| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
FUŽINA - spomenik ustanovitvi prvega bataljona VOS OF |
EŠD: 24351 Pravokotna litoželezna plošča z odebeljenim robom in reliefnim napisom. Posvečene je prvemu bataljonu VOS OF za Dolenjsko, ki so ga ustanovili 25.9.1943 v Fužini. Spomenik so postavili na južno steno stavbe Kmetijske zadruge, tik ob vhodu, Fužina št.11 in sicer 1982. leta. Vir: Pomniki NOB v občini Ivančna Gorica, str. 289
|
Na južni steni Kmetijske zadruge, Fužina 11, ob vhodu, Ivančna Gorica - Muljava - Velike Lese - Marinča vas - Fužina. |
V TEM KRAJU JE BIL
|
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
T. Bizjak, 26.9.2017 - dopolni ! |
— |
— |
— |
spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka |
Ivančna Gorica |
k.o.1825, parc. št. 180/6 |
|
Šentvid pri Stični, Rus Vid in sin Vide |
»Padli iz krajevne skupnosti Šentvid pri Stični
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123
|
Pokopališče Šentvid pri Stični. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Šentvid pri Stični 71. |
SITARJEVI RUS VID * 8. VI. 1882 + 4. IX. 1942 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 24.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
24.9.2025. 20:32 |
27.9.2025. 07:50 |
— |
Nagrobnik |
Ivančna Gorica |
K. o. 1809 ŠENTVID, parc. št. 2/1 |
|
Organizacija upora v Prlekiji, Cven |
Jože Babič je bil eden pomembnih organizatorjev upora na ljutomerskem območju. Bil je krščanski socialist in kot zaposlen na cestni upravi v Ljutomeru, je imel možnost priti v stik z mnogimi. Kot narodno zaveden je zbiral okrog sebe somišljenike, ki so bili pripravljeni upreti se okupatorju. Povezal se je z Jožetom Kerenčičem, ing. Josipom Hedžetom, Janezom Varogo, pozneje pa tudi s Štefanom Kuharjem. Dne 1. junij 1941 je bil na domu Franca Vavpotiča na Cvenu sestanek pomembnih organizatorjev upora na ljutomerskem področju. Na sestanku so bili: Jože Kerenčič, ing. Josip Hedžet, Jakob Babič in Janez Varoga. Sprejeli so več pomembnih sklepov, med njimi, da bodo zbirali orožje, sanitetni material, skrbeli za ilegalce, pisali protifašistične parole, izvajali sabotažne akcije in odvračali ljudi od sodelovanja z okupatorjem ter se dogovorili za strogo konspiracijo. Ljutomer si je v spomin na ta sestanek izbrala 1. junij za občinski praznik. Na Babičevi rojstni hiši so 1. junija 1957odkrili spominsko ploščo. |
V središču naselja, naslov Cven 13. |
V tej hiši so se 1. 6. 1941 sestali prvi organizatorji NOP v Prlekiji, ki so vsi dali svoja življenja za svobodo Večna jim slava! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 28. junij 2020 |
28.6.2020. 00:00 |
— |
V razgovoru z domačim 29.XI.2023 ugotovljeno, da ne dovoli slikati plošče, saj se "zanjo že vsaj 15 let nihče ni zanimal, objekt pa je namenjen rušenju." Spominska plošča se nahaja na levi strani hiše, med oknom in vogalom, kar je razvidno iz slike "1".-Bor1974-03.XII.2023
