Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
5646
Spodnje Pirniče - Tine Rožanc

Pravokotna marmorna plošča z napisom, posvečena narodnemu heroju Tinetu Rožancu, odkrita 29. 11. 1953.

  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 42 in 44.
  • Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 88-89.
  • EŠD 16251
Spodnje Pirniče 29, Medvode. Spominska plošča je pritrjena na fasadi hiše.

TU SO ŽIVELI
NARODNI HEROJ
TINE ROŽANC
PRVI ORGANIZATOR NAR. OSV. POKRETA
IN NAR. ZAŠČITE MED
ŽELEZNIČARJI V LJUBLJANI
PADEL KOT TALEC
IN SINOVA - BORCA
MARJAN   MILAN
SLAVA PADLIM JUNAKOM!

Obstoječi spomeniki
5.7.2021. 00:00
Dodal fotografiji Mojce Župančič in besedilo. M. Hladnik 5. 7. 2021
Spominska plošča
Medvode
10001
lirska Bistrica, Grobnica 26 neznanih žrtev NOV

V grobu naj bi bilo pokopanih 26 borcev in žrtev NOV. Koliko jih je dejansko pokopanih ni znano. 
Na grobu so postavljene tri ležeče marmorne plošče na katerih se kot trak vije posvetilo. 

  • Vir: Geopedia.world, sloj Grobišča. 
Ilirska Bistrica, Grob leži ob poti na najnižjem delu pokopališča, pri vhodu s spodnje strani. Hiša v bližini: Jurčičeva ulica 31, Ilirska Bistrica.

V SLAVO IN SPOMIN ZNANIM IN NEZNANIM BORCEM IN TALCEM PADLIM V TEH KRAJIH V LETIH NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA 

 

Neobiskani spomeniki
M. Kermavnar, 26.9.2025
28.9.2025. 17:21
28.9.2025. 17:21
Grob(išče)
Ilirska Bistrica
K. o. 2524 TRNOVO, št. parc. 58/3
6046
Družinski grobovi, Slovenska Bistrica

.
vsi123 

Zapis prenešen na sloj Obeležja. 

 

Pokopališče se nahaja na SV robu mesta; pregledano je bilo samo področje okrog vežice v JZ kotu.

DRUŽINA BERDNIK
ANTON  14. 12. 1891  + 1945
SIN ANTON 19. 4. 1920 + 1943
OBA V DRUGI SVETOVNI VOJNI MI JE
V MLADOSTI VZELA, MOŽA IN SINA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, 31. 7. 2020
11.5.2025. 00:00
28.9.2025. 18:25
M. Kermavnar, 11. 5. 2025, prenesel grob Berdnikovih na sloj Obeležja. ZP
Slovenska Bistrica
K. o. o753 Slovenska Bistrica, parc. št. 292/4
97
Duplje - Osrednji spomenik padlim borcem, talcem in internirancem

OPIS SPOMENIKA: V parku pred osnovno šolo v Sp. Dupljah je postavljen 465 cm visok obelisk iz belega istrskega kamna. Tlakovana ploščad pred spomenikom meri 300 cm X 300 cm.

OPIS DOGODKA: V letu 1941 je bila v Dupljah že konec junija 1941 organizirana OF. 26. julija 1941 je odšlo v Tržiško četo že tudi več domačinov. Od tedaj naprej je bila vas Duplje neprestano povezana s partizani, zlasti pa še od februarja do septembra 1942, ko so se tudi v Udinborštu pogosto zadrževale enote Kokrške čete oz. Kokrškega odreda.

5. julija 1941 je vstopilo iz Dupelj okrog 20 mož v Kokrški odred, med njimi skoraj celoten pevski zbor »Dupljanski zvon«.

Od padlih so bili najbolj znani:

Tine Teran iz Dupelj je bil prvi ilegalec v teh krajih, v Tržiško četo pa sta z bratom Stanetom vstopila 26. julija 1941.

Janez Perko je vstopil v Tržiško četo 26. julija 1941. Ob konce leta 1941 je bil v Cankarjevem bataljonu in tam sodeloval v napadu na nemške policiste v Rovtah (padlo 45 policistov) in kasneje v znani dražgoški borbi, kjer je bil ranjen. Od februarja 1942 je bil v Kokrški četi, nato pa v Kokrškem odredu, kjer je bil nazadnje komandir čete. Vodil je II. bataljon Kokrškega odreda v akciji, po kateri je bil 13. in 14. septembra 1924 uničen v Udinborštu. V tej borbi se je med zadnjimi borci po dveh dnevih borbe, iz katere ni bilo več izhoda, sam ustrelil.

Stane Pavlin, doma iz Podbrezij, je vstopil v Kokrško četo 12. marca 1942 in padel v dneh 21. do 22. aprila 1942 v okrogelski jami. Od marca je bil v Kokrški četi in istočasno padel v okrogelski jami tudi Ivan Stroj iz Podbrezij.

