| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Dobravlje, Valič Venceslav |
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123
|
Pokopališče Dobravlje. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Dobravlje 31A. |
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 29.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
29.9.2025. 09:08 |
29.9.2025. 09:09 |
— |
Nagrobnik |
Ajdovščina |
K. o. 2390 DOBRAVLJE, št. parc. 1587/1 |
|
Dobravlje, Volk Edvard |
Opomba Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123
|
Pokopališče Dobravlje. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Dobravlje 31A. |
[križ] VOLK |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 29.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
29.9.2025. 09:19 |
29.9.2025. 09:20 |
— |
Nagrobnik |
Ajdovščina |
K. o. 2390 DOBRAVLJE, št. parc. 1587/1 |
|
Tossicio, taborišče, Teramo, Italija |
Podatki, zbrani v projektu Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, so očitno nepopolni. Ne zajemajo, na primer, deportacij velikega števila družin jugoslovanskih Romov, ki so jih julija 1942 začeli pošiljati iz Ljubljane v taborišče Tossicio v provinci Teramo. Po podatkih Carla Spartaca Capogreco je bilo v Tossicio skupaj interniranih 118 jugoslovanskih Romov. Po pričanju Italie Iacoponi se je med avgustom 1942 in septembrom 1943 v taborišču Tossicio interniranim Romom rodilo še devet otrok.106 Prefekt province Teramo je 23. julija 1942 s telegramom obvestil italijansko zunanje ministrstvo o prihodu oseminsedemdesetih Romov iz Ljubljane v taborišče Tossicia: »78 Ciganov, ki so sem prispeli 22. julija zjutraj, je bilo prijetih in interniranih v koncentracijskem taborišču Tossicia. Seznam prijetih sledi. Ob tej priloţnosti potrjujem tudi, da v provinci ni več moţnosti sprejema drugih Ciganov.«107 Dr. Marjan Toš navaja, da je iz seznama teh oseminsedemdesetih Romov mogoče razbrati, da so izhajali iz sedemnajstih druţin, med njimi pa je bilo triinpetdeset otrok, od tega dvaintrideset mlajših od deset let.108ž Vir: Romi in Sinti na Slovenskem med drugo svetovno vojno, Vita Zalar, Univerza v Ljubljani, 2015, str.48 Geslo: taborišče123, nedokončano123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Grob dveh kurirjev |
OPIS SPOMENIKA: Skupni grob, urejen leta 1945, z malo marmorno nagrobno ploščo in podnožjem in obrobo iz teraco betona. OPIS DOGODKA: 28. decembra 1944 je bila večja hajka nekaj več kot 200 nemških policistov in domobrancev iz tržiške smeri proti II. in jurišnem bataljonu Kokrškega odreda nad Lomom. Na Javorniškem sedlu sta padla Milan Kremsar, kurir kranjske okrožne tehnike Jošt in Franc Šinkovec - Jošt iz Kokre, kurir v puškarski delavnici "B". EŠD: Ni VIRI: Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in NOB na Slovenskem 44. zvezek, Kranjsko okrožje v NOB 1941-1945, Kokrški odred III. Pomniki NOB v občini Kranj, str. 140. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 228. |
Na zgornji desni strani pokopališča pri cerkvi v Kokri. |
PADLA STA POD STORŽIČEM ŠINKOVEC FRANC *17. 5. 1909 +28. 12. 1944 KREMSAR MILAN *21. 10. 1921 +28. 12. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc |
— |
— |
— |
Grob z nagrobno ploščo |
Preddvor |
— |
|
Pfersee, taborišče, Nemčija |
— |
— |