Posnel ploščo in označil kot obstoječo. M. Hladnik 9. 6. 2024 |
Spominska plošča |
LJUTOMER |
K.o.: 241-CVEN, št. parc.: 45/4 |
|
Padlim pod Osolnikom |
Opis spomenika je v knjigi Spomin je moč 110 in v Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 96-97. Izvajalec del Babnik Ludvik, kamnosek Datum odkritja 14. julij 1954. Prvotni napis na kamnu, ki je sedaj nosilec, se je dalo prebrati: V spomin trem padlim borcem iz škofjeloške čete Padli 6. VI. 1942 ZB Medvode |
Ob cesti iz Sore na Osolnik, pri razpelu po športni poti proti vrhu, malo levo od steze, vmes je lesena klop. |
6. 6. 1942 so za našo svobodo padli borci iz Dolomitov Franc Čebulj - Tatar * 30. 1. 1916 Ljubljana Ježica, Albin Oven * 12. 2. 1910 Ljubljana - Trnovo Peter Zattone, trgovec iz Gorice ZB NOV Sora - Medvode |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Kristina Pritekelj, dopolnil Matjaž Rebolj |
— |
— |
— |
Nagrobna plošča |
Medvode |
1978 STUDENČICE, 972/1 |
|
Spominska plošča o ustanovitvi OF na Mirni, junij 1941 |
Na mirenskem gradu je bila vgrajena spominska plošča o ustanovitvi OF v juniju 1941 na Mirni. |
— |
V pripravah za razvoj ljudske vstaje je bil septembra 1941 v mirnskem gradu sestanekkrajevnih aktivistov OF in tovarišev iz vodstva OF med katerimi je bil one Tomšič organizacijski sekretar CK KPS. Temu akcijskem sestanku je sledila ustanovitev terenskega odbora OF na Mirni, boj proti okupatorju je najširše zajel krajane. ob štiridesetletnici KPS Mirna 27.4.2005 zb in ks Mirna |
— |
— |
— |
— |
b.jerčič 28.2.2018 |
— |
— |
— |
marmorna črna plošča z vsebino, sedaj v notranjosti gradu. |
Mirna |
— |
|
Mrzlica, pri stari koči |
Ljudsko frontno protifašistično gibanje se je razvilo preko Zveze delovnega ljudstva v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Po vojni je planinsko društvo na Mrzlici zgradilo velik hotelski objekt, ki daje obiskovalcem vse leto polno oskrbo. Na bližnjem Štorovem travniku pa so postavili še eno planinsko kočo, ki so jo poimenovali po znanem trboveljskem planincu, rudarju Poldetu Majdiču. Pred njo se zbirajo ljudje na vsakoletnem taboru ljudske fronte.
|
Pri stari planinski koči na Mrzlici |
Prvi steber: PLANINCEM narodnim buditeljem udeležencem delavskih zborovanj organizatorjem zdravega življenja1808 - 1912 - 1977 Drugi steber: kovinska skulptura iz glav partizanov Tretji steber: MRZLICA shajališče revirskih in savinjskih delavcev člen V gibanju ljudske fronte do popolne zmage 1919-1941 Četrti steber: NOV boj proti fašizmu za svobodo in socializem mir in sožitje med narodi 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 (slike), S. Gradišnik (besedilo) |
5.4.2023. 00:00 |
— |
Združil zapisa Bora in Staneta Gradišnika, ki sta nastala na isti dan. Popraviti je treba še lokacijo obeležja.
