Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
2271
Plamen, Kropa

Bronasta plošča, delo tovarne umetno-kovaške obrti UKO Kropa, je bila odkrita leta 1955.

Po poti spominov (str. 120) kaže ploščo, odkrito leta 1964, na kateri je zapisana številka 40 namesto 50. Kdaj so številko popravili v 50?

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 248.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 120.

Na vzhodni fasadi tovarniškega kompleksa Plamen v Kropi (1a). Do plošče je mogoče v delovnem času skozi vhod na severnem koncu tovarne, z nekaj truda pa se jo vidi tudi čez obcestno zidano ograjo, 30 m pred gostilno Jarem.

Spominu
50 padlim
v NOB

Plamen

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 9. 9. 2017
lita bronasta plošča
Radovljica
K. o. 2165 Kropa, parc. št. 444/5
325
Janko Belehar - Smrekar, Šenčur

V pročelje stavbe je vzidana podolgovata spominska plošča iz rdečega granita (100 cm x 80 cm). S plošče izstopajo bronaste črke.

ŽIVLJENJEPIS: Janko Belehar, rojen 19. 2. 1924 v Šenčurju, se je že pred vojno pridružil naprednemu mladinskemu gibanju v Šenčurju. Po okupaciji je postal član mladinske organizacije OF in v njej aktivno deloval do odhoda v partizane 10.12.1941. Odšel je v Kokrško četo, ki je bila prav ta dan ustanovljena v Šenčurju. 18.6.1942 je postal puškomitraljezec v 3. četi 2. Bataljona Kokrškega odreda. 2.9.1942 ga je štab Kokrškega odreda dodelil v posebno patruljo, ki je imela nalogo kaznovati prve organizatorje bele garde na Gorenjskem. Pri izvrševanju te naloge so ga 17.10.1942 v gozdu nad vasjo Voglje ujeli in nato ves teden mučili in zasliševali na gestapu v Kranju. Kljub grožnjam s smrtjo in kljub nečloveškim mukam se je vedel junaško in ni izdal svojih tovarišev – aktivistov, ki so bili z njim povezani na terenu. Sovražnik je poizkusil izsiliti njegovo priznanje celo s tem, da je k vešalom privedel dva sodelavca – aktivista iz Šenčurja, ki sta bila z njim povezana. Belehar ju ni izdal.

Gestapovci so ga 24.10.1942 zjutraj javno obesili sredi Šenčurja, na kraju, kjer sedaj stoji Dom Kokrške čete. Njegovo truplo so morali vaščani pokopati za domačim, tj. Beleharjevim kozolcem. Po vojni so njegove posmrtne ostanke prenesli na Šenčursko pokopališče.

Smrt mladega junaka ni nikogar ustrašila, kot so to želeli okupatorji in njihovi hlapci, pač pa je vzpodbudila mnoge mlade fante, da so še številneje odhajali v partizane.

Spominsko obeležje je 17. julija 1955 odkril takratni občinski odbor ZB NOV Šenčur, avtorja napisa pa sta Franc Štefe-Miško in Janez Mlakar.

VIRI: 

  • Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 30
  • Pomniki NOB v občini Kranj, str. 159-160
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233
  • http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=14142
  • EŠD  14142
Spominska plošča je pritrjena v pročelju stavbe Doma Kokrške čete, Kranjska cesta 2 v Šenčurju

ZATO KER JE LJUBIL SVOJ NAROD

IN SVOBODO NAD VSE ZATO KER JE

NEMUDOMA SLEDIL KLICU SVOJE

OGROŽENE DOMOVINE IN PARTIJE JE

BIL ZA ČASA OSVOBODILNE BORBE

NA TEM MESTU OD OKUPATORJEV

DNE 24. 10. 1942 OBEŠEN

BOREC NOV BELEHAR JANKO

17. 7. 1955 OBČ ZB NOV ŠENČUR

OBNOVLJENO 1985

Obstoječi spomeniki
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, avgust 2014
Spominska plošča
Šenčur
9622
Avgust Demšar, pokopališče Rakek