5. julija 1942 so vstopili v Kokrški odred: Andrej Perko, Janez in Albin Brejc (brata), Jože Černivec, Jože Pance. Vsi so padli v dvodnevni borbi II. bataljona Kokrškega odreda v Udinborštu v dneh 13. in 14. septembra 1942 ali nato umrli v zaporih.

5. julija 1942 je vstopil v Kokrški odred še Alojz Zupan-Peter, ki je padel v Goričah 14. novembra 1944 kot terenski delavec. Ignac Močnik-Miki je 13. aprila 1942 padel kot kurir štaba Kokrškega odreda 20. avgusta 1942 v Kokri.

Spomenik je postavil krajevni odbor ZB NOB Duplje. Obelisk izdelan po načrtu arhitekta Nandeta Jocifa, so odkrili 12. septembra 1965.

EŠD: 16393, memorialna dediščina

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 80-82.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233.

RKD ima pod št. EŠD 17905 podatek, da so nagrobniki padlih med drugo svetovno vojno na pokopališču pri cerkvi sv. Vida v vasi, vendar tako označenih grobov na pokopališču ni najti. -- mh 20. 10. 2017

Spodnje Duplje - v parku pred osnovno šolo

Rdeče obarvani tekst je vklesan na treh ploskvah stebra.

spredaj

          VEČNA SLAVA

               PADLIM

           ZA SVOBODO

               V LETIH

              1941-1945

Na desni ploskvi je vklesano 22 imen padlih borcev

       BORCI

               TERAN VALENTIN

               TERAN STANKO

               PERKO JANEZ

               PERKO ANTON

               TOPORŠ ANDREJ

               TOPORŠ JANEZ

               PAVLIN STANE

               PANCE JOŽE

               KOSELJ RUDOLF

               DEŽMAN PETER

               URBANC MILAN

               BREJC JANEZ

               BREJC ALBIN

               DEBELJAK VINKO

               ČERNIVEC JOŽE

               ERŽEN ANTON

               MOČNIK IGNAC

               ZUPAN ALOJZ

               KLEČ VIKTOR

               ŠPAROVEC IVAN

               RADOVANOVIĆ DUŠAN

               LAKNER ANTON

Na levi ploskvi so vklesana imena ustreljenih talcev in imena žrtev internacijskih taborišč.

                    TALCI

               ŠOLAR FRANC

               ROZMAN JANEZ

               ERŽEN JANEZ

               BONCELJ JOŽE

                 INTERNIRANCI

               TERAN ALOJZ

               DEBELJAK MARIJA

               TERAN ANA

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik, Janez Teran
kamnit steber
Naklo
3800
Maks Senica, Krištandol

Ni v RKD.

Hrastnik, 30 (KNSS, 77)

Krištandol. Nad št. 2 se s ceste proti Dolu pri Hrastniku odcepi navzgor v breg proti zahodu kolovoz, ki po 300 m pripelje na sedlo in tam zavije proti jugu ter se konča na jasi z razdrtimi avtomobili, 40 m naprej in navzdol je zbiralnik za vodo in ob njem spomenik. Mogoče bi bil hitrejši dostop od h. št. 20 ali 22.

SENICA MAKS *4. 10. 1919
Padel 16. 12. 1944 kot obveščevalec VDV brigade

Veš mati, lepo je živeti,
a zakar sem umrl, bi hotel še
enkrat umreti.

ZBNOB DOL 
22. 7. 1975

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 7. 2019
zidan spomenik s ploščo
Hrastnik
1857 MARNO, 321/3
1348
Slamniki

Marmornata plošča, posvečena posvetovanju komunistov z Jesenic, Gorij, Bohinja, Bleda 20. aprila 1941 in odločbi o uporu proti okupatorju. Ploščo odkrila občinski komite ZKS Bled in ZB NOV Bohinjska Bela 1958.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 79.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 237.

EŠD 13213

Spominska plošča je pritrjena na vzhodni fasadi hiše Slamniki 5, pri Blažu, severozahodno od Bohinjske Bele.

V tej hiši so se komunisti z Jesenic, Bohinja, Gorij in Bleda 20. aprila 1941 odločili za takojšen boj proti okupatorju, decembra 1941 pa so se v tej vasi posvetovali organizatorji bohinjskega odpora.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 8. 4. 2017
spominska plošča
Bled
2194 BOHINJSKA BELA, 259/5
9146
Ihan, pokopališče, Mežnar Milan

Sistory navaja: Ime in priimek: Milan Mežnar, Oče: Franc, Mati: Alojzija, Datum rojstva: 01. 09. 1925, Kraj rojstva: Ihan, Kraj bivanja: Ihan, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 00. 08. 1943, Kraj smrti/izginotja: Čušperk, Kraj pokopa: Ihan. 

