| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Koprivnica - stara šola |
.Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 129. |
Spominska plošča se nahaja na fasadi nekdanje šole v Koprivnici. Ob vhodu v podjetje Akra d.o.o. |
Svoja življenja so dali v narodnoosvobodilni borbi 1941 – 1945 Anderluh Slavko Moškon Martin Božičnik Ivan Ojsteršek Franc Brinovčar Janez Plevnik Franc Brljavec Ivan Rabuda Franc Devetak Anton Roštohar Martin Kajba Ernest Skale Anton Klakočar Jože Sotošek Franc Kostanjšek Štefan Šterban Franc Kvenderc Franc Umek Štefan Lipej Avgust Vodopivec Franc Slava njim! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 24. 2. 2017, nedokončano |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Krško |
5/2 k.o. Koprivnica |
|
Tosama, tovarne delavcem |
Ni v RKD. |
Plošča se nahaja na severni, obcestni fasadi stavbe tovarne Tosama, 60 m vzhodno od vratarnice (h. št. 35). Dostop je mogoč z vratarjevim dovoljenjem, da pa se jo videti tudi skozi ograjo ob glavni cesti skozi naselje (Šaranovičevi cesti). Nekaj metrov prej je spominska plošča padlim. |
TOVARNE DELAVCEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 6. 7. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Domžale |
1959 DOMŽALE, 2391/5 |
|
Spomin na Josipa Vidmarja |
Ploščo so odkrili oktobra 2017, slavnostni govornik je bil Matjaž Kmecl. |
Na zidu starejše vile, Ulica 27 aprila št. 1, v Rožni dolini. |
v tej hiši je živel in delal JOSIP VIDMAR 1895-1992 kulturnik, esejist in politik |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 26.10.2017 |
— |
— |
— |
Plošča na zidu |
Ljubljana |
Gradišče II, 48/6 |
|
Rogaška Slatina - Spominska skulptura Borisa Kidriča |
Doprsni kip Borisa Kidriča v Steklarni Rogaška Slatina ni edino spominsko obeležje, ki je posvečeno temu pomembnemu slovenskemu narodnemu heroju. »Kidričev memorial« je postavljen tudi v centru zdraviliškega parka, med hoteloma Sava in Donat oz. pred »terapijo«, kakor domačini imenujejo ustanovo za diagnosticiranje zdravstvenih stanj in zdravljenje raznoraznih obolenj. Avtor spomenika, ki je bil postavljen v letu 1983, je kipar Stojan Batič. Ogled je možen kadarkoli. Viri:
|
Kip Borisa Kidriča se nahaja v osrednjem delu slatinskega zdraviliškega parka. Skulptura stoji pred "terapijo" oz. med hoteloma Donat in Sava. |
Nad kipom: "LJUDSTVO, KI SE JE BILO V NAJHUJŠIH TRENUTKIH SVOJE ZGODOVINE ODLOČILO, DA RAJE STOJE UMRE, KAKOR KLEČE ŽIVI, IN JE PRAV S TO HEROJSKO ODLOČITVIJO UTRLO POT SVOJI OSVOBODITVI, NE BO SVOBODE NIKOLI VEČ IZPUSTILO IZ ROK. B. KIDRIČ." |
— |
— |
— |
— |
Daniel Siter, 20. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Kip Borisa Kidriča s spominsko ploščo |
Rogaška Slatina |
2635 Rogaška Slatina, 353/41, Zdravilišče Rogaška-Zdravstvo d.o.o. |
|
BOJ ZA OBSTANEK / EKSISTENZKAMPF |
Informacijska tabla podrobno opisuje dogodke iz treh obdobij moderne slovenske zgodovine v Dravski dolini: boja za severno mejo, druge svetovne vojne in osamosvojitvene vojne. |
— |
Medtem, ko je do partizanskega odpora prišlo na območju Pohorja že poleti 1941 (višek je odpor dosegel v letih 1944 in 1945), se je na zelo izpostavljenem in velikem območju severno od Drave, odporniško gibanje začelo organizirati v začetku leta 1944. Tukaj so v letih 1944 in 45 obstajale in delovale partizanske enote Lackova četa, Lackov bataljon in Pohorski oziroma Lackov odred. Zaradi ločenosti od ostalih partizanskih enot, služb in ustanov, so se lahko zanašali le nase in na podporo prebivalstva, kar jim je občasno