SIstory navaja: Ime in priimek: August Demšar, Oče: Anton, Mati: Frančiška, Priimek matere: Mevc, Po domače: Srajbeš, Datum rojstva: 23.07.1902, Kraj rojstva: Rakek, Kraj bivanja: Rakek 18, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): mesar,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 12.04.1945, Kraj smrti / izginotja: Bergen-Belsen, Kraj pokopa: Bergen-Belsen, Država pokopa: Nemčija

DEMŠAR

AVGUST  DACHAU  1902 - 1945

Obstoječi spomeniki
D. Divjak 27.4.2025
27.4.2025. 00:00
Grob
Cerknica
4346
Šenturška Gora, Vojimiru Jurkoviču - Jurku

Marmornata plošča o poimenovanju osnovne šole po komisarju 3. kranjske čete Gorenjskega odreda Vojimiru Jurkoviču - Jurku (1917-1943) iz Maribora, padlemu na Ambrožu pod Krvavcem. Odkrita je bila 23. maja 1965. Šole danes ni več. Na isti stavbi je bila tudi plošča padlim kurirjem, ki se zdaj nahaja na fasadi doma krajanov, h. št. 11.

Krajan, ki dobro pozna dogajanje v vasi, se plošče ne spomni iz časa prodaje šole in so selili ploščo padlim kurirjem (okoli leta 2000). Tudi iz časa pred tem, po ukinitvi šole, se je ne spomni, čeprav je nekaj časa skrbel zanjo. (opomba M. Kermavnar)

  • EŠD 13071
  • Pomniki NOB v občini Kranj, 1975, str. 164.
Spominska plošča je bila pritrjena na južni vhodni steni osnovne šole Šenturška Gora 18, ki je bila podrta. Danes je tu nova zgradba.

OSNOVNA 
ŠOLA
JURKOVIČ
FRICA -
JURKA

Uničeni spomeniki
M. Hladnik, M. Kermavnar, 13.6.2020
Spominska plošča
Cerklje
2079 ŠENTURŠKA GORA, 62/3
1573
Franc Knaflič

EŠD 5334

Spomenik naj bi po EŠD stal pri Derničevi batji SZ od Erjavčevega rovta, vendar je tam le neoznačeni grob, bajte pa ni (več). 

Plošča je na mestu, kjer je 22. 4. 1945 padel kurir G - 31 Franc Knaflič iz Dovjega.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 201.

Tik ob gozdni cesti ob potoku Mlinca, kjer prečka pritok Žakelj in naprej z navadnim avtom ni več vozna. V gozdu nekaj metrov nad spomenikom je miza s klopjo, pod cesto pa je Mlinca oblikovala jezerce. V Registru nepremične dediščine je mesto spomenika označeno kakih 500 metrov višje ob potoku Žaklju. Tam je označen grob, ki ga nekdo obiskuje (gl. posnetek), plošča je bila očitno prenesena na to mesto pozneje.

Na tem mestu je  22. 4. 1945 padel borec -- kurir NOV Franc Knaflič roj. 25. 3. 1927 na Dovjem

ZB NOV Dovje-Mojstrana

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 20. 4. 2017, posnetek 14. 10. 2012
Dodana fotografija, 25. 5. 2025, dodal Marko Gričar (fotografija Samo Gričar).
spominska plošča
Kranjska Gora
650/22
8506
Ljubljana, pokopališče Bizovik, Berlec Franc

SIstory navaja Ime in priimek: Franc Berlec, Oče: Matija, Mati: Marija, Datum rojstva: 02. 10. 1894, Kraj rojstva: Bizovik, Kraj bivanja: Bizovik, Datum smrti/izginotja: 07. 11. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rab, Kraj pokopa: Rab.

 Iskalnik grobov Žale, https://grobovi.zale.si/ , ne pokaže podatkov. 

Pokopališče Bizovik, Ljubljana, desna stran pokopališča, bolj proti sredini, eno vrsto pred grobom Dimnik Albina *1928, ki ga iskalnik grobov najde

                  TIHI DOM 
               BERLECOVIH
FRANC   *1894    + 1942 NA RABU

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 31.7.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič
31.7.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Ljubljana
K. o. 1733 Bizovik, parc. št. 337/4
1903
Padlim v NOB, talcem ter umrlim v taboriščih in internaciji, Podgraje

Spomenik je postavljen na ograjenem prostor, ki je delno tlakovan s sivim in rdečkastim kamnom. V tlaku je iz kamna rdečkaste barve izdelana zvezda, v središču katere stoji podstavek, na njem pa je postavljena kompozicija petih spominskih plošč.