»MILAN MEŽNAR-Silvo, Štancarjev, rojen 1. septembra 1925. V partizane je šel februarja 1943 na Dolenjsko, kjer je bil v Cankarjevi brigadi. Padel je 15. julija 1943 v Mali Račni pri Čušperku. Po vojni pokopan v Ihanu.132« (Stane Stražar, Svet pod Taborom, Kronika Ihana, Ihan: Odbor za praznovanje 750-letnice Ihana, 1974, str. 290)

Iskalnik grobov Domžale, Ihan

Pokopališče Ihan, Iskalnik grobov Ihan, Domžale, P: C, V: 7, S: 7 1 (Iskalnik grobov Domžale, Ihan Dostop: 12. 6. 2024).

SLOVNIK                      MEŽNAR

                                       MILAN    1925 – 1943

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 12.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič
12.6.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1964 Ihan, parc. št. 151
9977
Hrpelje, Furlan Marjan
  • Fotografija: Furlan Marjan Geneanet, Pokopališče Hrpelje, str. 1.

 

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Hrpelje . Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Ul. Dragomirja Benčiča-Brkina 42, Hrpelje .

[rdeča zvezda] 

                                         FURLAN
 

[fotografija v medaljonu]  MARJAN

                                     1926  -  2015

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 20.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
20.9.2025. 18:59
28.9.2025. 18:40
Nagrobnik
Hrpelje-Kozina
K. o. 2560 HRPELJE, št. parc. 69/9
4265
Čreta pri Slivnici

Grobišče dvajsetih žrtev, ki so jih Nemci 6. 12. 1944 prepeljali iz Maribora in jih na tem mestu ustrelili. Spominsko urejeno (kamnit spomenik z napisom) 27. 6. 1958, KO ZB NOV Slivnica.

EŠD 4244

Grobišče je na robu gozda, severno od ceste Slivnica - Hočko Pohorje, 100 m severno od h. št. Polanska cesta 3.
V SPOMIN DVAJSETIM TALCEM KI SO NA TEM MESTU 6. DECEMBRA 1944 POD STRELI OKUPATORJEVIH PUŠK OMAHNILI V SMRT.
BODIMO VREDNI NJIHOVIH ŽRTEV.
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano nedokončano Stane Gradišnik, 18. 09. 2020
Stane Gradišnik, je dodal fotografije in napis na spomeniku.
grobišče
Hoče - Slivnica
704 ČRETA, 1145
228
Spominsko obeležje Nacetu Murnu

OPIS SPOMENIKA:To spominsko obeležje je pravzaprav del kapniške stene v velikosti 120 cm x 90 cm. Vanjo je vdelana spominska plošča iz sivega marmorja (velikost 40 cm x 25 cm) z vklesanim napisom.  

OPIS DOGODKA: Ignac Murn je bi domačin z Jezerskega, rojen 21. junija 1924. Mladost je preživljal kot kmečki hlapec. Nemci so ga leta 1943 mobilizirali v svojo vojsko. Ko je naslednje leto prišel domov na dopust, je 11. aprila 1944 odšel prostovoljno v partizane, in sicer v Zahodnokoroški odred. Kot kurirja tega odreda ga je pri prehodu s Koroškega na Jezersko 22. aprila 1944 zadela nemška krogla. Pri partizanih je bil 11 dni, a že je dal svoje mlado življenje za svobodo svojega naroda.

Svojci so Murna prenesli v dolino in ga pokopali na vaškem pokopališču, kjer zdaj počiva poleg drugih borcev-Jezerjanov.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, 1975 Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, str. 100-101.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 235.

Spominsko obeležje je bilo odkrito 16. junija 1951, obnovljeno pa 21. junija 1967.

EŠD: 24549, memorialna dediščina.

Stoji na ovinku stare ceste med kmetijo Štular in Jezerskim vrhom, in sicer na robu visokega gozda. Stara cesta na Jezerski vrh se uporablja še kot pešpot ali za spravilo lesa.

TU JE V L. 1944 PADEL

ZA SVOBODO SVOJEGA NARODA

MURN NACE

BOREC ZAP. KOROŠKEGA ODREDA

Obstoječi spomeniki
Barbara Šemrov
Kapniška stena z vdelano spominsko ploščo iz sivega marmorja.
Jezersko
2076 ZGORNJE JEZERSKO, 39/4
4131
Bezuljak - Rojstna hiša bratov in sestre Popek

Pravokotna temna granitna plošča z grobo obdelanimi stranicami, širine 70 in višine 53 cm, pod katero je nosilec širine 6, dolžine 17 in višine 10 cm s spodnje strani konično obdelan, z vklesanim belim napisom, odkrita 1963, je vzidana na vzhodni fasadi hiše, v kateri sta se rodila narodni heroj Alojz Popek-Vandek in njegov brat prvoborec Tone Popek-Maks.

https://obelezja.wordpress.com/2017/09/11/bezuljak-plosca-in-kip-vandek-milka-popek/  foto Miloš Toni

Bronast doprsni kip Milke Popek (1922-1974), nosilke partizanske spomenice 1941, na visokem kvadrastem podstavku iz betona s kovinskim napisom - Milka (ohranjen le del črk). Spomenik je bil postavljen sredi 70. let 20. stol., kip je delo Stojana Batiča. Kip je bil prestavljen na novo lokacijo ob cesti.  Pred hišo so na levi strani dostopa vidni ostanki ureditve površine s kipom, ki ga je sestavljalo več urejenih površin, omejenih z betonskimi zidovi in pa železno ograjo.