povzročalo večje težave pa tudi žrtve. Lackov odred je na svojem operativnem območju močno vznemirjal okupatorja, ne samo zaradi vojaških, ampak tudi nacionalno političnih razlogov. S svojim delovanjem, še posebej po 22. septembru 1944, ko je na Kozjak prispela glavnina odreda, je prisilil okupatorja, da je tudi na tem območju krepil svoje postojanke. Kljub močnim nemškim pritiskom in ofenzivam je Lackov odred uspešno prestal zimske mesece in v tem času izbojeval nekaj pomembnih zmag, utrpel pa je tudi nekaj izgub. Operativno in borbeno je deloval tudi na avstrijski strani Štajerske, vse do konca vojne pa je prav na širšem radeljskem območju bojeval vrsto bojev. S svojim delovanjem je na zelo izpostavljenem območju številnim pripadnikom drugih narodov omogočil, da so se vključevali v boj proti fašizmu, še posebej avstrijski skupini Avantgarda, oziroma bojni skupini Steiermark, ki je ob koncu vojne imela v svoji sestavi okoli 500 borcev. Brez podpore Lackovega odreda ta skupina ne bi mogla delovati. V obdobju delovanja severno od Drave je Lackov odred za svoje potrebe organiziral tudi obveščevalno službo, kurirske zveze, propagandno dejavnost in partizanski tisk ter zadovoljivo zdravstveno oskrbo. Ob koncu vojne je bil Lackov odred del najsevernejše zapore Jugoslovanske armade, ki je predvsem nemškim enotam preprečevala umik sovražnikove vojske, ki si je želela iz Ivnika ter preko Radeljskega prelaza in Marenberga (Radelj) prebiti na Koroško. 14. maja 1945 je bil odred iz avstrijskega ozemlja napoten v Maribor, kjer je bil 22. maja 1945 razpuščen. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
Datum vnosa pred migracijo: 0026/07/26 00:00:00 |
bb |
— |
4.8.2025. 09:36 |
Informacijska tabla je odstranjena (5.1.2025). bb |
— |
Radlje ob Dravi |
— |
|
Dobravlje, Čermelj Franc |
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123
|
Pokopališče Dobravlje. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Dobravlje 31A. |
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 29.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
29.9.2025. 08:25 |
29.9.2025. 09:00 |
— |
Nagrobnik |
Ajdovščina |
K. o. 2390 DOBRAVLJE, št. parc. 1587/1 |
|
Gojače, Spomenik padlim borcem v NOV |
Na tlakovano ploščad je postavljen kamnit blok s pritrjeno granitno napisno ploščo. Postavljen je bil 6. 12. 1959 po zasnovi Jožeta Komelja.
Vir: posnetka Google Maps 25.8.2021: Spomenik je v dobrem stanju, najbližja okolica pa zelo zanemarjena |
Spomenik stoji sredi vasi. Gojače 31 |
SVETAL SPOMIN NAS Z VAMI PREPLETA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2019
28.februar 2021 dopolnil D.Divjak |
— |
— |
28.2.2021 dopolnil fotografiji in podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije 3, 4/1, 4/2 |
Spomenik |
Ajdovščina |
K.o.: 2385-GOJAČE |
|
Tonček Dežman, Radovljica |
Doprsni kip Antona Dežmana Tončka, slavnostno odkrit 22. decembra 1979 pred nekdanjo vojašnico v Radovljici. Avtor je kipar Jaka Torkar. V bronu so ga odlili v livarni Železarne Jesenice.
geslo: vojska123 |
Ljubljanska c. 55, Radovljica, v majhnem parku pred Tiskarno in knjigoveznico in Komunalnim podjetjem v Radovljici.
|
Narodni heroj Anton Dežman Tonček |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
2.4.2023. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Radovljica |
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 552/1 |
|
Barkovlje, pokopališče |
Na
spomeniku je 17 imen padlih iz Barkovelj. 50 domačinov je bilo zaprtih, 22
interniranih, 88 aktivistov in 52
partizanov.