Prva plošča, ki je obrnjena proti vhodu v ograjen  prostor, je posvečena 89 borcem Jugoslovanske armade, ki so padli v prvih dneh maja 1945 v zaključnih bojih pred kapitulacijo nemškega 97. armadnega korpusa. Na njeni zgornji polovici je nad zvezdo zapisano besedilo spomenika, ki je citirano v rubriki "Besedilo na spomeniku".

Vsaka od preostalih štiri plošč je posvečena padlim v NOB, talcem ter umrlim v internaciji in taboriščih iz ene od štirih okoliških  vasi: Zabiče, Trpčane, Podgraje in Kuteževo.

Na plošči, posvečeni krajanom Zabič, je navedenih šest padlih v NOB in dva umrla v taborišču.

Na plošči, posvečeni krajanom Trpčan, je navedenih devet padlih v NOB in dva umrla v internaciji.

Na plošči, posvečeni krajanom Podgraj, je navedenih sedem padlih v NOB, šest umrlih v taborišču in dva talca.

Na plošči, posvečeni krajanom Kuteževega, pa je navedenih devet padlih v NOB, trije umrli v taborišču in en talec.

.............................................................

Tu je pokopanih 86 borcev enot IV. armade NOV in italijanskega bataljona Budicini, ki so padli med 1.in 5. majem 1945.

foto123
besedilo123

Spomenik se nahaja ob pokopališču v Podgrajah (na njegovi vzhodni strani).

napis spredaj:                 

POD SONCEM VAM 
POSTAVILI SMO HRAM 
DA MRTVI BORCI
BOSTE BLIŽE NAM
IN TI POPOTNIK, KI
ODPREŠ TA VRATA
OD KODER KOLI SI,
TU NAJDEŠ BRATA

[zvezda]

TUKAJ JE 
POKOPANIH
59 BORCEV NOV
KI SO PADLI OD
1. DO 5. MAJA 1945
LETA V BORBI
PROTI NEMŠKEMU
NACIZMU

napis desno spredaj:       

KUTEŽEVO
PADLI V NOV

MIKULETIĆ JOŻE 1902-1943
ŠESTAN LUDVIK 1921-1943
MALJEVAC ALOJZ 1926-1943
ZULJA NARCISO 1914-1944
CELIN JOŻE 1919-1944
CELIN IVAN 1921-1944
ŠESTAN LUDVIK 1921-1944
KALC MILAN 1921-1945
CELIN ANGEL 1927-1945

UMRLI V
TABORISĆU
CELIN ALOJZ
1902-1944
PROSEN ANTON
1910-1944
MALJEVAC SLAVKO
1918 – 1944

TALCI
CELIN ŠTEFAN
1865-1943


napis levo spredaj:      

TRPČANE
PADLI V NOV

HRVATIN IVAN 1917-1944
ŠTEFANČIĆ ANTON 1921-1944
UDOVIČ MILAN 1927-1944
BATISTA FRANC 1910-1945
HRVATIN ANTON 1921-1945
ŠTEFANČIĆ ANTON 1921-1945
ŠTEFANČIČ LUDVIK 1922-1945
ŠTEFANČIĆ JOŽE 1924-1945
PROSEN ALOJZ 1926-1945

UMRLI V
INTERNACIJI
HRVATIN JAKOB 1908-1944
HRVATIN VINCENC 1915-1942

napis levo zadaj:      

PODGRAJE
PADLI V NOV

7 imen

UMRLI V TABORIŠČU

6 imen

TALCI

2 imeni

napis desno zadaj:      

 xxxxxxxxxxxxx

nedokončano

Obstoječi spomeniki
Potepan S., 28. 6. 2017; Fotografije: Ujčič D. in Potepan S.
29.9.2025. 12:52
Ilirska Bistrica
K. o. 2545 Podgraje, parc. št. 1527/3
9677
Franc Leskošek - Luka

Ob vhodu v obrat Litostroj je bila leta 1985 odkrita kompozicija bronastih doprsnih kipov Josipa Broza - Tita in Franca Leskoška - Luke (delo akademskega kiparja Stojana Batiča), postavljena pred spomenik samoupravljanju.