Komaj kdo še v Pferseeju danes ve, da je bilo proti koncu nacističnega obdobja v poznejši vojašnici Sheridan koncentracijsko taborišče, in sicer podružnica koncentracijskega taborišča Dachau, ki so ga nacionalsocialisti običajno imenovali delovno taborišče SS Pfersee. Zgrajeno je bilo konec aprila 1944 in je bilo namenjeno prevzemu nalog uničenega taborišča v Haunstettenu in nedavno bombardiranega taborišča Gablingen. Podatki o tem, koliko ljudi je bilo tu stlačenih, so protislovni. Število je verjetno nihalo med 1.000 in 2.000 možmi. Pogoste premestitve ujetnikov med posameznimi podtaborišči skoraj onemogočajo natančne informacije. Podolgovata dvorana leta 1936 zgrajene vojašnice letalske obveščevalne službe (danes Sheridan Barracks na Grasigen Wegu blizu Stadtbergen Gate, stavba 116), ki je prej služila kot skladišče vojaške opreme, je bila preurejena v bivališče za ujetnike. |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Črtomir Nagode |
|
Mirje 15, Ljubljana |
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL dr. ing. ČRTOMIR NAGODE 1903--1947 V AVGUSTU 1947 KOT ŽRTEV MONTIRANEGA POLITIČNEGA PROCESA Reminiscentes |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.11.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
Krakovsko predmestje, *142 |
|
Dobravlje, Grob petih borcev NOV |
|
Pokopališče Dobravlje. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Dobravlje 31A. |
[zvezda] SLAVA PETIM NEZNANIM ZB NOV DOBRAVLJE
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 29.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
29.9.2025. 10:00 |
29.9.2025. 10:00 |
— |
Nagrobnik |
Ajdovščina |
K. o. 2390 DOBRAVLJE, št. parc. 1587/1 |
|
Šprajčev hrib |
Na Šprajčevem hribu nad Migojnicami, kjer se je pred vojno shajala napredna mladina, so postavili l. 1965 spominsko ploščo z Roševimi verzi. KLS Žalec: Migojnice |
Na Šprajčevem hribu nad Migojnicami (preveri lokacijo!). Lokacija popravljena. Spomenik je nad hišno številko Migojnice 43. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
Stane Gradišnik, 30. 08. 2020 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Žalec |
— |
|
Spomenik žrtvam fašizma, Cerknica |
Partizan, ki meče granato. Bronast kip partizana, ki meče granato, na dvodelnem kvadrastem kamnitem podstavku s posvetilom in kovinskimi ploščami z imeni žrtev (arh. Marijan Amalietti, kipar Zoran Kalin, 1952). Spomenik je posvečen padlim v NOB s Cerkniškega polja. EŠD 25423 https://obelezja.wordpress.com/2018/05/14/cerknica-spomenik-nob/foto Miloš Toni |
Sredi Cerknice, ob glavni Cesti 4. maja ob križišču s Partizansko cesto, v parku pred h. št. 1 |
CERKNICA ARHAR ANTON-BAJC ADOLF-BEČAJ FRANC-BRANISELJ DRAGOMIR-BRANISELJ JANKO BREZEC FRANC-BUDKOVIČ VLADO-CASERMAN ALOJZ-CASERMAN FRANC-CIMPERMAN JOŽEFA DEBEV FRANC-DRENIK ANTON-DRENIK JANEZ FRANCELJ ALOJZ-GLIEBE STANISLAV-DRUDEN ADOLF-HREN FRANC-IBLANČIČ JANEZ-JURCA JOŽE-JURCA IVAN-KEBE ANTON-KEBE JANEZ KEBE ALOJZ-KLANČAR ANTON-KLANČAR FRANC KLANČAR JAKOB-KLANČAR LJUDMILA-KLANČAR FRANC-KORČE ANGELO-KOVAČIČ JANEZ-KRALJ MARTIN-KRANJC DUŠAN-KRANJC IVAN-KRANJC ANTON-KRANJC RADOSLAV-KRANJC SLAVKO . KRANJC JANEZ-KROŠELJ VIDA-KRIŽMAN KAREL KUŠLAN JOŽE-LAVRIČ JOŽE-LOGAR ALOJZ LOGAR FRANC-LOGAR JOŽE-LOGAR VIKTOR LONČAR JOŽE-VOVKO OTON-LOVKO LUDVIK MARTINČIČ JANEZ-MEDEN JAKOB-MEDEN JOŽE MELE ANTON-MELE JANEZ-MELE MILAN-MIKŠE FRANC-MODIC FRANČIŠKA-MRAMOR FRANC KRAMOP JOŽE-MRAMOR JOŽE-MRAMOR VIKTOR OBRADOVIČ ŠTEFAN-PERNUŠ JANEZ-PETRIČ IVAN-PETRIČ JANEZ-POVŠNAR VIKTOR-PUNTAR JANEZ-REPIČ JOŽE-REŠIČ VENCELJ-RIS FRANC RIS JOŽE-RIS MATEVŽ-RONKO ALBIN-ROŽANC ANTON-ROŽANC JANEZ-SZOPKO MIROSLAV . SZOPKO IVAN-ŠAJN JOŽE-ŠEGA ALOJZ-ŠKRLJ ANTON-ŠKRLJ ANTON-ŠKARJA IVAN-ŠTRAJHAR IVAN-TEKAVEC JOŽE-TAVŽELJ JOŽE-TURŠIČ LEOPOLD-TOMŠIČ FRANC-TURK FRANC-TURK ANTONIJA-TURŠIČ FRANC-URBAS JOŽE-URH FRANC-URH