EŠD 8260 

https://obelezja.wordpress.com/2017/09/11/bezuljak-plosca-in-kip-vandek-milka-popek/foto Miloš Toni

Plošča je vzidana ob vhodu na zahodni fasadi hiše Bezuljak 40. Kip je stal pred hišo Bezuljak 40, v kateri se je rodila Milka Popek, zdaj stoji blizu križišča in avtobusnega postajališča. Po cesti skozi Bezuljak desno proti cerkvi s pokopališčem se takoj levo vidi pot levo v hrib in s tem do rojstne hiše.

        V TEJ HIŠI STA BILA ROJENA DVA

        PRIPRAVLJENA DA SE ŽRTVUJETA 

      kladivo/srp ZA DOMOVINO   zvezda  

                      NARODNI  HEROJ        

              POPEK ALOJZ - VANDEK  

                         PRVOBOREC          

                 POPEK TONE - MAKS       

                OBA PADLA 1943 LETA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 29. 5. 2019, dopolnil D.Divjak 20.januar 2020
20.1.2020. 00:00
plošča, kip
Cerknica
1658-BEZULJAK, št. parc.: 20
2877
Partizanska tehnika TV 27 - tehnika France Prešeren

V tehniki, ki je delala od avgusta 1944 do izdaje 26. februarja 1945, so tiskali različne časopise, brošure in priložnostno čtivo. Leta 1977 rekonstruirana baraka ima delno še ohranjeno prvotno opremo (kopirni in pisalni stroj).

Z odlokom Skupščine SO Krško 3-63-2/85 z dne 5. 2. 1986 razglašena za zgodovinski spomenik.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 128.

EŠD 5763

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Baraka stoji v gozdu južno od Zajsel, v grapi potoka Blanščice, nad slapom Pekel. S ceste Srebotno - Zalog se odcepi peš pot do tehnike. Pot je označena in urejena.

Partizanska tehnika TV 27 - tehnika France Prešeren

Restavrirana 1977, večkrat opravljena vzdževalna dela.

Obstoječi spomeniki
Anton Petrovič, 12. 3. 2018
lesen objekt
Krško
K.o. Stranje, 200/6, privat
7101
Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice.
Na poslopju nekdanje železniške postaje je bila spominska plošča železničarjema Hiniču in Tratniku, ki sta bila v Mariboru ustreljena kot talca v decembru 1941. Zdaj je plošča na betonskem stebru, ker so poslopje podrli.Konjiška planinska pot, str.29.
V centru Konjic ob zdravstvenem domu.
V BORBI Z OSVAJALCI IN IZDAJALCI STA BILA USTRELJENA V MARIBORU 27.DECEMBRA 1941 TRATNIK FRANC ŠEF POSTAJE IN HINIČ JURIJ PROMETNIK. VAJINA ŽRTEV JE NAŠA SVOBODA.
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, S. Gradišnik.
12.12.2021. 00:00
S. Gradišnik dodal fotografije, M. Hladnik 21. 1. 2022 zbrisal podvojeni zablodeli vpis.
steber s ploščo.
Slovenske Konjice.
9982
Hrpelje, Božeglav Marija in Milko


»PADLI IN UMRLI V VOJAŠKIH FORMACIJAH
[…]
ŽRTVE NACIFAŠISTIČNEGA TERORJA DOMA
 […] 
BOŽEGLAV MARIJA (Rudolf) - Lokavčeva, Hrpelje, r. 1925, hči krojača ustrelili Nemci 13. 8. 1944 v Hrpeljah;

  • Vlasta Beltram, Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno, Knjiga 1, Koper: Pokrajinski arhiv, 2022, str. 273.

»Civilne žrtve nacifašizma
- Božeglav, Marija (Rudolf), r. 1925, hči krojača, ustrelili Nemci 13. 8. 1944 v Hrpeljah«

  • Vladimir Grželj, Kronika Hrpelj, Hrpelje: Kulturno zgodovinsko društvo, 2004, str. 104.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

»PADLI IN UMRLI V VOJAŠKIH FORMACIJAH
PADLI IN UMRLI V NARODNOOSVOBODILNI VOJSKI
[…] 
BOŽEGLAV EMIL RUDOLF (Rudolf) - Lokavčev, Hrpelje, r. 18. 6. 1927, sin krojača, pripadnik Notranjskega odreda, padel 23. 6. 1944 pri Ložu:«

  • Vlasta Beltram, Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno, Knjiga 1, Koper: Pokrajinski arhiv, 2022, str. 232.