Slike v zborniku prikazujejo skulpturo pred Muzejem revolucije v Trbovljah, kjer je bil tudi spominska soba. Pred prestavitvijo je bil na vrhu prvega stebra slovenski planinski grb, na vrhu drugega stebra srp in kladivo, na vrhu četrtega pa zvezda. -- M. Hladnik 6. 4. 2023 |
lesena skulptura iz štirih stebrov |
Žalec |
— |
|
Prehod čez Krko in napad na Cerklje |
Stebrast spomenik na kvadratnem podstavku ima v osrednjem delu okroglega prereza vklesano posvetilo borcem Cankarjeve in Šercerjeve brigade, ki so na tem mestu leta 1943 prebredli Krko in napadli nemško letališče v Cerkljah ob Krki. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 127. EŠD 30391 |
Sredi vasi Dobrava pri Podbočju se levo odcepi pot do Krke. Spomenik je ob gozdnem robu v bližini reke Krke in je kmalu viden. |
NA TEM MESTU STA 7. JULIJA 1943 CANKARJEVA IN ŠERCERJEVA BRIGADA PREBRODILI KRKO TER NAPADLI NEMŠKO LETALIŠČE CERKLJE IN KOČEVARJE NASELJENE PO NASILNO IZSELJENIH SLOVENSKIH VASEH KRŠKE DOLINE. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 13. 8. 2017 |
— |
— |
— |
spominski steber |
Krško |
Podbočje, 2837/49, fizična oseba |
|
Klanec pri Kozini, Pečar Ivan |
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123
|
Pokopališče Klanec pri Kozini. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Klanec pri Kozini 20. |
GRAHLI PEČAR IVAN 1894 1944 V TRSTU
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
26.9.2025. 17:09 |
28.9.2025. 18:44 |
— |
Nagrobnik |
Hrpelje-Kozina |
K. o. 2557 OCIZLA, št. parc. *130 |
|
Pot okrog okupirane Ljubljane, Štepanja vas |
Prva žična zapora mesta. Postavljeno 1982. EŠD 22757 |
Na križišču Parmske in Litijske ceste v Ljubljani, ob bifeju. |
NA TEM MESTU JE 23. FEBR. 1942 SPOMINJAJ, BRAT, SE TEŽKIH DNI LJUBLJANI PODARIL PIONIR LJUBLJANA |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 28. 10. 2017. Foto 4: M. Kermavnar, 5.5.2020 |
— |
— |
— |
skalni kvader in trije španski jezdeci |
Ljubljana |
K. o. 1732 Štepanja vas, parc. št. 200/17 |
|
Franc Gerlovič |
Gerlovič je bil ravnatelj bolnice v Polju. Vzidana 1993. EŠD 21571 |
Vrečarjeva 1 (gasilski dom), na križišču z Dolenjsko cesto, tj. severna fasada stavbe in ne južna, kot piše v RKD. Na vzhodni strani stavbe je še ena plošča. |
Tu je bil februarja 1944 kot žrtve domobranske policije ubit in zakopan dr. Franc Gerlovič, ravnatelj bolnice za duševne bolezni. |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 30. 7. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofljica |
K. o. 1696 Rudnik, parc. št 1911/8 |
|
Kranj - grob dveh padlih borcev na Rupi |
OPIS SPOMENIKA: Nagrobni kamen velikosti 20 cm x 20 cm in višine 45 cm, na katerem sta pritrjeni dve kovinska plošči (15 cm x 10 cm) z reliefnim napisom. OPIS DOGODKOV: Maks Jeza je kot tehnik Koroškega odreda padel v Šorlijevem mlinu na Mali Rupi pri Kranju. Pavelj Bartelj je na poti iz Kranja v bataljon pod Storžičem, še s tremi tovariši naletel na nemško patruljo. S približno 300 m razdalje so pričeli streljati in jih pobili ob robu gozda, na Škofčevem travniku, na poti proti Srakovljam. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 54. 19. 5. 2022, spomenika nisem našel na mestoma močno zaraščenem pokopališču. M. Kermavnar. |
Pokopališče ob cerkvi na Rupi.