MILAN-VERBIČ ALOJZ-VIDMAR JANEZ-VIČIČ ANTON-VIDRIH ALOJZ-ZAKRAJŠEK JOŽE- ZNIDARŠIČ ALOJZ-ZNIDARŠIČ IVAN DOLENJE JEZERO BRANISELJ FRANC-GNEZDA FRANČIŠKA-JERMAN LUDIV-JERMAN EDVARD KLANČAR FRANC-KOROŠEC JOŽE-MARTINČIČ FRANC-MESTEK JANEZ-MEVEC JOŽE-OPEKA FRANC-OTONIČAR FRANC-PONIKVAR ANTON . REPEŽ FRANC DOLENJA VAS BARAGA FRANC BEČAJ JOŽE-BRQANISELJ ANTON-MILAVEC MIROSLAV-OBREZA FRANC-OBREZA LUDVIK OBREZA PAVLA-OTONIČAR FRANC-PRIMŠKAR ANTON-UDOVIČ ANTON-URBAS FRANC-URBAS JAKOB-URBAS MARIJA-VIČIČ ANTON ZRIMŠEK FRANC MAROF URBAS JANEZ URBAS JOŽE ZELŠE MILAVEC JOŽE MELE FRANC-OPEKA FRANČIŠKA-OPEKA JANEZ-OPEKA LUDVIK-URBAS JANEZ OTOK MARTINČIČ ALOJZ-MARTINČIČ JOŽE . ŽRTVAM FAŠIZMA V LJUDSKI VSTAJI L.1941--1945 Repež Franc Dolenja vas |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 24. 8. 2011
dopolnil D.Divjak, 7.april 2020,8.12.2021 |
5.3.2025. 00:00 |
— |
7.4.2020, 8.12.2021-dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 5.3.2025, dodal fotografije 3/1 do 3/5 Zdenke Primožič |
Kip |
Cerknica |
K.o.:1617-CERKNICA, št.parc.:3008 |
|
Spomenik na pokopališču v Novi Oselici |
Spomenik na pokopališču v Novi Oselici je posvečen 12 znanim in 13 neznanim partizanskim borcem, ki so med vojno padli v Novi Oselici in okolici in so tu pokopani. Spomenik so odkrili 29. novembra 1951 (po drugem viru 29. novembra 1959). Spomenik je iz hotaveljskega marmorja, sestavljen iz petih delov. Podstavek, dolg 3,00 m, visok 1,17 min debel 0,90 m je iz žaganih kvadrov. Na podstavku stoji kamnit steber, visok 1,10 m, širok 0,50 m in debel 0,45 m. Na vrhu je kamnita peterokraka zvezda. Med obema stebroma leži na podstavku 1,60 m dolg, 040 m visok in 0,40 m debel kamen. V njegovem severnem delu je pritrjena plošča višine 0,26 m in dolžine 0,70 m. Na podolgovatem kamnu, ležečem na podstavku, je poleg okroglega stebra spominska plošča, visoka 1,26 m, širine 1,00 m in debeline 0,15 m. Vir: Stane Krapež [ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 200-202. Več... Podatki o znanih padlih borcih: Feliks Abram, rojen leta 1924, doma iz okolice Tolmina, borec Vojkove brigade, padel je 2. februarja 1945 v požgani Jurčkovi hiši na Fužinah v Poljanski dolini. Janez Bevk, rojen 16. novembra 1926 na Podjelovem Brdu, delavec, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je 1. marca 1944 v Novi Oselici. Vito Buttolo (zanj navajajo tudi ime Vid Glavek), rojen 6. januarja 1924 na Žagi pri Bovcu, borec Vojkove brigade, padel je 2. februarja 1945 v požgani Jurčkovi hiši na Fužinah v Poljanski dolini. Ettore Gibertini, rojen 1. marca 1905 v Spodnji Idriji, borec Vojkove brigade od 10. septembra 1943, padel je 2. februarja 1944 v Novi Oselici. Pavel Gruden, rojen 11. januarja 1927 v Koprivniku, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1943, padel je 25. aprila 1945 v Bukovju pri Postojni. Pavel Lindav, rojen 12. januarja 1920 v Novi Oselici, kmečki delavec, v partizane je vstopil avgusta 1943, padel je 28. februarja 1944 v Novi Oselici. Vladimir Vane, rojen 12. junija 1927, doma iz Maribora, v partizane je vstopil leta 1944, padel kot borec Vojkove brigade 2. februarja 1945 na poti od požgane Jurčkove hiše na Fužinah proti Trebiji v Poljanski dolini. Podatki o neznanih borcih Vojkove brigade, ki so prepoznani: Janko Cepin, rojen 6. februarja 1912 v Borovnici, mehanik v Žireh, v Vojkovo brigado je vstopil 1. februarja 1944, padel je 2. februarja 1944 v Novi Oselici. Ivan Guzelj, rojen 13. februarja 1913 v Idriji, v Vojkovo brigado je vstopil 9. septembra 1943, padel je 2. februarja 1944 v Novi