»Padel v NOV
Božeglav, Emil (Božeglavov), r. 1927, sin krojača, v NOV šel februarja 1944, pripadnik Notranjskega odred, padel 27. 6. 1944 v Ložu pri Starem trgu«

  • Vladimir Grželj, Kronika Hrpelj, Hrpelje: Kulturno zgodovinsko društvo, 2004, str. 105.

»5. BOŽEGLAV Milko, mitraljezec v 2. bataljonu. Rodil se je 17. julija 1927 v Hrpeljah. Padel je 23. junija 1944 pri Bločicah. (Vir: ARS II, kartoteka padlih; Vestnik Rdečega križa Slovenije, št. 6/45; F. Strle, Pregled razvoja in poveljniške sestave notranjskih odredov, str. 93)«

  • Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 516.

 

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

 

Pokopališče Hrpelje. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Ul. Dragomirja Benčiča-Brkina 42, Hrpelje .

 

BOŽEGLAV

MARIJA                 1925  -  1944
MILKO                   1927  -  1944

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 24.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
24.9.2025. 15:25
28.9.2025. 18:43
Nagrobnik
Hrpelje-Kozina
K. o. 2560 HRPELJE, št. parc. 69/9
4701
Plošča Janku Premrlu-Vojku na šoli

Šolska stavba je bila dograjena leta 1911. Na pročelju je spominska plošča narodnemu heroju Janku Premrlu - Vojku,

odkrita 1946.

Na Osnovni šoli Podnanos, Podnanos 77

PADLEMU HEROJU
JANKO PREMRL-VOJKU
2.feb. 1920 +23.feb. 1943

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 11.11.2019
Spominska plošča
Vipava
K. o. 2405 Podnanos, parc. št. 3026/20
196
Spominska plošča Francu Pestotniku-Aljoši

Marmorna plošča posvečena Francu Pestotniku- Aljoši, članu okrožne komisije varnostno obveščevalne službe, ki je padel na tem kraju 8. 12. 1943; Pravokotne oblike (38cm x 94 cm) z vklesanim in pozlačenim napisom. Avtor: neznan.

OPIS DOGODKA: Franc Pestotnik-Aljoša, roj. 15.3.1923 v Šentvidu nad Ljubljano. V partizane je vstopil decembra 1941, pred tem pa je sodeloval v OF. Kot partizanski borec se je v januarju 1942 udeležil tudi dražgoške bitke. V kranjsko okrožje je bil poslan jeseni 1943 kot član okrožne komisije VOS. Opravljal je funkcijo komandanta varnostnih grup. Pri izpolnjevanju ene od svojih nalog je bil izdan in pri preboju iz hiše so ga ustrelili gestapovci. Padel je na dvorišču poleg objekta, na katerem je sedaj vzidana spominska plošča. Naslednji dan so Pestotnikovo truplo prepeljali na križišče cest med Naklim in Mlako in ga pokopali za cesto.   

VIRI:  - kras.hostei.com/paper.php?knjiga=feniksova_skrivnost_konglomeratnega_krasa,

             poglavje 2.3.6.19 - KOKRICA/Nepremičninska dediščina;

      - Pomniki NOB v občini Kranj, ZZB NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, Kranj 1975, str. 107;

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 228.

Spominsko obeležje je postavil Krajevni odbor ZB NOV Kokrica, odkrito je bilo dne 4.7.1960.

EŠD: 20684, memorialna dediščina; 

Spominska plošča je pritrjena na jugovzhodnem vogalu objekta, Cesta na Brdo 47, v katerem so tudi prostori PGD Kokrica.

     8.12.1943

   JE PADEL NA

   TEM MESTU

 ČLAN OKROŽNE

 KOMISIJE VOS-A

 TOV. PESTOTNIK

 FRANC–ALJOŠA

 ZB. KOKRICA

   4.7.1960        

Obstoječi spomeniki
Damjan Renko
Plošča iz črnega marmorja
Kranj
2102 KOKRICA, 27
1213
RAKOV ŠKOCJAN-skupni grob neznanih partizanov

Na desni strani tik ob cesti je večja vrtača., ki je na obeh straneh obkrožena s širšo peščeno stezo ter ob njej zasajenimi smrekami. Ta pripelje do manjšega platoja na sredini, kjer je večja skala s spominsko ploščo vgrajeno na skalo. Skala je visoka 150 cm in stoji na peščenem platoju širine 260 in globine 220 cm, katerega zaključujejo kamniti robniki. 

Obeležje je bilo odkrito leta 1955. Sestavek o tem je možno prebrati na strani Stare slike v prispevku 1955 Rakov Škocjan - Spominska plošča padlim partizanom.