Hiša v bližini: Rupa 19, Kranj |
Maks Jeza, 17.02.1918 Hajdina, 21.03.1944 Rupa, vodja tehnike okrožnega odbora OF Kranj Pavelj Bartelj, 27.06.1913 Vrhnika, 02.09.1943 Tenetiše, Borec Gorenjskega odreda |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Boris Cugelj, krajevna organizacija ZB Vodovodni stolp |
— |
— |
M. Kermavnar, 20.5.2022, fotografiji 3 in 4/1 |
nagrobni kamen s spominskima ploščama |
Kranj |
2101 RUPA, 1 |
|
Pliberk, spomin na vse slovenske žrtve pliberškega kraja v letih 1938 - 1945 |
Jožica Flander, roj. Možina. |
Pliberk, na obcestnem pročelju Kulturnega doma, Völkermarkter Str. 10, 9150 Pliberk/Bleiburg, Avstrija. |
V SPOMIN NA VSE SLOVENSKE njihova vera naša prihodnost
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
26.9.2025. 07:30 |
28.9.2025. 09:16 |
— |
Spominska plošča |
Avstrija |
— |
|
Spomin neznanemu borcu |
— |
Grob s ploščo se nahaja tik ob kapelici na travniku ob ostrem ovinku lokalne ceste med naseljema Lepa Njiva in Florjanom pri Belih Vodah. |
Na tem mestu počiva neznan borec Šercerjeve brigade, ki je padel v septembru 1944 ZB Mozirje |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 29.10.2017
Stane Gradišnik, 25. 6. 2020 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča na kamnitem podstavku |
Mozirje |
Lepa Njiva 66, last Edvarda Porta. |
|
Grobišče s spomenikom padlim Prekopčanom. |
EŠD 24116 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 128. |
Pokopališče s enahaja ob cesti proti kostanjeviški jami, nasproti OŠ. |
TU POČIVAJO TALCI IZ PREKOPE USTRELJENI 21. 10. 1943. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 13. 8. 2017, nedokončano |
— |
— |
— |
— |
Kostanjevica na Krki |
K. o. 1331 Kostanjevica, parc. št. 104/2 |
|
Spomin padlim godbenikom |
Spominska plošča sedmim Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 102. |
Glasbena šola, Cesta na Svetje 16. |
1941 - 1945 Slava padlim godbenikom Bečan Franc Burger Stanko Dimc Franc Kozamernik Štefan Krelj Dominik Krmelj Dominik Peklaj Anton |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 7.10.2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na zidu |
Medvode |
1973 MEDVODE, 95/1 |
|
Srednja Bela, spominska plošča padlim borcem |
OPIS SPOMENIKA: Spominska plošča iz sivega marmorja 80cm * 60 cm ŽIVLJENJEPIS: Jože Urbanček je bil borec Pete prekomorske brigade, osnovane v Bariju. Smrtno ranjen je bil v bitki pri Gospiču. Ruda Gros je bil ustreljen kot talec na Lancovem pri Radovljici. Ciril Gros je padel pri Brčkem. Peter Štefe je padel v bojih pri Čačku. Metod Gros je bil smrtno zadet na sremski fronti. Kristina Bukovnik je padla v borbi na Jelovici. Janko Markun pa je padel v bojih na Štajerskem. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 56. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. Spominsko ploščo je dal vzidati krajevni odbor ZB NOV Bela, odkrita pa je bila 9. oktobra 1956. EŠD 2168 Geslo: prekomorci123 |
Na zunanjem zidu nekdanje mrliške vežice na bivšem vaškem pokopališču na Srednji Beli. |