Neznano kdaj po tem času, najverjetneje po letu 1991, je bila skupina spomenikov umaknjena. Titov kip je izginil neznano kam, medtem ko je bil Leskoškov kip skupaj z visokim členjenim podstavkom iz granita prestavljen na severni rob Litostroja, pred sedežem uprave.

Leskoškov spomenik stoji na zelenici pred sedežem uprave Litostroj Power na Litostrojski cesti 50 v Ljubljani. Ker je postavljen znotraj ograjenega prostora obrata, je za dostop potrebna dovolilnica.

FRANC

LESKOŠEK

LUKA

Obstoječi spomeniki
Ivan Smiljanić
14.5.2025. 00:00
Doprsni kip na visokem podstavku
Ljubljana
8292
Komerički
Pokopališče Velike Rodne Rogaška Slatina

[zvezda]

KOMERIČKI 

FRANC 

1926 - 2012

SONJA 

1926 - 2016

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
1.5.2023. 00:00
Nagrobnik
Rogaška Slatina
4231
Rojstna hiša Janka Ribiča, Ribičev mlin

Mlinar Ivan Ribič se je že leta 1941 vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Njegov svak Jakob Babič je bil prvi sekretar mestnega odbora OF za Ljutomer. Na Ribičevi domačiji so se večkrat oglašali kurirji in bili gostoljubno sprejeti. Dne 6. 4. 1044 sta se na postojanki ustavila Danijel Hojs-Ljubo in Franc Belšak-Maks. Po naporni poti sta bila utrujena. Ribič ju je opozoril na previdnost, saj so Nemci prejšnji dan pri Francu Jeseniku na Stari cesti odkrili skupino partizanov in so nadaljevali s hajko po Slovenskih goricah. Okoli 60 nemških orožnikov in gestapovcev je ob 16. uri obkolilo Ribičev mlin. Nemci so aretirali najprej gospodarja in nato še gospodarja Ribiča. Partizana sta se skozi skrivni izhod premaknila na senik, od koder sta nato začela boj in preboj iz obroča. Pri tem sta ustrelila šefa ptujskega Gestapa, sturmführerja in obersturmführerja ter šefa orožniške postaje. V spopadu jima je pomagal gospodar Ribič, vendar je pri tem preboju Franc Belšak-Maks padel smrtno zadet. Nemci so v spopadu izgubili 4 pomembne naciste. To je bil največji spopad med partizani in Nemci na murskih tleh. Po bitki so Nemci aretirali še sina Marjana in starega očeta in ju odpeljali v taborišče. Istega dne je v boju z Nemci padel tudi Ribičev sin Janko. Spopad je močno odmeval po vsej severovzhodni Sloveniji.

Skupščina občine Ljutomer je 24. aprila 1977 poimenovala OŠ v Cezanjevcih po Janku Ribiču.

Tu se je rodil član SKOJ-a in kurir Janko Ribič, padel 6. 4. 1944. Plošča na pročelju je bila odkrita 4. julija 1952.

  • EŠD 12125
Cezanjevci 63, v kompleksu stavb mlina na samem na polju ob Ščavnici.

[srp in kladivo v zvezdi]

ROJSTNA HIŠA ČLANA SKOJ-A 

RIBIČ JANKA

ROJ. 17. 8. 1928

PADEL V NOV -- V VOGRIČEVCIH 

DNE 6. 4. 1944

LEPO JE ŽIVETI, TODA, ZA KAR SEM UMRL

BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI! (KAJUH)

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano Dopolnil D.Divjak 28. junij 2020
9.6.2024. 00:00
Dodal slike in označil kot obstoječe M. Hladnik 9. 6. 2024
Spominska plošča
LJUTOMER
K.o.:258-CEZANJEVCI, št.parc.: 394/2
6809
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.89
Na stičišču Marinčičeve ulice s PST, Ljubljana, naproti h. št. 20?

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV 
TRG PODJETJA IZBIRA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po sliki in podatkih Mojce Župančič
5.6.2021. 00:00
Betonski steber
Ljubljana
Trnovsko predmestje, 897/206
3780
Kolovrat pokopališče

Grob sedmih partizanov: večja betonska plošča s pritrjeno pravokotno granitno ploščo z vklesanim napisom.

