| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Alfred Klos, Male Dole |
Klos še ne obiskano |
Male Dole 23 (pri Kruhaju) |
Tukaj je bil 11. 6. 1944 ZB Vojnik |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 3. 2018, nedokončano |
— |
— |
Na obeh spominskih ploščah, pri Kruhaju in in v Gabrovcu je zapisan kot Klos Alfred-Ivan. Slika je iz Pomniki NOB Vojnik -Dobrna).
18.3.2021 Stane Gradišnik. |
plošča na skali |
Vojnik |
— |
|
SPOMENIK JOSIPU BROZU - TITU |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA - NI VPISAN V REGISTER Nad lovskim domom Lovske družine TOPLICE na Pajkežu (Dobindol št. 70) stoji neobdelana skala na katero je pritrjena spominska plošča. Po smrti predsednika Jugoslavije Josipa Broza – Tita, ki je umrl v starosti 88 let, je Lovska družina Toplice skupaj z GG Črmošnjice 22. julija leta 1982 nad lovskim domom zasadila nasad 88 dreves in postavila spominsko obeležje. Neobdelana skala iz bližnjega gozda je postavljena na manjšo kamnito ploščad. Kamni za ploščad so prineseni iz neposredne bližine in so bili nekoč vgrajeni v bližnjo kočevarsko hišo, ki je bila požgana v italijanski ofenzivi leta 1942. |
DOSTOP: Iz Srednje vasi zavijemo konec vasi s ceste Podturn – Črnomelj levo. Nadaljujemo po makadamski cesti cca 3,5 km proti Lazam do t.i. Svašnikove rampe. Pri odcepu za Travni dol, Pajkež zavijemo levo in nato še 1,8 km da lovske koče.
Drugi dostop je iz smeri Laze. Po slabem kilometru iz vasi Laze v smeri Semiča, zavijemo desno po makadamski cesti do odcepa za Travni dol – Pajkež. Zavijemo desno proti severozahodu in nadaljujemo po asfaltirani cesti skozi Travni dol do odcepa za Pleš. Tam zavijemo levo in po še 1.2 km in v križišču zavijemo desno do lovske koče.
Koordinate: N 45º42'4,1"; E 15º5'52,4"
Hiša v bližini: Dobindol 70
|
NASAD 88 DREVES V SPOMIN NA TOVARIŠA TITA POSADILA LD TOPLICE IN TOZD GOZDARSTVO ČRMOŠNJICE. PAJKEŽ 1982 |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec, 17.3.2019 |
— |
— |
— |
NARAVNA SKALA Z NAPISOM |
Dolenjske Toplice |
K.O. K.O. Stare Žage; pc. št. 1938/3, Last REPUBLIKA SLOVENIJA SiDG |
|
Spomenik NOB v Dutovljah |
Spomenik, je na podstavek postavljen kamnit čokat steber, z bazo in kapitelom, vrh katerega sta kvader z zvezdo in plamenica. Ob vznožju ima vklesan napis borcem, talcem in žrtvam iz Dutovelj, Krepelj in Godenj. Postavljen je bil 5. oktobra 1952 (Emil Stojkovič, Plečnikova šola) in stoji na vaškem trgu sredi vasi, nasproti cerkve sv. Jurija. EŠD 23429 |
Spomenik stoji na vaškem trgu sredi vasi, nasproti cerkve sv. Jurija, poleg gostilne, blizu je Dutovlje 50. |
[zvezda] TAVČAR DRAGICA ŽRTVE ŠTOK STANE TALCI ROŽE ALBIN ŠUC ALBIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 22.4.2018, fotografije od 3 dalje M. Hladnik 15.7.2020, D.Divjak 6.4.2022 |
6.3.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 6.4.2022
M.Kermavnar, 6.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal Besedilo na spomeniku |
Na podstavek postavljen kamnit čokat steber |
Sežana |
K.o.: 2432 - DUTOVLJE, št.parc.: 4250/52 |
|
Dobruška vas, Vinko Robek |
Dobruška vas
KJE TOČNO???