PADLI ZA SVOBODO 1941 - 1945 NAGLIČ ANDREJ ZG. BELA 1921-1944 BUKOVNIK KRISTINA ZG. BELA 1923-1944 GROS CIRIL ZG. BELA 1919-1945 GROS RUDA ZG. BELA 1905-1944 GROS METOD ZG. BELA 1921-1945 NUNAR JERNEJ 1906-1944 ŠTEFE PETER ZG. BELA 1922-1944 MARKUN JANKO SR. BELA 1911-1944 URBANČEK JOŽE SP. BELA 1924-1945 LEPO JE ŽIVETI TODA ZA KAR SMO UMRLI, BI HOTELI ŠE ENKRAT UMRETI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Preddvor |
— |
|
Kulturni dom Božidarja Jakca, Padna |
Kulturni dom Božidarja Jakca v Padni so zgradili leta 1946. Razen sanacije strehe in pročelja večjih gradbenih posegov do leta 2014 ni bil deležen. 12. oktobra 2014 je bil objekt v celoti obnovljen. Na prvi pogled je bil objekt pred prenovo sicer lepo vzdrževan, a ga je zob časa v notranjost že močno načel. Dom ni bil toplotno izoliran, dotrajana je bila lesena konstrukcija, okna, instalacije, povesila se je etažna plošča, prostori v nadstropju pa so bili neprimerni za kakršnokoli dejavnost. V piranski občini so z obnovo doma zagotovili pogoje za družbeno, socialno in medgeneracijsko povezanost ter druženje vaščanov iz Padne in okoliških vasi. Sicer je kulturni dom tudi eden od devetih centrov za obiskovalce pod okriljem blagovne znamke HERA (Sustainable tourism management of Adriatic heritage), ki promovira kulturne turistične destinacije jadranskega območja. V teh centrih bodo na voljo različna gradiva, predvsem pa predstavitev lokalne kulturne dediščine.V isti stavbi je tudi krajevna skupnost Padna. Spominska plošča padlim je bila postavljena 12. oktobra 1958 na zahodno stran kulturnega doma. Po obnovi se je plošča prenesla na vzhodno stran, kjer je tudi večji prireditveni prostor za druženje kot tudi za komemoracije ob prvem novembru. Galerija Božidar Jakac1899-1989 V Padni sta sedem let živela starša znanega slovenskega slikarja in grafika Božidarja Jakca, ki pa sta se po neuspehu družinske mizarske obrti preselila na Dolenjsko. Božidar je pogosto obiskoval Istro in Padno, zato so vaščani adaptirali poslopje ob cerkvi sv. Blaža, kjer je nekoč bil sedež vaške skupnosti, in v njem uredili stalno zbirko Jakčevih risb in grafik. Žal je slikar eno leto pred odprtjem galerije umrl. V njej je poleg njegovih del ohranjen tudi stol, na katerem je sedel, ko je slikal, in nekaj predmetov z Jakčeve domačije. Veliko je tudi njegovih originalov iz časa NOB. V galerijo nas vabijo verzi pesnika Toneta Pavčka, vklesani na marmorni plošči: "Ta svet mu dal je barve, luč in sence, da je proslavil sebe in Slovence". EŠD 28306 |
Spominska plošča se nahaja na kulturnem domu Božidarja jakca v samem centru Padne,istrske vasice v zaledju občine Piran |
KULTURNI DOM BOŽIDAR JAKAC PADNA IZROČEN SVOJEMU NAMENU 12 OKT 58 V TRAJEN SPOMIN PADLIM ZA SVOBODO SLOVENSKEGA NARODA PADLI V NOB 41-45 PRIBAC IVAN PRIBAC KAREL GREGO JOŽEF VAŠEMU SPOMINU SLUŽI NAJ TA DOM |
— |
— |
— |
— |
Bojan Česnik, kolaž 29. 10. 2011 M. Hladnik |
— |
— |
— |
SPOMINSKA PLOŠČA |
Piran |
— |
|
Doberšek Nežika |
— |
Pokopališče Šentvid pri Planini |