EŠD 19277

Kolovrat, pokopališče JV od vasi, na vzhodnem zidu pokopališča, levo od vhoda.

TUKAJ SO POKOPANI BORCI NOV
PADLI V BORBI S FAŠISTI V ZIMI 
1944/45 ZA SVOBODO DOMOVINE
GIAKOMELI JANEZ IZ MLINŠ
EKSLAR LADO IZ KAMNIKA
TREBOVC JERNEJ IZ NOVE ŠTIFTE
RIHTER MATEVŽ IZ ŠENTJURJA PRI CELJU
IN ŠE TRIJE NEPOZNANI TOVARIŠI
SLAVA JIM!

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 2. 3. 2019
28.6.2020. 00:00
nagrobna plošča
Zagorje ob Savi
2108
Ambulanta B 777

Sprva, maja 1944, je bila ambulanta pod vodstvom dr. Edvarda Poharja nad Planinco, imela je 8 ležišč in dve bolničarki, vendar prostor ni bil primeren, zato so se preselili na to mesto (v Vratih) ob potoku. Zasilni bunker za težko ranjene je bil 300 m stran. Zgradila sta jo tesar Justin Dolinar in Polde Kunčič. Aktivistka Katarina Šenk - Tetka, ki je od terencev edina vedela za bolnico, je poskrbela za dobro opremo. Vodja je bila Francka Logar - Vasilija. Bolničarki sta bili še Manica Erman in Cvetka Ažman - Olga, zdravnik dr. Rado Debevc, kuhala je Milka Janša. Branili so jo Anton Pretnar, Rudolf Omejc, Lojze Kralj, Martin Kolenc, Alfonz Kolman, Jože Meterc, Valentin Zaplotnik idr., komandir Polde Kunčič, komisar Justin Dolinar - Adam, pozneje Alojz Korošec. Ambulanta je oskrbela 200 ranjencev, 2 sta umrla (Ivan Kryštofek iz Tržiča in Jože Koblar iz Raven v Bohinju).

Ambulanta  Kokrškega odreda je tu delovala od oktobra 1944 do 4. 5. 1945, ko se je preselila v osvobojene Begunje v šolo. Delno je bila vkopana, imela je tri prostore s 14 ležišči.

Spomenik so postavili borci Kokrškega odreda 25. maja 1977, ploščo so izdelali na v livarni Železarne Jesenice. 

EŠD 27904

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 70-71.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 115-116.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 237.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Do spomenika pridemo po cesti iz Drage proti Planinci in Poljški planini. Pribl. 1500 m za gostilno v Dragi se v desno odcepi gozdna cesta. Do sem je bilo strmo in cesta razrita, odcep, ki vodi proti Luknji in naprej na pešpot proti Prevali, pa gre vodoravno. 200 m za odcepom cesta napravi ovinek v desno (tam se od spodaj pridruži bližnjica), spomenik se nahaja kakih 30 m pod cesto kmalu za ovinkom. Opis lokacije v RKD je zavajajoč in iskalca pripelje do tega, da spomenik išče 250 višinskih metrov nižje, v Medvodju ob potoku, ki priteče s Prevale v Drago.

Na tem mestu je bila partizanska bolnica B777 1944--1945

Borci Kokrškega odreda 1977

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 9. 8. 2017 in 19. 10. 2017
plošča na zidanem kvadru
Radovljica
K. o. 2151 Begunje, parc. št. 1249/1
5518
Matenja vas - Tone Černač

Tone Černač. Wikipedija.

Matenja vas Hiša v bližini: Matenja vas 27

TRST 1924 NANOS 1927TIGR REVOLUCIJONARNA ORGANIZACIJA JULIJSKE KRAJINETONE ČERNAČ* 1905 +  1984LEGENDARNI PRIMORSKI JUNAKTIGROVEC - PARTIZANPOSTAVILI: DRUŠTVO TIGR PRIMORSKEKRAJEVNA SKUPNOST PRESTRANEK INBORCI IZ OBČINE POSTOJNAMATENJA VAS 25. OKTOBRA 1998

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po fotografijah Urške Perenič 2. 5. 2020
27.9.2020. 00:00
Dodal tri slike M. Hladnik 27. 9. 2020
Postojna
7681
Knjižnica Mirana Jarca

Kip je napravil Jakob Savinšek 14. 4. 1956.