KLSvI, Tržaška pokrajina, 116 |
Barkovlje, ob cesti Via del Boveto in Viale Miramare, Trst
Hiša v bližini: V.le Miramare, 91, Trst |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
15.12.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Trst |
— |
|
XIV. diviziji Olešče |
Šercerjevci so prizadejali hudo izgubo sovražniku - v boju je bil ubit glavni stražmojster napadajoče policijske čete gorskih lovcev "Alpenland", Franz Hartmann. Sovražniku je uspelo v mraku zasesti naselje in cerkev Sv. Petra, dlje pa ni silil. Še preden so šercerjevci zapustili položaje, so zakopali v kopnino pri Vrbovškem geplu borca Mirka Hrga. Vir: Milan Guček, Pekoči sneg, str.152. |
Na opuščeni stanovanjski hiši poleg hiše Olešče 8. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974
S.Gradišnik 2.11.2023 |
15.4.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal opis, 2. 11. 2023
M.Kermavnar, 15.4.2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil in popravil besedilo na plošči, prestavil zvezdico iz nove hiše na staro, opuščeno hišo v bližini, popravil lokacijo ter dodal fotografijo 3/1 |
Spominska plošča |
Laško |
K. o. 1031 OLEŠČE, parc. št.486 |
|
Spominska plošča Šiškovim - prvotna lokacija |
Pokončna plošča iz črnega marmorja (80 cm x 65 cm) z vklesanim pozlačenim napisom je vzidana na desnem robu pročelja šempetrskega gradu. Jože Šiška, rojen 27. marca 1884, je bil po poklicu strojni ključavničar. Bil je naprednega mišljenja in je v tem duhu vzgojil tudi svoje sinove. K organizaciji OF je pristopil takoj po njeni ustanovitvi leta 1941. Njegovo prvo delo je bilo pridobiti organizaciji odpora proti okupatorju čimveč članov. To nalogo je požrtvovalno opravljal vse do 24. februarja 1942, ko je bil aretiran in odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. Tam je 23. oktobra 1942 umrl. Njegov sin Jože, rojen 21. januarja 1921, je bil do vdora okupatorjev študent elektrotehniške fakultete v Ljubljani. Nato je študij prekinil in se zaposlil v Kranju. Še kot kranjske gimnazije se je Jože Šiška družil s sinovoma Staneta Žagarja, s Stanetom in Iztokom. Zato je ob prostem času rad zahajal na Dobravo k Žagarjevim. Tu se je še bolj okrepil v naprednem mišljenju. Jože Šiška ml. je bil zaradi izdajstva na terenu aretiran 28. aprila 1942 in poslan v begunjske zapore. 28. julija 1942 je bil ustreljen kot talec v Podbrezjah. Pokopan je na vrtu nekdanje begunjske kaznilnice. Alfonz Šiška, rojen 23. oktobra 1924, je bil ob vdoru okupatorja dijak šestega razreda gimnazije v Kranju. Tudi Alfonz je bil prežet z naprednimi idejami in si prizadeval, da bi pritegnil čim širši krog znancev v organizacijo OF. Izdal ga je domačin Janez Urbanc - Kumerdej, sošolec Šiškovih. Alfonza so aretirali 19. februarja 1942 in ga odpeljali v Begunje. Dne 1. julija 1942 so ga skupno s tridesetimi talci odpeljali v Moste pri Žirovnici in ga tam ustrelili. Alojz Šiška, rojen 3. septembra 1926, je v letu 1941 končal četrti razred kranjske gimnazije. Po naročilih svojega brata Alfonza je delal za organizacijo OF kot terenski kurir. Zaradi izdajstva je bil 28. aprila 1942 aretiran in odpeljan v Begunje. Dne 28. julija 1942 je bil skupno z bratom Jožetom ustreljen pri Podbrezjah kot talec. Pokopan je na vrtu begunjske kaznilnice. Ploščo, izdelano po načrtu arhitekta Nandeta Jocifa, so odkrili 22. junija 1969. OPOMBA: spominska plošča Šiškovim se trenutno (nov 2019) nahaja pri kamnoseku in čaka na umestitev v trikotnik med tremi cestami 100 m proti V. Datum umestitve: odvisno od idejne zasnove ZVKDS OE Kranj in zagotovitve financ. sredstev MO Kranj. Razlog premestitve (po izjavi KO ZB NOB Stražišče): sedanji lastnik graščine je fizično zaprl dostop (cesta, last MO Kranj) do spominske plošče, tudi ureditvi služnosti ni naklonjen. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 43-44. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 230. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=9201 foto: Damjan Renko Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v območju Šempetrske graščine v Stražišču pri Kranju, Ur.l. RS, št. 61/2007-3318 EŠD 9201 |
Pot na Jošta 41, Stražišče, desni rob pročelje starega šempetrskega gradu, ki je ob poti na Jošta.
