče Ivan pa je bil v zvezi s tovariši Karlom Reberškom, Francem Zalaznikom, Francem Korbunom in drugimi in je imel pozneje stike z ilegalnimi delavci v Šentjurju. Včasih je v hišo prišel kak kurir, vendar niso jemali ilegalcev na prenočišče, saj so nekaj časa imeli vermani v šoli postojanko.' (Ovstrovška, 1981, str. 463) Mama Marija je zbirala različen material za partizane.18 

2.3.2 Vojna na Kozjanskem do ustanovitve Kozjanskega odreda Nacistična Nemčija je v 2. svetovni vojni želela razširiti svoje ozemlje s ponemčevanjem. Zaradi tega so se (tudi na Kozjem oz. Kozjanskem) začeli ljudje upirati. Krški borci so bila skupina 9 fantov in enega dekleta19 . Policija jih je zajela zaradi izdaje. Vso noč so jih zasliševali, naslednje jutro pa so jih odpeljali v gozd Dobrava. Tam so jih postrelili. Policija je ta zločin tudi natisnila, ker je mislila, da bo s plakati z žrtvami odvrnila ljudi od upiranja okupatorju. Vendar sta kmalu potem španska borca Dušan Kvader in Rudi Janhuba ustanovila 1. četo, Brežiško četo. Ta je izpeljala mnogo akcij, vendar je bila še istega leta uničena. Spomladi 1942 je bila ustanovljena Kozjanska četa, toda tudi ta je bila uničena. Potem so ustanovili Kozjanski bataljon 2. grupe odredov, vendar so morali vsi partizani, ki jih je na Kozjansko poslal Kozjanski bataljon, v drugi polovici septembra 1943 oditi na Dolenjsko. Borci, ki so ostali, so skupaj ustanovili novo Kozjansko četo in 16. septembra 1943 še bataljon. Ta je skupaj s 1. bataljonom neuspešno napadel sovražnikovo postojanko v Sv. Petru pod Sv. gorami. Večina bataljona se je umaknila na Hrvaško. Ostalo je le 19 borcev Kozjanskega bataljona. Iz njih so napravili vod, ko pa so se borci vrnili iz Hrvaške, so najprej ustanovili četo, kasneje pa še bataljon.
2.3.3 Vojna od ustanovitve Kozjanskega odreda do januarja 194520
27. 4. 1944 se je na Zajčniku ustanovil Kozjanski odred. Do junija 1944 je izvedel Kozjanski odred številne akcije, s katerimi je povečal svoj sloves in ugled. Zato je število mobilizacij mož zelo naraslo. V juniju 1944 so zaradi tega - in ker je bilo območje preveliko za samo 2. bataljona - ustanovili 3. bataljon Kozjanskega odreda. (Teropšič, 1993)
2.3.4 Čas med januarjem in marcem 1945 
V tem obdobju je umrl tudi Janko Padežnik. 
[…]
2.3.5 Janko Padežnik in Kozjanski odred 
Janko se je vključil v narodnoosvobodilni boj avgusta leta 1944.22 Stane Preskar nam je povedal, da so imeli borci Kozjanskega odreda kartice s podatki o borcih; hrani jih Zgodovinski arhiv Celje. Žal je bila poizvedba neuspešna, saj se Jankova kartica ni ohranila. V Zgodovinskem arhivu so nam svetovali, naj se obrnemo še na Muzej novejše zgodovine Celje, vendar tudi tam nimajo podatkov o Janku.23 V Jankovem življenjepisu, ki ga hrani Muzej NO, piše, da so ga za nekaj časa poslali učiteljevat na ljudsko šolo na osvobojeno ozemlje na Dolenjskem v Dobje pri Planini. Čeprav drugih virov nismo našli, je gospod Preskar povedal, da je to zelo verjetno, saj so redke izobražence v partizanih pogosto uporabili za druge naloge kot zgolj za vojskovanje. O Jankovi smrti beremo v intervjuju z njegovim očetom: 'Bilo je v februarju leta 1945. Odred je krenil na pohod /.../ Nenadni streli, bili so obkoljeni. Takrat je omahnil tudi Janko, zadet od sovražnikove krogle. Zajeli so ga in odvlekli v vas Pišece na Bizeljskem. 19. februarja ob pol deseti uri so videli vaščani,/…/ kako so odvlekli ranjenca v občinsko hišo. /…/ Neka deklica, ki je potem stalno oskrbovala Jankov grob, je pripovedovala, da so nekaj po 4. uri na nosilih prinesli ranjenega Janka. /…/ Sprevod je krenil proti pokopališču, odjeknili so streli in Janko se je zgrudil.24' 

Žal pa nimamo nobenih dokazov o poteku dogodkov. Od jeseni 1944 do spomladi 1945 je potekala na Kozjanskem velika ofenziva, imenovana Divja svinja. V času te ofenzive je umrl Janko, takrat pa je bila uničena tudi velika večina dokumentacije Kozjanskega odreda. Teropšič navaja kot dan smrti 18. februar 1945.25 Janka so ustrelili ob zidu pokopališča v Pišecah. Njegovo truplo so zagrebli na pokopališču.

Na željo družine so Jankove posmrtne ostanke leta 1946 prenesli v Maribor na pobreško pokopališče.26«

(Anja Koritnik, Ajda Potecin, Pod dežnikom s Padežnikom, Raziskovalna naloga, Maribor: Osnovna šola Janka Padežnika Maribor, 2020, str. 4, 10, 22–26. [Elektronski vir]  Pod dežnikom s Padežnikom Dostop: 17. 11. 2024)

Maribor, pokopališče Studenci

PADEŽNIK                      BENDE
JANKO 1923 - 1945

—

—

Neobiskani spomeniki

—

M. Kermavnar, po predlogi Zdenke Primožič

19.11.2024. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Maribor

K. o. 0681 POBREŽJE, parc. št. 1248