Oselici. Alfred Kastelan, rojen 24. septembra 1922 v Fari ob Soči (Gorica), živel je v Vrtojbi, partizan od septembra 1943, padel je 2. februarja 1945 v požgani Jurčkovi hiši na Fužinah v Poljanski dolini. Janez Kafol, rojen 27. decembra 1909 v Plužnjah, padel je na Bevkovem Vrhu. Tomaž Kokelj, rojen 9. oktobra 1943, padel je 2. februarja 1944 v Novi Oselici. Metod Trugar, rojen 24. junija 1922 v Plužnjah, v Vojkovo brigado je vstopil 10. septembra 1943, padel je 12. oktobra 1943 v Novi Oselici. Viljem Vidmar, rojen 9. marca 1917 na Javorniku, v partizane je vstopil leta 1944, borec Vojkove brigade, padel je 2. februarja 1945 v požgani Jurčkovi hiši na Fužinah v Poljanski dolini. Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266. |
Dostop do pokopališča je iz Sovodnja.
Hiša v bližini: Nova Oselica3 |
napis na stebru: TAKRAT SE SPOMINJAL ŠE POZNI BO SVET, JUNAKOV KI V GROBU TROHNIJO . napis na kamnu na podstavku: ZB NOB SOVODENJ . napis na plošči na severnem delu kamna na podstavku: VANE VLADIMIR 1927 - 1945 . napis na glavni plošči: TU POČIVAJO POSMRTNI OSTANKI BORCEV NOB FRANC GUZELJ 1924 - 1942 MILAN ROJC 1911 - 1943 JANKO BEVK 1926 - 1944 ANTON BEVK 1885 - 1944 PAVLE LINDAV 1920 - 1944 VINKO MEZEK 1903 - 1944 FRANC PIVK 1909 - 1944 JAKOB LAHAJNER 1925 - 1944 ETTORE GIBERTINI 1905 - 1944 FELIKS ABRAM 1924 - 1945 PAVLE GRUDEN 1927 - 1945 BUTOLO VITO 1924 - 1945 IN 13 NEZNANIH TOVARIŠEV SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
13.11.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, dodal Besedilo na spomeniku in dopolnil Opis s podatki o spomeniku |
Spomenik |
Gorenja vas |
2052 LANIŠE, 587/2 oz. 587/3 |
|
Vladimir Kavčič |
Ob poti spominov in tovarištva.https://sl.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Kav%25C4%258Di%25C4%258D Wikipedija. |
Južno od hiše V Murglah 230, ob PST |
DRUŠTVO ZELENI PRSTAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografijah in podatkih Mojce Župančič |
23.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Ljubljana |
Trnovsko predmestje, 705/75 |
|
SPOMINSKA PLOŠČA PADLIM BORCEM |
OPIS SPOMENIKA: Pri Koreninškovih v Kokri št.2 je v pročelje hiše, ki stoji na levem bregu reke Kokre, vzidana podolgovata spominska plošča (54 cm X 40 cm). OPIS DOGODKA: Koreninškova hiša je bila že od vsega začetka trdno oporišče partizanov. Tu je bila tudi javka "Marjanca", tu so se ustavljali terenci, kurirji, včasih pa kar cele čete in bataljoni. Tudi 9. marca 1944 so spali v hiši partizani. Bili pa so izdani. Ko je šla domača hči zjutraj molst, je opazila, kako se hiši približujejo Nemci. Planila je nazaj v hišo in prebudila speče partizane. Ti so hitro skočili na noge in stekli iz hiše. Ker pa so tekli po čistini in še navkreber, so vsi trije padli. To so bili Franc Žun, Janez Polajnar in Rudi - "Brko". Četrti partizan, Jernej Polajnar je ostal v hiši. Ko so Nemci stekli k pobitim partizanom, je Jernej izrabil priložnost in pobegnil čez vodo na drugo stran Kokre in se tako rešil. Koreninškovo hišo so Nemci nato požgali, domače pa preselili v Nemčijo. Tudi Jernej Zaplotnik, rojen 23. avgusta 1920, p.d. Primčev iz Gozda nad Golnikom, je padel na Koreninškovi zemlji. S svojim tovarišem se šel po zgornjem polju. Domobranci pa so imeli na nasprotnem bregu zasedo. Ko je ostrostrelec Zaplotnika opazil, je streljal, vendar je zaradi velike razdalje partizana le ranil. Zaplotnik je padel v plaz in se prevalil v dolino. Drugi partizan je srečno ušel kroglam. Ranjenega Zaplotnika pa so domobranci pobili s puškinimi kopiti. To se je zgodilo v decembru 1944. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 144-145. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 228. EŠD: 15833 Ploščo je oblikoval Hinko Ciglič, odkril pa KO ZB NOV Kokra 26. julija 1964. |