Slikano po padcu smreke na spomenik ob zadnjem neurju.

EŠD: 24651https://obelezja.wordpress.com/2017/09/04/rakov-skocjan-grobisce/foto Miloš Toni

Spomenik je postavljen ob manjši vrtači v Bizerjevem lazu(Rakov Škocjan) na desni strani ceste v smeri proti hotelu v R.Škocjanu-Oddaljenost od ceste Unec-Postojna približno 800 metrov.

            zvezda

        V SPOMIN

       PADLIM BOR-

         CEM NOV,

        KI SO PADLI

        V TEM OKO-

         -LIŠU SEP.

              1943

        SLAVA JIM!

Obstoječi spomeniki
Drole Sandi,15/03-2017, Dopolnil D.Divjak 27.12.2019
27.12.2019. 00:00
Samostoječi spomenik,skala s sploščo
Cerknica
K.o.: 2700-RAKOV ŠKOCJAN, parc.št. 1868
4485
Tovarna Motvoz, Grosuplje

Na pročelju tedanje menze tovarne "Motvoz in platno" je bila leta 1977 odkrita spominska plošča. Ta spominska plošča je bila  odstranjena že  ob obnovi prostorov nekdanjega "Motvoza"  leta 1985. Plošče kljub prizadevanju niso našli ostala je samo slika plošče z napisom.

Pomniki NOB v občini Grosuplje, stran 42, Grosuplje, 2. izdaja 2019  

V južnem delu Grosupljega preko železniškega nadvoza po Taborski cesti v smeri Turjaka, na zelenici na dvorišču tovarne "Motvoz in Platno", na južnem robu Grosuplja.

ZAVEDAJOČ SE

ZGODOVINSKE VLOGE DELAVSKEGA RAZREDA

SO SE TUDI DELAVCI TE TOVARNE

POD VODSTVOM KOMUNISTIČNE PARTIJE

LETA 1941 VKLJUČILI V BOJ

PROTI OKUPATORJU IN SO TVORILI

JEDRO GROSUPELJSKE PARTIZANSKE ČETE.

[zvezda]    V LETU TITOVIH JUBILEJEV 1977

Uničeni spomeniki
Daniel Divjak, 19. september 2019 Dopolnil D.Divjak, 7. november 2020
22.4.2024. 00:00
28.9.2025. 18:49
7. 11. 2020 - dopolnil podatke in dodal dva posnetka, D. Divjak M. Kermavnar, 22.4.2024, na osnovi podatkov iz knjige Pomniki NOB v občini Grosuplje in Informacije Franca Štibernika povsem prenovil Opis in izločil vse informacije povezane s spomenikom na tej lokaciji.
Spominska plošča
Grosuplje
K. o. GROSUPLJE-NASELJE, št. parc. 2034/1
230
Spominska plošča padlemu borcu Stanku Grošlju

OPIS SPOMENIKA:  Marmorna plošča (velikost 60 cm x 60 cm) je vdelana v okvir iz naravnega kamna-lehnjaka.

OPIS DOGODKA: Stanko Grošelj-Jurčkov je bil doma iz Hotemaž blizu Preddvora. Rojen je bil 13. maja 1914. Po poklicu je bil trgovski pomočnik. Kot partizan je bil borec II. bataljona Zahodnokoroškega odreda. V borbah te enote z Nemci je bil 4. januarja 1945 blizu Železne Kaple hudo ranjen. Njegovi soborci so ga nosili tri dni v globokem snegu prek Kort in ga 7. januarja 1945 na Staniču izročili osebju bolnišnice »Krtina«. Ob napadu na bolnico pa bolnika ni bilo mogoče evakuirati.

Pozneje, ko so se belogardisti od porušene in zažgane bolnice »Krtine« umaknili v dolino, so tovariši ubitega borca pokopali na mestu, kjer je padel.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, 1975 Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, str. 103-104.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 219 in 234.

Spominsko obeležje je postavil krajevni odbor ZB NOV Jezersko in ga odkril v začetku junija 1957.

EŠD:  24559, memorialna dediščina

Po glavni cesti mimo gostilne Kanonir in pri zaselku Bajte zavijemo levo preko manjšega mostu. Na tem mestu je tudi tabla za bolnico Krtino. Pot nadaljujemo po ožji asfaltni in nato po makadamski cesti mimo Kamnoloma in Robnikove domačije. Čez čas zavijemo na stezo, ki nas po kakšnih 10 minutah hoje po lesenih stopnicah pripelje k bolnici, kjer stoji spomenik.

NA TEM MESTU

JE PADEL ZA SVOBODO SLOVENSKEGA NARODA

TOVARIŠ GROŠELJ STANKO

PARTIZAN ZAP. KOROŠKEGA ODREDA

Obstoječi spomeniki
Barbara Šemrov
Marmorna plošča
Jezersko
2076 ZGORNJE JEZERSKO, 237
7002
Spominska plošča članom družine Leskovšek v Lajšah.