Kip stoji v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu (Rozmanova ulica 26).
Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
26.8.2022. 00:00
Kip
Novo mesto
10009
Dobravlje, Slokar Karlo
  • Karlo Slokar. Sistory. 
    datum rojstva: 13. 10. 1915, kraj rojstva: Dobravlje, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: V. SNOUB Ivana Cankarja, datum smrti: 27. 9. 1943, kraj smrti: Dobravlje, kraj pokopa: Dobravlje, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  
  • Fotografija: Slokar Karlo Geneanet, Pokopališče Dobravlje, str. 7. 


 »SEZNAM BORCEV JUŽNOPRIMORSKEGA ODREDA, 5. BRIGADE S. GREGORČIČA IN PRIMORSKEGA ODREDA 
[…] 
Priimek, ime, partizansko ime     Slokar Karlo 
Rojstvo                                        1915 
Kraj                                              Dobravlje 
Vstop v NOV                               10. 02. 1943 
Opombe                                       padel 

  • Olga Čibej-Lipušček, Boj za življenje, Spomini partizanke Olge, Portorož: samozal., str. 197. 


»Padli 
[…] 
Slokar Karlo, Dobravlje 
1915−1943« 

  • Lado Ambrožič - Novljan, Cankarjeva brigada, Knjižnica NOV in POS 9, Ljubljana: Partizanska knjiga in Odbor Cankarjeve brigade v Ljubljani,  str. 858. 

 


Opomba 
Karlo Slokar je napisan tudi na spominski plošči V spomin padlim za svobodo v Dobravljah. 

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

 

Pokopališče Dobravlje. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Dobravlje 31A.

 

SLOKAR 

[fotografija v medaljonu] 

KARLO 
1915    -   1943 

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 29.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
29.9.2025. 14:43
29.9.2025. 15:15
Nagrobnik
Ajdovščina
K. o. 2390 DOBRAVLJE, št. parc. 1587/1
10010
Arnstadt, izgnanci, Nemčija

 

 

 

 

 

: izgnanci123

Ni določeno
D. Divjak, 29.9.2025
29.9.2025. 15:03
29.9.2025. 15:05
Spomenik
Arnstadt, Ilm-Kreis, Turingija. Nemčija
5049
Janez Borišek

Tonalitna plošča, odkrita leta 1948. Tu je leta 1944 padel partizan Janez Borišek.
EŠD 19235

Kotedrež 18, na obcestni fasadi.

V TRAJEN SPOMIN PARTIZANU BORCU
KI JE PADEL PRI TEJ HIŠI 4. 6. 1944
BORIŠEK JANEZ
PADEL JE JUNAK ZA IDEJO
RESNICE IN PRAVICE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
28.5.2020. 00:00
Spominska plošča
Zagorje ob Savi
6301
Glinje

Partizansko enoto so pobili umikajoči se slovenski belogardisti 10. maja 1945. Dva nasprotnika sta bila celo iz iste vasi. 
Padlim za svobodo, 66--68

Vaško pokopališče Glinje (Glainach), v vasi S od ceste Borovlje-Šmarjeta v Rožu. Ob stavbi, ki na J strani meji na pokopališče Hiša v bližini: Glainach 6, 9170 Ferlach, Avstrija

PARTIZANI
PADLI
V BORBI 
PROTI 
FAŠIZMU
1941--1945

14 NEZNANIH

ZVEZA
KOROŠKIH
PARTIZANOV
1970

[napis je tudi v Nemščini)

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
25.10.2020. 00:00
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografiji 2 in 3
Avstrija
10011
Templin, taborišče izgnancev, Nemčija

 

 

 

 

 

Geslo: izgnanci123

Ni določeno
D. Divjak, 29.9.2025
29.9.2025. 15:06
29.9.2025. 15:10
Spomenik
Templin, Uckermark, Brandenburg, Nemčija
358
Trboje – spominsko obeležje Jerneju Bohincu

Surovo obklesana skala v katero je vklesan črno obarvan napis.

Pozno zvečer, 26. avgusta 1944, so belogardisti-črnorokci vdrli v mlinarjevo hišo, št. 79 in nasilno odgnali očeta Jerneja Bohinca, rojenega 21. avgusta 1888, v breg nad hišo. Tam so ga na mestu, kjer zdaj stoji obeležje.ustrelili.