Odcep z glavne ceste Preddvor - Jezersko pri hiši št.1 desno po kolovozu preko travnika in mostu čet Kokro. Na hiši Kokra 2. |
1941 - 1945 V BORBI PROTI FAŠIZMU SO PADLI FRANC ŽUN JANEZ POLAJNAR JERNEJ ZAPLOTNIK RUDI - BRKO ZB NOV KOKRA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Boru Rojc |
— |
— |
— |
Vzidana podolgovata spominska plošča |
Preddvor |
— |
|
Janez in Franc Turk, Črešnjice |
Ob pokopu padlega borca Tomšičeve brigade na domačem pokopališču je nemška policija ustrelila brata, zaradi protesta proti prepovedi pokopa "bandita" na pokopališču. EŠD 4420 |
Pokopališče Črešnjice, ob zahodnem zidu. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 3. 2018
Dodal Stane Gradišnik 1. 5. 2020 |
— |
— |
Po "Sistory" Franc rojen na Brdcah, poročen, posestnik, pade na Skomarju. Janez pa rojen na Črešnjicah, samski, mežnar-Bor1974-13.III.2024 |
grob z nagrobnikom |
Vojnik |
— |
|
Spominska plošča padlim v NOV ter žrtvam fašističnega nasilja, Pesnica pri Mariboru |
Spominska plošča, na kateri je 11 imen, priča, kako velik je bil davek tega kraja med narodnoosvobodilno vojno. Ivan Andlovič je bil iz primorske kmečke družine, ki se je naselila v Pesnici, Spodnje Dobrenje 46. Vsa družina je 14.7.1941 bila izseljena v Bosno in se tam povezala z NOV. Padel je marca 1944. Anton Kerenčič-Borut, rojen 9. julija 1884 v Jastrebcih pri Kogu. Bil je kmet in gostilničar. Že leta 1941 začel sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju. Dne 27.aprila 1944 so ga Nemci aretirali in po zaslišanjih na gradu Viltuš pri Mariboru 16. junija 1944 poslali v taborišče Dachau, kjer so ga januarja 1945 ubili v invalidskem bloku. Jože Kerenčič-Ivo, rojen 28. februarja 1923 v Pesnici. Končal trgovsko šolo, pomagal očetu pri kmetovanju. Po prisilni mobilizaciji v nemško vojsko se je leta 1944 na dopustu pridružil gorenjskim partizanom in kot borec koroškega odreda padel oktobra 1944 v Kresnicah pri Litija. Jože Kerenčič-Janko, rojen 9. marca 1913 v Jastrebcih pri Kogu. Leta 1934 končal učiteljišče in nadaljeval študij v Ljubljani in leta 1939 postal član KPJ. Po študiju je bil brez službe ter v šolskem letu 1939/40 dobil zaposlitev na meščanski šoli v Gornji Radgono. Dne 1. junija 1941je organiziral sestanek nekaterih organizatorjev upora pri Jakobu Babiču na Cvenu,12. julija 1941 je ustanovil mestni svet OF in SKOJ v Ljutomeru in konec istega meseca odšel v ilegalo. Septembra istega leta je postal sekretar OO OF za ljutomersko območje.1. novembra 1941 se je udeležil pokrajinske konference OF za Štajersko. 17. novembra so ga Nemci aretirali v Pesnici in ga odpeljali v mariborske zapore. Po nečloveškem mučenju so ga skupaj z bratom Slavkom ustrelili kot talca. Nemci so aretirali tudi njegovo mater Uršulo in njegovega brata Fračeka, ki sta kasneje umrla v Auschwitzu. Marica Kerenčič-Jelka, rojena 1. decembra 1927 v Pesnici. Kot 14 letna je bila vključena v odporniško gibanje. Postala je članica SKOJ, leta 1944 se je pridružila Lackovemu odredu, bila poslana na Pohorje in v Ljubno v partijsko šolo. Potem je bila poslana v Maribor za sekretarko SKOJ in mladine, marca 1945 so jo zajeli in jo pod Pohorjem aprila 1945 ustrelili. Zvonko Kerenčič-Hotimir, rojen 29. januarja 1926 v Pesnici. Obiskoval realno gimnazijo v Mariboru, nato z začetkom vojne ostal na očetovi kmetiji. s +S sestro Marico se je v noči 18. na 17. julij 1944 priključil Lackovemu odredu. Leta 1944 padel v boju v Etni vasi (Ettendorf nad Labodom) v Avstriji kot komisar III. bataljona. Franjo Lipovž je bil kmet iz Pernice. Julija 1941 je bil z družino izseljen v Srbijo. Zaradi sodelovanja v NOB so ga 5. junija 1943 ustrelili. Pavel Ploh-Dušan, rojen 1921 v Gačniku, se je julija 1944 pridružil borcem Lackoveg odreda. Padel v Etni nad Labodom 12. oktobra 1944 kot komandant II. bataljona Lackovega odreda. Alojz Šauperl , rojen 3. maja 1908 v Spodnji Kungoti, je bil vpoklican v vermanšafz, septembra 1944 pobegnil in se pri Ribnici na Pohorjpriključil Tomšičevi brigad. V borbi v Savinjski dolini je bil ranjen in decembra 1944 podlegel ranam. Lizika Venger-Živka, rojena 29. avgusta 1921 v Gačniku, se je julija 1944 vključila v Lackov odred in padla 8. avgusta na Podkrižnem hribu v Zg. Kapeli. Ludvik Vlasak, rojen avgusta 1911 v Gačniku, je bil kmetijski delavec, ki je postal najprej borec Lackovega odreda, nato razporejen v I.bataljon Tomšičeve brigade. Padel je konec februarja v Velunskem grabnu pri Šoštanju. Pomnik1991 |
Plošča je bila na zadružnem domu, Pesnica 41. Danes je tam VTK ( Večnamenski kulturno turistični poslovni center). Plošča je zdaj na posebni betonski steni.
Koordinate: 46.60858330519729, 15.675608445477698 |
SVOJA ŽIVLJENJA SO DAROVALI ZA SVOBODO SLOVENSKEGA NARODA PREBIVALCI TEGA KRAJA IVAN ANDLOVIČ ANTON KERENČIČ JOŽE KERENČIČ-IVO JOŽE KERENČIČ-JANKO - NARODNI HEROJ MARICA KERENČIČ-JELKA ZVONKO KERENČIČ - HOTIMIR FRANJO LIPOVŽ PAVEL PLOH - DUŠAN ALOJZ ŠAUPERL LIZIKA VENGER - ŽIVKA LUDVIK VLASAK SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 11. junij 2020, 22.6.2023
R. Zupanec, 20. 12. 2023 |
20.12.2023. 00:00 |
— |
D. Divjak 22.6.2023
Označil kot obstoječe, dodal tri lastne fotografije in koordinate. R. Zupanec, 20. 12. 2023 |
Spominska plošča |
Pesnica |
K.o.: 605-RANCA, št. parc.: 537/40 |
|
SPOMINSKA PLOŠČA PADLIM BORCEM, TALCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA |
V Predosljah in Suhi je bilo že pred vdorom okupatorja razgibano napredno politično delo. Na rednih sestankih v Kuraltovi hiši so si mladi vaščani krepili revolucionarno mišljenje in si razširjali svetovno-nazorsko obzorje. Časten dokaz za delež Predoselj in Suhe v NOB je sedemnajst padlih borcev, ustreljenih talcev in žrtev internacij. Naštejmo jih poimensko: Franc Basaj, p.d. Kuraltov iz Predoselj, Jože Čelesnik, p.d. Simonov iz Predoselj, Franc Florjančič, p.d. Rokov iz Suhe, Janez Florjančič, p.d. Rokov iz Suhe, Leopold Krč, p.d. Žalarjev iz Predoselj, Matevž Krč, p.d. Žalarjev iz Predoselj, Ivan Likozar, p.d. Mrzlov iz Predoselj, Niko Podlesnik, p.d. Podlesnikov s Kokrice, Janez Ribnikar, p.d. Zavokarjev iz Predoselj, Anton Sajovic, p. d. Šmajdov iz Predoselj, Janez Šenk, p.d. Flkov iz Predoselj, Alojz Škofic, p.d. Markov iz Suhe, Franc Strelc s Suhe, Peter Ahlin, p.d. Brezarjev iz Predoselj in Alojz Sajovic, p.d. Golčkov iz Predoselj. Spominska plošča na Kulturnem domu v Predosljah je bila odkrita 4. julija 1960. Vzidal jo je krajevni odbor ZB NOV Predoslje. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 152. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232. EŠD:14692 memorialna dediščina |
Na zunanji steni Kulturnega doma v Predosljah |
PADLIM BORCEM NOB USTRELJENIM TALCEM ŽRTVAM INTERNACIJ OB 20. OBLETNICI VSTAJE PREBIVALCI PREDOSELJ IN SUHE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Srečko Frelih, julij 2014 |
— |
— |
— |
Črni marmor (90 cm x 54 cm) vzidana plošča |