DOBERŠEK NEŽIKA 1900 - 1942 TAB. AUSCHWITZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
6.10.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Šentjur |
K. o. 1163 Šentvid pri Planini, parc. št. 219 |
|
Luče - Padli za domovino |
Kip borca na marmornem piedestalu z napisi na 3 stranicah, spodaj še en širši podstavek. Spomenik je delo arhitekta Borisa Putriha. Spomenik sestavlja bronasta skulptura partizana, ki je omahnil pod streli okupatorjeve vojske in granitni podstavek z napisi imen padlih borcev NOV, talcev in internirancev, ter drugih žrtev okupatorjevega terorja. Obnovljen je bil na prvotni lokaciji ob glavni cesti leta 1977. Pri rekonstrukciji in uredutvi centra Luč prestavljen na primerno, lepo urejeno okolje ob občinski stavbi. |
V Lučah za stavbo občinske hiše. |
Padli za domovino/1941-1945/Veš mama/lepo je živeti/toda za kar sem umrl/bi hotel/še enkrat umreti/ZB NOV Luče 1977/Borci (imena 42 padlih)/Žrtve fašizma (imena 18 žrtev) PADLI ZA DOMOVINO 1941 - 1945 LEPO JE VEŠ MAMA LEPO JE ŽIVETI TODA ZA KAR SEM UMRL BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI . ZB NOV LUČE 1977 . BORCI STRMIČNIK JOŽEF STRMIČNIK VIKTOR SUŠNIK JANEZ ŠPEH FRANC ŠPEH JOŽEF VIDMAR FRANC VOLER ANTON VRŠNIK AVGUST VRŠNIK BORIS ZAMERNIK ALEŠ ZAMERNIK FRANC . ŽRTVE FAŠIZMA DEŠMAN STANKO DOLINŠEK PETER KREAČIČ ANA LETNAR ALBIN OBOJNIK FRANC OBOJNIK JOŽICA PEČOVNIK RUDOLF POBREGAR ANTON PODBREZNIK ALBIN RIŽNER ALOJZ RIŽNER ANGELA RIŽNER MARIJA ROBNIK ANTON ROBNIK SILVESTER ROP IVAN ŠKRUBELJ ALBIN ŠPEH JOŽEF TRBOVŠEK IGNAC |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik, dopolnil: Sandi Grudnik - 24.4.2017 |
— |
— |
— |
kip na piedestalu |
Luče |
k.o.Luče, p.š. 21/5, last. občina Luče |
|
Spomenik padlim borcem na Križni Gori |
OPIS SPOMENIKA: Spomenik je iz trikotnega naravnega kamna in postavljen julija 1966, ima pa vgrajeni dve napisni plošči. OPIS DOGODKA: 21. novembra 1944 so enote 31. divizije napadle sovražnikovo postojanko v Železnikih. Za likvidacijo same postojanke je bila določena Gradnikova brigada. Prešernova brigada je dobila nalogo, da s svojimi bataljoni zavaruje ozemlje proti Kranju, od koder naj bi sovražnik prek Križne gore pomagal svoji postojanki v Železnikih. Prešernovci so v vasi postavili zasede, poslali izvidnice, ostali pa so se nastanili po hišah. Vaščani so bili tudi sicer, v vseh dneh vojne, vedno zavedni in povezani s partizani. Nemci in domobranci so napadli že v zgodnjih jutranjih urah 21. novembra 1944. Prešernovci so prve napade uspešno odbijali, predvsem prvi bataljon. Prve hiše, predvsem hlevi, so goreli že prvi dan bojev, saj so Nemci uporabljali tudi zažigalne bombe. Ponoči se je bataljon premaknil in zavzel položaje na Lavtarskem Vrhu. Zjutraj naslednjega dne se je sovražniku uspelo prebiti po soteski ob Hrastniku v Selško dolino in do Selc. Ko so Nemci prišli v vas, so pobrali in jim natovorili strelivo, da so nosili na položaje. Drugi Nemci in domobranci so v vasi ropali in požigali. Ljudje so bežali iz vasi, da bi rešili svoje življenje, saj so se bali, da jih pijani in podivjani okupatorji ne bi žive zmetali v ogenj. Vaščane so kmalu segnali skupaj in jih odpeljali v Škofjo Loko in nato v taborišče. VIRI: Pomniki NOB na Škofjeloškem, (ur.) Krapež Stane. Ljubljana: Borec, 1986, str. 164-167. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. Spominsko obeležje padlim talcem je postavil krajevni KO-ZB ST. Loka, postavljeno je bilo leta 1953, prenovljeno pa v letu 1961. |