Plošča je bila prestavljena na novo lokacijo v bližini, na otočku v križišču cest kakih 100 m proti Kranju:
https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:7013_x1596302.1382109346_y5818128.418872388_s17_b362 |
TU SO ORGANIZIRALI NARODNOOSVOBODILNI POKRET IN ZANJ PADLI KOT TALCI V LETU 1942 OČE ŠIŠKA JOŽE IN VSI SINOVI SKOJEVCI JOŽA ALFONZ ALOJZ |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Zdenka Likar, Lado Nikšič, slike M. Hladnik, D. Renko |
— |
19.9.2025. 16:25 |
dec. 2019, maj 2020, jan.2021 |
— |
Kranj |
Stražišče, 1272/4, MO Kranj |
|
Podbrezje - Pokopališče |
OPIS PLOŠČE: Na zid vaškega pokopališča pritrjena plošča iz sivega kamna (širina 120 cm, višina 90 cm). Sprva so navedeni talci, ubiti zaradi partizanske akcije na glavni cesti nad Bistrico, pokopani v začasnem grobu pri hiši Antona Terana, Bistrica št. 1. Šele po enem tednu so okupatorske oblasti dovolile prekop na pokopališče v Podbrezjah. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 133. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 217-218. EŠD: 471165 (29109), memorialna dediščina |
Ob zahodnem zidu vaškega pokopališča v Podbrezjah |
Vklesan napis: V SPOMIN PADLIM TALCEM NA BISTRICI 25. 7. 1942 MIHELIČ FRANC 1898 ŠEMROV ADOLF 1920 SIMONIČ ŠTEFAN 1907 MAJCENOVIČ JOŠKO 1924 TERAN ANTON 1898 ALJANČIČ FRANC 1896 ŽLEBNIK FRANC 1915 VOGELNIK JOŽE 1880 STARE JOŽE 1900 MUČENI ZA SVOBODO – BOG VAM DAJ VEČNI MIR IN POKOJ V VAŠEM PRERANEM GROBU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
OO ZBNOB Naklo, Lado Nikšič, julij 2015 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Naklo |
— |
|
Dobravlje, Jerkič Slavko |
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123
|
Pokopališče Dobravlje. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Dobravlje 31A. |
[križ]
SLAVKO |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 29.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
29.9.2025. 08:57 |
29.9.2025. 08:57 |
— |
Nagrobnik |
Ajdovščina |
K. o. 2390 DOBRAVLJE, št. parc. 1587/1 |
|
Grobišče štirih neznanih borcev 4. operativne cone |
Avtor spomenika je arh. Dušan Samec iz Celja. Samo en cvet (Karel Destovnik - Kajuh) : Mozirje in Rečica ob Savinji v obdobju NOB zbornik |
Grobišče je nad planinsko potjo Šmihel – Mozirska koča, blizu domačije Gostečnik. |
ŠTIRIM BORCEM IV. OPERATIVNE CONE NOV PADLIM V BOJU PROTI OKUPATORJU 2. VII. 1944 |
— |
— |
— |
— |
Marjan Borovšak, 18.10.2018 |
— |
— |
— |
Kamniti okvir, v njem je navpična plošča in prisekani ovalni steber. Grobišče je obdano z verigo. |
Mozirje |
Radegunda, 889, zasebni lastnik |
|
Vitovlje, Spomenik štirim padlim v NOB |
Vir: Rutar, |
Vitovlje, ob cesti na koncu zaselka Visoko, Na križišču poti med hišama Vitovlje 87a in Vitovlje 88. Približno 1 km od glavne ceste N. Gorica-Ajdovščina |
na desnem kamnu: V BLIŽNJEM KAMNOLOMU SO PADLI 27.9.1943 TALCI: BOGOMIL PERSIČ na levem kamnu: POSTAVILI UČENCI ŠOLE V ŠEMPASU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