POPRAVITI LOKACIJO |
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.10.2022 |
11.10.2022. 00:00 |
2.8.2025. 13:08 |
— |
Doprsni kip |
Škocjan |
— |
||
Šentjakob, pokopališče, družina Kralj |
__________________________________________________ »23. KRALJ Ivanka, hči, rojena 1913, 24. KRALJ Jernej, sin, rojen 1927, 25. KRALJ Katarina, rojena 1924, hči, 26. KRALJ Lucija, rojena 1882, mati in 27. KRALJ Terezija, rojena 1921, hči, vsi doma iz Podgorice 8 pri Črnučah, in njihov brat partizan (že vpisan v prvi knjigi žrtev) 9. avgusta 1944 je prišlo v vas Podgorica sto nemških policistov in domobrancev, ki so v Domžalah dan prej ustanovili svojo postojanko. V hiši Lucije Kralj so na hlevu našli skritega domačega sina Franca. Ženske so zaprli v hišo, obložili okna in vrata s slamo in jo zažgali. Vse štiri so žive zgorele, prav tako tudi sin Jernej, ves čas skrit v senu. Partizana Franca Kralja ter Franca Paternostra – Srečka, ki je bil skrit pri njih, pa so obstrelili v noge, da nista mogla zbežati. Tretjega partizana so ujeli in ga 3. novembra 1944 ustrelili v Begunjah (Vir: Franc Šušteršič, Na levem bregu Save, str. 177; poročilo Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko fasc. 670/12 v AS DE II)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi sodelavci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 182) __________________________________________________ »Sovražnik je moral biti obveščen, kje naj poišče »najtežji plen«, ker so domobranci, gestapovci in raztrganci v sredo, 9. avgusta, prišli naravnost k Bognarjevim in naredili preiskavo. Zaman so stikali po hiši, nič sumljivega niso odkrili. Ozmerjali so mater Lucijo in hčerke, ki so na njihova vprašanja trmasto odkimavale in molčale, in zapustili hišo. Tedaj pa je nekdo pokazal na hlev, češ da je tisto, kar iščejo, verjetno skrito tam notri … Sledilo je ostro povelje in že so obkolili domačijo. Nekaj jih je navalilo na hlev. Gromozansko so kričali in pozivali »bandite«, naj pridejo ven. Ker ni nihče odgovoril, so se povzpeli v senik. Tam so bili skriti Franc in Jernej Kralj, Franc Goropečnik in Franc Paternoster-Srečko. (Franc Kralj in Goropečnik sta bila prejšnji dan prišla z okrajnega centra.) Braniti se niso mogli, ker je bilo, kot bi se znašli v mišnici, pobegniti pa se tudi ni dalo skozi obroč besne tolpe. Tako so zločinci zajeli Goropečnika, Franca Kralja in Franca Paternostra – slednja dva so obstrelili v noge, da ne bi poskusila bežati. Jernej Kralj pa ni prišel na svetlo. Ostal je v seniku, in ko so ga domobranci zažgali, je zgorel (verjetno si je skrajšal muke tako, da se je ustrelil) … Mater Lucijo in hčerke Ivanko, Zinko (Terezijo) in Katarino Kralj so bili medtem zaprli v hišo, ki je stala nasproti hleva, da bi prej opravili s tistimi iz skrivališča. V hišo so nato spravili še Franca Paternostra in Franca Kralja, ki sta krvavela iz ran na nogah ter junaško prenašala bolečine in zasramovanje. Zločinci, med katerimi sta imela glavno besedo Najnar in poveljnik domobranske postojanke Cerar, p. d. Čebulj (znan še izpred vojne kot navdušen hitlerjanec) so se še posebno znašali nad Paternostrom, ki jim je do zadnjega kljuboval z besedo, sicer pa je bil nemočen in je ležal pred njimi kakor posekan hrast. Vsem v hiši je bil namenjen grozen konec, ki spominja na grozodejstva v časih srednjeveške inkvizicije. . Tik pred zadnjim dejanjem drame je nekdo izmed