Spomenik stoji vzhodno nad vasjo Križna Gora na poti proti vasi Planica. |
PARTIZANSKO VAS KRIŽNO GORO SO POŽGALI 21.NOVEM. 1944 NEMŠKI OSVAJALCI IN NJIHOVI DOMAČI POMAGAČI. ZA SVOBODO JE DAROVALA DEVET VAŠČANOV V BORBI ZA NACIONALNO IN SOCIALNO SVOBODO SO V TEM KRAJU 14 JULIJA 1944 PADLI TILE TOVARIŠI: HAFNAR TONE STARA LOKA REŠEK JOŽE STARA LOKA JENKO PETER SVETI DUH MOHORIČ FRANC OVSIŠE ZB STARA LOKA JULIJA 1966 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vlado Gantar in Davor Gantar |
— |
— |
Dodal sveže slike. M. Hladnik 13. 9. 2023 |
Spominski kamen |
Škofja Loka |
— |
|
Slivnica pri Mariboru, doprsni kip Franca Lešnika Vuka |
Doprsni kip narodnega heroja Franca Lešnika – Vuka stoji pred istoimensko osnovno šolo. Julija 2023 so v Slivnici pri Mariboru neznanci izpred osnovne šole kip
partizana Franca Lešnika – Vuka ukradli. 26. 4. 2024, so ob njegovi 100-letnici rojstva svečano odkrili novi kip, ki
je nadomestil ukradenega. Izdelal ga je Srečko Ornik. Geslo: vandaliziran123 |
Pred osnovno šolo Franca Lešnika Vuka, Mariborska cesta 4, Slivnica pri Mariboru |
FRANC LEŠNIK VUK [zvezda] 1924 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 10.7.2020
Stane Gradišnik, 18. 09. 2020 |
19.11.2024. 00:00 |
— |
Stane Gradišnik je dodal fotografije in napis.
Bor1974 dodal fotografiji z 31.X.2024 in spremenil status spomenika-03.XI.2024
M.Kermavnar, 19.11.2024,po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis. |
Doprsni kip |
Hoče |
705 SLIVNICA, 14/2 |
|
lirska Bistrica, Grobnica 26 neznanih žrtev NOV |
V grobu naj bi bilo pokopanih 26 borcev in žrtev NOV. Koliko jih je dejansko pokopanih, ni znano. Na grobu so postavljene tri ležeče marmorne plošče, na katerih se kot trak vije posvetilo.
|
Ilirska Bistrica, Grob leži ob poti na najnižjem delu pokopališča, pri vhodu s spodnje strani. Hiša v bližini: Jurčičeva ulica 31, Ilirska Bistrica. |
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 26.9.2025 |
28.9.2025. 17:21 |
7.11.2025. 12:38 |
— |
Grob(išče) |
Ilirska Bistrica |
K. o. 2524 TRNOVO, št. parc. 58/3 |
|
Spodnje Pirniče - Tine Rožanc |
Pravokotna marmorna plošča z napisom, posvečena narodnemu heroju Tinetu Rožancu, odkrita 29. 11. 1953.
|
Spodnje Pirniče 29, Medvode. Spominska plošča je pritrjena na fasadi hiše. |
TU SO ŽIVELI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
— |
5.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal fotografiji Mojce Župančič in besedilo. M. Hladnik 5. 7. 2021 |
Spominska plošča |
Medvode |
— |
|
Družinski grobovi, Slovenska Bistrica |
. Zapis prenešen na sloj Obeležja.