Vir: Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj.

Iz Šoštanja proti Zavodnju, prvi odcep levo pred letališčem Lajše.
SPODNJA PLOŠČA SE JE NAHAJALA NA STARIHIŠI, KATERA JE BILA ZARADI DOTRAJANOSTI PORUŠENA.V TEJ HIŠI SO ŽIVELI SODELAVCI NOB. BRATA JOŽE IN FRANC TER SESTRA FRANČIŠKA LESKOŠEK, KI SO KOT TALCI PADLI POD STRELI NEMŠKEGA OKUPATORJA JULIJA 1942 V CELJU.
Obstoječi spomeniki
S. Gradišnik
11.10.2021. 00:00
Franc po "Sistory" roj. 01.04.1918 v Topolšici, samski, ključavničarski pomočnik, Sodelavec partizanskega gibanja, ustreljen 22.07.1942 ali 30.07.1942 v Celju, Frančiška roj. 02.03.1911 v Šoštanju, poljska delavka, Sodelavka partizanskega gibanja, ustreljena 30.07.1942 v Celju, Jožef roj. 12.02.1909 v Šoštanju, poročen, mizar, Sodelavec partizanskega gibanja-Bor1974, 19.II.2025.
Marmorna plošča.
Šoštanj
2941
Spomenik Stanki Varšek - Liji

Odkrit je bil leta 1978, stoji pa na dvorišču vrtca Slamnikarska cesta 26.

EŠD 15838

Vrtec na Slamnikarski 26, Domžale.

     [zvezda]

.

   NI MI ŽAL 

  ŽIVLJENJA 

ZA SVOBODO

            LIJA

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 1.4.2018
1.8.2023. 00:00
M.Kermavnar, 27.3.2023, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 Mojce Luštrek Po "Sistory" Stanislava/Stanka VARŠEK, roj. 16.04.1924 v Rušah pri Mariboru, stanujoča Domžale, samska, uslužbenka, Aktivistka OF, OO OF Kamnik, ustreljena 06.01.1945 v Rudniku s strani nemških enot, pokopana v Radomljah-Bor1974, 05.I.2025.
Spomenik iz betona v obliki cveta, posvečen Stanki Varšek - Liji, borki NOB
Domžale
1959 DOMŽALE, 2978/4
385
Tržič - Spomenik v Ročevnici

Marmornat obelisk okroglega prereza s spominsko ploščo terencu Janezu Jelencu, ki so ga domobranci aretirali 13. 4. 1945 v Podbrezjah, tam mučili in ubili. Postavila Zveza borcev Podbrezje 27. 10. 1968.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 278.

Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 28.

EŠD 20907

Pod Dunajco, v križišču pred podvozom na desni smer Ročevnica - Kovor.

Poleg vgravirane fotografije padlega in rdeče zvezde piše:

DNE 15. 4. 1945 SO NA TEM

MESTU OKUPATORJEVI

HLAPCI UNIČILI ŽIVLJENJE

BORCU ZA SVOBODO

JANEZU JELENCU.

ZB PODBREZJE

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
majhna stoječa plošča z baklo
Tržič
9361
Padlima gasilcema - Pišece
Pišece 027/a, večnamenski objekt, kjer je tudi PGD Pišece

 

ZA NAROD STA  PADLA
            GASILCA

         HOFBEK EDO
    PODGORŠEK ALBIN

Neobiskani spomeniki
Bor1974, 26.10.2024
26.10.2024. 00:00
4.8.2025. 19:28
M. Kermavnar, 4.8.2025, dopolnil Lokacijo, Besedilo na spomeniku in dodal eno fotografijo z Wikipedije
Spominska plošča
Brežice
1269 PIŠECE, 18/10
261
Borci Kokrške čete, Okroglo

21. in 22. aprila 1942 je v bližini vasi Okroglo potekal boj trinajstih partizanov s številčno močnejšim sovražnikom. Teden dni prej so Kokrško četo v Udin borštu  obkolili Nemci in pri preboju obroča se je 14 partizanov, med njimi sta bila dva ranjena, umaknilo v Okrogelsko jamo nad Savo Jama je bila relativno varna, vendar se je našel izdajalec Pavle Kern, ki je k votlini pripeljal skoraj 2000 Nemcev, ki so poizkušali vsemogoče, da bi partizane prisilili k predaji. Vhod v votlino so obstreljevali celo z nasprotnega brega Save, jamo so poizkusili minirati, zažigali so slamo pred vhodom, iz Begunj so pripeljali  ujetnike, da bi jih pregovorili k predaji. A brez uspeha. Usoden je bil plin, ki je peterico borcev takoj omamil, osem pa jih je naredilo samomor. Rešil se je le Vlado Peraić, ki je še pred pričetkom obkoljevanja odšel k Savi po vodo in se potem skrival toliko časa, da je sovražnik odšel.