Kranj |
2103 PREDOSLJE, 7/5 |
|
Slavko Dobre - Karlo |
Obeležje je bilo odkrito 4. julija 1958 na pobudo ZB Križe. Ni v RKD. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 36. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 271. |
Tik pod hišo (vikendom) Gozd 11, 500 m vzhodno od vasi Gozd. Dosegljivo tudi z avtom po kolovozu. |
ZA SVOBODO JE PADEL ZB NOV kRIŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 10. 2017 |
— |
— |
— |
plošča na naravnem kamnu |
Tržič |
— |
|
Jakob Bernard |
Rojstna hiša narodnega heroja Jakoba Bernarda, padlega 8. 2. 1942 v boju z okupatorjem na Stirpniku nad Železniki. Postavil Občinski odbor ZZB NOV Bled 1955. Ploščo je izdelal kamnosek Alojz Vurnik. EŠD 13189 Jakob Bernard. Wikipedija. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 239. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 117-118. |
Koritno 31 |
V tej hiši je bil rojen 21. VII. 1909 narodni heroj in prvoborec Bernard Jakob. Padel februarja 1942 na Stirpniku nad Železniki v neenakem boju z nacističnimi zavojevalci |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 7. 2013, 16. 4. 2017 |
— |
— |
— |
marmornata spominska plošča |
Bled |
2192 RIBNO, 700 |
|
Jože Šavrič |
Na rojstni hiši padlega prvoborca iz Brežiške čete je spominska plošča.
|
Veliki Obrež 15, na obcestni fasadi hiše, nasproti gasilskega doma sredi vasi. |
[zvezda] TU JE BIL DOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 9. 10. 2022 |
19.11.2023. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo M. Hladnik 19. 11. 2023 |
Spominska plošča |
Brežice |
1293 VELIKI OBREŽ, 980/3 |
|
Lokavec, Grobnica 6 neznanih padlih borcev NOV |
Spomenik na grobu je posvečen tu pokopanim in vsem padlim borcem NOV. V grobu je pokopanih 6 neznanih borcev NOV. |
Pokopališče Lokavec.
Hiša v bližini: Lokavec 7 |
[zvezda] ŽIVLJENJE NEZNANIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
14.8.2020. 00:00 |
29.9.2025. 10:09 |
— |
Grob(išče) |
Ajdovščina |
2381 LOKAVEC, 83/1 |
|
Volčja Draga, Spominska plošča Blazona Mariu, namestniku komisarja divizije Garibald |
Na steni hiše, ki je vidna skozi živo mejo tudi s ceste, je plošča z napisom. Plošča je stilizirano razklana z dvojezičnim napisom. |
Volčja Draga 100 |
NA TEM MESTU SO 18. 4. 1945 BARBARSKO UBILI PARTIZANAMARIA BLASONA "BRUNA" PODKOMISARJA DIVIZIJE GARIBALDI-NATISONE ZZB NOVNOVA GORICA [zvezda] IN QUESTO LUOGO IL 18. 4. 1945. FU BARBARAMENTE UCCISO IL PARTIGIANO MARIO BLASON "BRUNO" VICE COMMISARIO DELLA DIVISIONE GARIBALDI-NATISONE ANPI-VZPI GORIZIA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, vnesel 1. 4. 2020
LM, obiskal in poslikal |
16.3.2024. 00:00 |
— |
Dodal sliko Primoža Plahute M. Hladnik 16. 3. 2024 |
Spominska plošča |
Renče-Vogrsko |
— |
|
Padlemu partizanu-Šmarje pri Jelšah |
Z granitno ploščo obeležen grob padlega partizana. EŠD 4729 |
Grob leži na pokopališču v Šmarju pri Jelšah |
"PADLEMU PARTIZANU NOV 1941 - 1945 ZB NOV ŠMARJE PRI JELŠAH" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Novak |
1.5.2023. 00:00 |
— |
Dopolnil in slike Bor1974, 31.I.2021
S.Gradišnik, dodal fotografijo št.4, 1. maja 2023 |
Nagrobni spomenik sezidan iz marmornih kamnov, spominsko ploščo in kovinsko peterokrako zvezdo na vrhu |
Šmarje pri Jelšah |
— |
|
Šentlipš v Podjuni |
Friderik Urh (23. 9. 1903--3. 8. 1943). Na prvotni plošči je pisalo: Večje
ljubezni nima kot ta, ki da življenje za svojce. Tu sta pokopana tudi
Friderikova brata Valentin in Franci, tudi žrtvi 2. svetovne vojne. Njihova
plošča je na zidu za zpomenikom.