|
Pokopališče se nahaja na SV robu mesta; pregledano je bilo samo področje okrog vežice v JZ kotu. |
DRUŽINA BERDNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 31. 7. 2020 |
11.5.2025. 00:00 |
28.9.2025. 18:25 |
M. Kermavnar, 11. 5. 2025, prenesel grob Berdnikovih na sloj Obeležja. ZP |
— |
Slovenska Bistrica |
K. o. o753 Slovenska Bistrica, parc. št. 292/4 |
|
Duplje - Osrednji spomenik padlim borcem, talcem in internirancem |
OPIS SPOMENIKA: V parku pred osnovno šolo v Sp. Dupljah je postavljen 465 cm visok obelisk iz belega istrskega kamna. Tlakovana ploščad pred spomenikom meri 300 cm X 300 cm. OPIS DOGODKA: V letu 1941 je bila v Dupljah že konec junija 1941 organizirana OF. 26. julija 1941 je odšlo v Tržiško četo že tudi več domačinov. Od tedaj naprej je bila vas Duplje neprestano povezana s partizani, zlasti pa še od februarja do septembra 1942, ko so se tudi v Udinborštu pogosto zadrževale enote Kokrške čete oz. Kokrškega odreda. 5. julija 1941 je vstopilo iz Dupelj okrog 20 mož v Kokrški odred, med njimi skoraj celoten pevski zbor »Dupljanski zvon«. Od padlih so bili najbolj znani: Tine Teran iz Dupelj je bil prvi ilegalec v teh krajih, v Tržiško četo pa sta z bratom Stanetom vstopila 26. julija 1941. Janez Perko je vstopil v Tržiško četo 26. julija 1941. Ob konce leta 1941 je bil v Cankarjevem bataljonu in tam sodeloval v napadu na nemške policiste v Rovtah (padlo 45 policistov) in kasneje v znani dražgoški borbi, kjer je bil ranjen. Od februarja 1942 je bil v Kokrški četi, nato pa v Kokrškem odredu, kjer je bil nazadnje komandir čete. Vodil je II. bataljon Kokrškega odreda v akciji, po kateri je bil 13. in 14. septembra 1924 uničen v Udinborštu. V tej borbi se je med zadnjimi borci po dveh dnevih borbe, iz katere ni bilo več izhoda, sam ustrelil. Stane Pavlin, doma iz Podbrezij, je vstopil v Kokrško četo 12. marca 1942 in padel v dneh 21. do 22. aprila 1942 v okrogelski jami. Od marca je bil v Kokrški četi in istočasno padel v okrogelski jami tudi Ivan Stroj iz Podbrezij. 5. julija 1942 so vstopili v Kokrški odred: Andrej Perko, Janez in Albin Brejc (brata), Jože Černivec, Jože Pance. Vsi so padli v dvodnevni borbi II. bataljona Kokrškega odreda v Udinborštu v dneh 13. in 14. septembra 1942 ali nato umrli v zaporih. 5. julija 1942 je vstopil v Kokrški odred še Alojz Zupan-Peter, ki je padel v Goričah 14. novembra 1944 kot terenski delavec. Ignac Močnik-Miki je 13. aprila 1942 padel kot kurir štaba Kokrškega odreda 20. avgusta 1942 v Kokri. Spomenik je postavil krajevni odbor ZB NOB Duplje. Obelisk izdelan po načrtu arhitekta Nandeta Jocifa, so odkrili 12. septembra 1965. EŠD: 16393, memorialna dediščina VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 80-82. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. RKD ima pod št. EŠD 17905 podatek, da so nagrobniki padlih med drugo svetovno vojno na pokopališču pri cerkvi sv. Vida v vasi, vendar tako označenih grobov na pokopališču ni najti. -- mh 20. 10. 2017 |
Spodnje Duplje - v parku pred osnovno šolo |
Rdeče obarvani tekst je vklesan na treh ploskvah stebra. spredaj VEČNA SLAVA PADLIM ZA SVOBODO V LETIH 1941-1945 Na desni ploskvi je vklesano 22 imen padlih borcev BORCI TERAN VALENTIN TERAN STANKO PERKO JANEZ PERKO ANTON TOPORŠ ANDREJ TOPORŠ JANEZ PAVLIN STANE PANCE JOŽE KOSELJ RUDOLF DEŽMAN PETER URBANC MILAN BREJC JANEZ BREJC ALBIN DEBELJAK VINKO ČERNIVEC JOŽE ERŽEN ANTON MOČNIK IGNAC ZUPAN ALOJZ KLEČ VIKTOR ŠPAROVEC IVAN RADOVANOVIĆ DUŠAN LAKNER ANTON Na levi ploskvi so vklesana imena ustreljenih talcev in imena žrtev internacijskih taborišč. TALCI ŠOLAR FRANC ROZMAN JANEZ ERŽEN JANEZ BONCELJ JOŽE INTERNIRANCI TERAN ALOJZ DEBELJAK MARIJA TERAN ANA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, Janez Teran |
— |
— |
— |
kamnit steber |
Naklo |
— |