6.5.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 28.8.2021, fotografije in napis na spomeniku |
— |
Nova Gorica |
K. o. Vitovlje , parc. št. 3131/1 |
|
Zgornja Korena, OF |
Plošča je posvečena ustanovitvi prvega odbora OF NOB za Slovenske gorice. 14. oktobra 1942 je bila od Svetega Ruperta, danes Voličina, premeščena Ela Jaut, rojena Kristl. Bila je aktivista OF. V času počitnic leta 1944 je odšla v partizane in še istega leta decembra padla. str. 17 Druge plošče z imeni članov odbora OF v literaturi ni, dodana je bila pozneje, najbrž ob premestitvi obeležij z OŠ. |
Nekoč OŠ Zg. Korena, zdaj z drugimi spomeniki v parku Z pred cerkvenim vhodom |
1. plošča: [zvezda] V ŠOLI KORENA JE BIL V STANOVANJU 2. plošča: ČLANI PRVEGA ODBORA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 1. 1. 2022 |
14.5.2024. 00:00 |
2.8.2025. 13:03 |
Dodal posnetke in preselil zvezdico na zdajšnjo lokacijo plošče- M. Hladnik 14. 5. 2024 |
— |
Duplek |
688 Zgornja Korena 683 in 684/3 |
|
Bistrica pri Naklem - Spominska plošča padlim borcem |
OPIS PLOŠČE: Bronasta plošča z izbočenim napisom. OPIS DOGODKA: Skope besede na plošči govore o veliki tragediji. Zaradi partizanske akcije na cesti nad zaselkom so razjarjeni Nemci v onemoglem srdu pobili tudi gospodarja Terana in še pet delavcev z žage. Hiša je bila po osvoboditvi obnovljena. Tu je gospodaril Peter Teran. Spominsko ploščo je izdelala livarna Železarne Jesenice, vzidal pa jo je krajevni odbor ZB NOV Podbrezje 26. julija 1962 – ob 20-letnici tragedije. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 136; http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=16546 EŠD: 16546, memorialna dediščina |
Na pročelju hiše v Bistrici pri Podbrezjah št. 1, p. d. pri Jurčku. |
V ČASU NARODNOOSVOBODILNE BORBE SO BILI V NOČI 25. 7. 1942 OD NEMŠKEGA OKUPATORJA NA TEM MESTU USTRELJENI TERAN ANTON 1889 SIMONIČ ŠTEFAN 1907 MAJCENOVIČ JOŠKO 1924 ŽLEBNIK FRANC 1915 VOGELNIK JOŽA 1880 STARE JOŽA 1900 NJIHOV DOM PA POŽGAN ZB PODBREZJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
OO ZBNOB Naklo, Lado Nikšič, julij 2015 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Naklo |
318/1 |
|
Mario Matjašič - Milan |
Na mestu, kjer so 13. 2. 1945 ustrelili aktivista Matjašiča, je Enotni antifašistično odpor za Barkovlje 11. okt. 1975 postavil spominsko ploščo. -- KLSvI, Tržaška pokrajina, 116 . |
Via del Boveto, 2, Barkovlje, Trst |
13.02.1945 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
24.11.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.11.2023, postavil zvezdico na pravo lokacijo, dodal besedilo na plošči in fotografiji 3/1 in 3/2 iz Google zemljevidov |
Spominska plošča |
Italija, Trst |
— |
|
Vojsko, Plošča na osnovni šoli |
Spominska plošča, pravokotne oblike (87 X 57 cm) vlita v bronu. Plošča je bila odstranjena in se hrani v prostorih krajevne skupnosti Vojsko.