|
Na pokopališču nad cerkvijo sv. Filipa (Šentlipš v Podjuni / St. Filippen) v dolini Tihoja / Tichoja.
Tichoja 10, 9141 Tichoja, Avstrija |
PADLIMA PARTIZANOMA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
2.11.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografiji 2 in 3 |
— |
Avstrija |
— |
|
Vedrijan - spominska plošča |
Vas Kojsko je poleg Tolmina in Kobarida postala komanda mesta v sklopu Tolminskega (Kobariškega) vojnega območja. Sedež so imeli v vasi Imenje. Zadolženi so bili za mobilizacijo moških za partizansko vojsko. KM Kojsko se je za različno časovno obdobje selila po briških vaseh. 20. 4. 1945 sta vdrli četniški diviziji in KM Kojsko se je umaknila v Krmin in preimenovala v KM Krmin. Gomiršek, Brestje in Kojsko: upravni in kulturni center Brd do 1945, 150-152. KM Kojsko se je nekajkrat mesečno selila, vendar se je večino svojega časa nahajala v vasi Vedrijan. |
Na stavbi, bivši trgovini, na vaškem trgu v vasi Vedrijan. |
Od septembra 1944 do konca vojne je bil v tej stavbi sedež Komande mesta Kojsko. 4.7.1988, Krajani in DPO, Vedrijan |
— |
— |
— |
— |
EM, 21. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Brda |
Ni znano |
|
Partizanska bolnišnica Jesen |
Bolnišnico so začeli graditi v drugi polovico oktobra 1944 (na jesen - po tem je dobila tudi svoje ime JESEN). Pri okoliških kmetih so dobili potrebno orodje, da so lahko začeli z delom. Novembra so imeli postavljeno že ogrodje za barake. Tramove so vezali s trtami, le izjemoma so uporabljaji lesene kline za zabijanje, da ne bi izdali svoje lokacije. V bližini niso sekali lesa, da ne bi spremenili okolja bodoče bolnišnice. Dokumenti omenjajo da je prve ranjence sprejela 6. januarja 1945. To so bili borci Šercerjeve brigade. Prenos ranjencev v bolnišnico je bil zelo naporen saj so jih morali nositi na velikih razdaljah, za sabo pa zabrisati vse sledi, da jih sovražnik ne bi izsledil. V barakah so kurili samo ponoči, ker je čez dan bila nevarnost, da bi jih dim lahko izdal. V primerih večje nevarnosti, ko je bil sovraznik v bližini so za bolnišnico kuhali na Lepejevi kmetiji in od tam nosili hrano v bolnišnico. Prav tako je bila Olga Mušič lastnica Lepejeve kmetije zadolžena za obveščanje osebja, če so se v bližini pojavile sovražnikove enote. V bolnišnici so ohranjeni dokumenti iz katerih je razvidno, da se je v njej zdravilo 25 ranjencev. Po izjavah zdravniške ekipe pa jih je bilo precej več. Konec maja 1945 so bolnišnico zapustili ranjenci in bili premeščeni v Mariborsko vojaško bolnišnico na Gosposvetski cesti. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Kompleks se nahaja na slovenjebistriškem Pohorju. Do nje se pride po lokalni cesti Šmartno na Pohorju - Trije Kralji - Osankarica. Nahaja se v bližini Lepejeve kmetije, Planina pod Šumikom 3, Šmartno na Pohorju.
Od Štučevega doma 2,5 km po cesti proti Arehu.Objekt je na desni strani pod cesto. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, Stane Gradišnik, 4.1. 2020, prenesel sem MH. |
— |
— |
— |
— |
Slovenska Bistrica |
— |
|
Alojz Žlogar in Avgust Bajuk |
— |
Pokopališče Radovica |
ŽLOGARJEVI TU POČIVA BAJUK AVGUST 3. 8. 1914 -- 30. 10. 1942 PRIMOSTEK I |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
3.8.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Metlika |
— |