Izmed petih ujetnikov so štiri Nemci ustrelili  kot talce, Stanko Mlakar pa se je prebil do partizanov in še istega leta padel v Udin borštu.

  • Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije 1975, Pomniki NOB v občini Kranj, str. 118-120.
  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 128-129.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 224.
  • EŠD: 15920
  • http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=15920

Spominsko obeležje je dal izdelati krajevni odbor ZB NOV Naklo po načrtih ing. Dušana Žagarja. Odkritje je bilo 22. aprila 1955, ob 13. obletnici tragedije.

Cca 600 m iz vasi Okroglo proti toku reke Save. Takoj, ko pridete v gozd se odcepi širok kolovoz na desno. Po cca 80 m pridete do urejenega prostora s spomenikom in klopmi.

V JUNAŠKI BORBI PROTI OKUPATORJU SO V DNEH 21. – 22-04. 1942 PADLI KOMUNISTI – SKOJEVCI KOKRŠKE ČETE

ŽAGAR STANE ml. – star 22 let iz Srednje Dobrave
ZUPANEC IVAN – star 47 let iz Kranja
HROVAT LOJZE – star 40 let iz Begunj
RABIČ JAKA – star 35 let z Dovjega
STROJ IVAN – star 29 let iz Podbrezij
POZNIK TONE – star 28 let iz Tržiča
PAVLIN STANE – star 23 let iz Podbrezij
SMUK SLAVKO – star 22 let iz Kranja

USTRELJENI KOT TALCI 20.05.1942 V DRAGI

ZUPAN TONE – star 17 let iz Šenčurja
REJEC DANILO – star 28 let iz Tržiča
SMUK LADO – star 19 let iz Kranja
ŠMID STANKO – star 26 let iz Selc

SLAVA PADLIM ZA SVOBODO

 MARAL BOREC NISI SUŽNIH SPON.
ZA SVOBODO GNALO TE JE HREPENENJE,
SI ZA VZORE SVOJE DAL ŽIVLJENJE,
ZEMLJA RODNA ZDAJ JE TVOJ ZAKLON.
NAJ TELO SE HRABRO V NJEJ SPOČIJE,
DUH PROSTOSTI NAJ MED NAMI ŽIJE!

Dušan Žagar
1955
Obstoječi spomeniki
Greta Fister - Štamulak, foto M. Hladnik 7. 4. 2013, 18. 4. 2017, Lado Nikšič 1. 11. 2020
28.9.2025. 10:54
M. Kermavnar, 12. 5. 2023, dodal fotografiji 3/2, 3/3, uredil status in dostop.
Naklo
k.o. Okroglo, 224/2, KS Naklo
2656
Ribnica, doprsni kip Majde Šilc

26. marca 1980 je na zelenici vrtca  na Majnikovi ulici, ki je bil novozgrajen in predan v uporabo leta 1976 in nosil ime po narodni herojini Majdi Šilc, bil odkrit bronasti doprsni kip Majde Šilc.  Kip je delo kiparja Aleksandra Saše Mančića iz Pirota, ki je leta 1977 služil vojsko v Ribniški kasarni in upodobil Majdo na osnovi fotografije iz njenih mladih letih. Ob odkritju kipa je bil prisoten njen soborec, komisar v Šercerjevi brigadi, ki je opisal in prestavil Majdo kot požrtvovalno bolničarko, pogumno borko, pesnico in sekretarko SKOJa.

 Kip je postavljen na betonskem podstavku, ki je oblečen z lesenimi letvami ter spodaj obdan z okrasnimi grmovnicami. Po selitvi vrtca ped leti v nove prostore v neposredni bližini je to otroško igrišče ostalo ograjeno, saj se je stari montažni objekt odstranil. Ob izgradnji  vrtca leta 1977 je bilo planirano  tudi, da se zgradi cestna povezava Majnikove ulice s Kolodvorsko ulico, ki bi se imenovala Cesta Majde Šilc, vendar se cesta ni zgradila.

Prav tako se je vrtec po letu 1991 primenoval in v naslovu izgubil ime Majde Šilc.

Bronasti kip Majde šilc je visok 65 cm in stoji na podstavku preseka 45x45 cm in skupne višine 106 cm s podložno ploščo pod kipom.

Evidenčna številka memorialne dediščine 22487.

V semaforiziranem križišču ob vhodu v Ribnico iz smeri Ljubljane se zavije levo na Majnikovo ulico v smeri proti zdravstvenemu domu oziroma športnemu centru. Na levi strani je za ograjo omenjeni kip.
Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 29. december 2017, 31. oktober 2020
31.10.2020. 00:00
28.9.2025. 18:49
D.Divjak, dopolnil podatke 31.10.2020
Ribnica
K.o.:1625 - RIBNICA, št. parc. 2527