Ob jutranjem svitu so šli domači pogledat za očetom – našli pa so le njegovo prestreljeno truplo.

Jernej Bohinc je bil v NOB vključen kot član vaške gospodarske  komisije,

VIRI:

Zbornik: Šenčursko območje med nemško okupacijo in NOB: Jože Bohinc: ZLOČIN V GRABNU

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 169-170;

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=15934

 EŠD: 15934, memorialna dediščina

na polju nad Savo pod Trbojami, tik nad nekdanjim Bohinčevim mlinom, najbližje hiši Trboje 79

            NA TEM MESTU

SO 26. 8. 1944 BELOGARDISTI

   UBILI JERNEJA BOHINCA  

Obstoječi spomeniki
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014
surovo obklesana skala
Šenčur
356
grob Riharda Srobotnika in neznanega borca

Spominska nagrobna plošča iz temnega marmorja.

V tem grobu počivata dva borca, ki so ju ubili belogardisti pri Vogljah.

Znano je ime le enega od tu pokopanih partizanov; to je Rihard Srobotnik, ki je bil doma iz Gameljn.

Belogardisti so 28. septembra 1944 iz zasede napadli tri borce VDV, ki so šli iz Trboj proti Vogljam. Napadeni so bili, ko so med potjo blizu Vogelj počivali. Padli so vsi trije. Antona Bohinca so svojci pokopali v družinski grob na trbojskem pokopališču.

Grob je bil zasilno urejen že leta 1945, preurejen pa je bil leta 1969.

VIRI:     Pomniki NOB v občini Kranj, str. 170.

EŠD:   NI

Vaško pokopališče v Trbojah, bolj v sredini pokopališča.

RIHARD SROBOTNIK

  1911 PADEL 1944

   NEZNANI BOREC

Obstoječi spomeniki
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014
nagrobna plošča
Šenčur
K. o. 2126 - Trboje, parc. št., 135/1
8671
Partizanska bolnišnica dr. Mihelčiča

Partizanska bolnišnica dr. Mihelčiča je bila prva v Rogu.
Poleg spomenika stoji pod drevesom z oznako rdeča zvezda na belem krogu Krožne pešpoti partizanskih bolnišnic v občini Semič, ki teče tam mimo, lesena klopca.

Dostop do mesta je mogoč iz več smeri, od povsod pa je kar daleč po gozdnih cestah. Ena od možnosti je iz Komarne vasi, kamor se pripeljemo iz Črmošnjic. Nadaljujemo naravnost po makadamski glavni cesti proti Resi. Pri Ribniku pa zavijemo levo v smeri Planine in se peljemo mimo kažipota za grobišče Vinica. Še slabe 4 km naprej opazimo levo za cesto oznake za Mihelčičevo bolnišnico.

Pod strešico ob cesti na zgornji leseni tabli piše:
.
      Na tem mestu je
   delovala v letu 1942
      prva partizanska
       bolnica v Rogu
.
.
V bregu nekaj metrov više je na skali napis:
.
      [peterokraka in rdeči križ]
           "dr. MIHELČIČ"
                    1942

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 8. 11. 2023 po podatkih in fotografijah Mojce Luštrek
8.11.2023. 00:00
Semič
K. o. 1531 Golobinjek, parc. št. 751/10
4010
Pet žrtev družine Klančnik
Martin Klančnik je v Šmartnem ob Paki dvakrat rezal telefonske žice. Kmalu nato so ga aretirali, nato pa še vso Klančnikovo družino.Pet članov Klančnikove družine je padlo za svobodo.
Slatine št. 13-a

Članom Klančnikove družine, žrtvam fašističnega nasilja: očetu Martinu, materi Antoniji, sinovoma Martinu in Ivanu ter hčerki Ljudmili. Slava jim!

Obstoječi spomeniki
Ana Kočar, 08.04.2019 Stane Gradišnik, 24. 08. 2020
Plošča na fasadi hiše
Šmartno ob Paki
1327
Partizan
Na stopnišču Azilnega doma na Kotnikovi 8a v Ljubljani.

Ni besedila.

M. Hladnik 7. 4. 2017
relief
Ljubljana
TABOR, 2999