Datum odkritja: 24.6.1978 EŠD 20853 foto 1: Zavod za spomeniško varstvo-Gorica, 1981
|
Spominska plošča je bila locirana na cestni fasadi osnovne šole Vojsko. |
V TEJ STAVBI JE BILA PARTIJSKA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 11.1.2020 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2355 Vojsko, parc. št. 210/3 |
|
Dobravlje, Črnigoj Jožef |
Opomba: Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123
|
Pokopališče Dobravlje. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Dobravlje 31A. |
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 29.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
29.9.2025. 08:42 |
29.9.2025. 09:00 |
— |
Nagrobnik |
Ajdovščina |
K. o. 2390 DOBRAVLJE, št. parc. 1587/1 |
|
Vičava, Ptuj |
V Macunovi hiši pri Megličevih so se pred vojno shajali ptujski komunisti. Tu je delala tudi Olga Meglič, že pred vojno članica okrožnega komiteja KPS za ptujsko okrožje. Nemci so jo 4. 11. 1942 ustrelili v Mariboru. Plošča je bila odkrita 8. 8. 1961.
Hišne številke Vičavska pot 9 danes ni več. geslo vojska123 |
Na južni strani hiše Vičavska pot 9, Ptuj
Hišne številke Vičavska pot 9 danes ni več.
ALI JE PLOŠČA ODSTRANJENA? MK |
PODSTREŠNA SOBICA TE HIŠE PREDVOJNO SHAJALIŠČE KOMUNISTOV SEDEŽ CIKLOSTILNE TISKARNE KP IN POSLEDNJI DOM NAJVEČJE PTUJSKE REVOLUCIONARKE DELAVKE OLGE MEGLIČ ROJ. FURLAN OKUPATOR JO JE USTRELIL 4. 11. 1942 . MESTNI ODBOR ZB NOV PTUJ |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik 8.5.2021
22.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
8.5.2021. 00:00 |
— |
22.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Ptuj |
K.o.: 400-PTUJ, št.parc.: 995/10 |
|
Godlerjev hram v Čelah |
Lesena spominska plošča pred- in medvojnemu delovanju političnih delavcev KP in OF je bila odkrita 20. julija 1975. Z odlokom skupščine SO Krško 3-63-2/85 z dne 5. 2. 1986 razglašen za zgodovinski spomenik. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=5749&submit.x=0&submit.y=0 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 131. |
Spominska plošča se nahaja na Godlerjevem hramu ob cesti Zdole - Čela - Dolenja vas. |
V TEM HRAMU SO BILI SESTANKI PREDVOJNIH REVOLUCIONARJEV MED VOJNO PA ORGANIZATORJEV VSTAJE ČELE, 20. JUL. 1975 POSTAVILA: ZZB NOV OBČINE KRŠKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 25. 2. 2017, nedokončano |
— |
— |
— |
lesena plošča na leseni zidanici |
Krško |
1146 k.o. Pleterje |
|
Velika Korena, padlim |
Na stavbi šole so vaščani vzidali ploščo v spomin trem padlim [v resnici je na plošči pet imen].
|
Nekoč na OŠ Korena, h. št. 32, zdaj v parku Z od vhoda v cerkev, skupaj s še dvema ploščama NOB. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 2. 11. 2023 |
13.5.2024. 00:00 |
— |
Dodal sliko in besedilo. M. Hladnik 13. 5. 2024 |
Spominska plošča |
Duplek |
Zgornja Korena 683 in 684/3 |
|
Zgonik, županstvo |
Plošča iz leta 1955 je posvečena žrtvam. |
Županstvo Zgonik / Sgonico, h. št. 45 sredi vasi, nasproti osrednjemu spomeniku NOB. Garmin je za to h. št. usmerjal narobe na SV vasi. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 12. 2020 |
1.10.2022. 00:00 |
— |
Županstvo je bilo 31. 9. 2022 zaprto in plošče ni bilo mogoče fotografirati. M. Hladnik |
Spominska plošča |
Italija, Zgonik |
— |
|
Zgonik |
— |
Sredi vasi Zgonik, zraven osnovne šole. |
PADLIM ZA OSVOBODITEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
15.7.2020. 00:00 |
— |
Na prvi sliki je prvotni spomenik v Zgoniku leta 1946 (https://www.academia.edu/38636313/_Our_Victims_Define_Our_Borders_Commemorating_Yugoslav_Partisans_in_the_Italo_Yugoslav_Borderland).
Posvečen je bil 6 žrtvam iz Zgonika in 4 iz Kaludrovice. -- LSI 1: 344 -- M. Hladnik |
— |
Italija, Zgonik |
— |