rabljev poklical mater Lucijo in ji dejal, da ji je prizaneseno in da so ji namenili izselitev v Nemčijo. Ponudbo je odklonila s prezirom in se stisnila k svojim otrokom. Prostovoljno se je odločila umreti skupaj z njimi … . Uniformirani rablji so že nanosili v hišo in okrog nje slame in butar – pri tem so jim morali pomagati tudi nekateri vaščani – in vse to zažgali. Hišo so objeli plameni in dim, in da ja ne bi kdo ušel skoz vrata ali okna, je pobesnela tolpa tja streljala s puškami in brzostrelkami. Streljanje se je mešalo s pokanjem ostrešja in kriki žrtev, ki so med buhtánjem ognja počasi pojenjavali … Tako je tega dne, ko so domobranci požgali Kraljevo hišo in hlev v Podgorici, umrlo strašne smrti sedem žrtev: Lucija Kralj, stara 62 let, njene tri hčere – najstarejša, Ivanka, je imela 31 let, najmlajša, Katarina, pa 20 let – njena sinova Franc in Jernej – ta je imel komaj 17 let – in Franc Paternoster-Srečko, ki ga poznamo iz prejšnjih poglavij. Tem sedmim se je v jeseni pridružila še osma žrtev, Franc Goropečnik: 30. novembra 1944 so ga ustrelili v Begunjah. To je bil začetek »kariere« domžalskih domobrancev, ki so jo pod vodstvom gestapa nadaljevali do konca. Gestapovsko-domobranski zločin v Podgorici je bil uvod v eno najtežavnejših obdobij narodnoosvobodilnega gibanja v teh krajih, ki se je vleklo do osvoboditve. Zločin je zbudil daleč naokrog zelo mučen odmev, ki so ga spremljale ostre obsodbe vseh slojev prebivalstva. Belogardistična propaganda, katere glavno občilo je bil dnevnik Slovenski dom, ga je zato skušala naprtiti partizanom …« (Šušteršič France, Zločin po zgledu inkvizicije, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 176–178)
»3. Iz bivše občine Podgorica (sedanje krajevne skupnosti Podgorica-Šentjakob): […] KRALJ FRANC iz Podgorice, rojen leta 1914, zgorel v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. KRALJ IVAN IZ Podgorice, rojen leta 1919, odšel k partizanom 13. 4. 1944. KRALJ IVANKA iz Podgorice, rojena leta 1913, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. KRALJ JAKOB - DINAR iz Podgorice, rojen leta 1919, odšel k partizanom 1. 3. 1943, padel 4. 6. 1943. KRALJ JERNEJ iz Podgorice, rojen leta 1927, padel oziroma zgorel v obkoljenem bunkerju 9. 8. 1944. KRALJ KATARINA iz Podgorice, rojena leta 1924, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. KRALJ LUCIJA iz Podgorice, rojena leta 1882, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. KRALJ TEREZIJA iz Podgorice, rojena leta 1921, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. […] (Šušteršič France, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 205, 206)
|
Pokopališče Šentjakob, Ljubljana, Oddelek:[2], Vrsta [5], Grob [4], https://grobovi.zale.si/# |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
23.2.2025. 00:00 |
1.10.2025. 17:38 |
— |
— |
Ljubljana |
K. o. 1759 Podgorica, parc. št. 1047/2 |
|
EŠD 22348 SPOMENIK POSTAVITVE NOVE ŠOLE |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA Nasproti glavnega vhoda v Osnovno šolo Dolenjske Toplice, ki je svoj čas še nosila ime BAZA 20, stoji kvader iz pohorskega tonalita s prisekanimi vogali. Spomenik je posvečen izgradnji nove šole in je bil postavljen leta 1973 ob otvorivi šolske stavbe. Pri izgradnji šole so sodelovali tudi prebivalci šolskega okoliša s samoprispevkom, prostovoljnim fizičnim delom, pa tudi z materialnimi sredstvi. |
Iz Dolenjskih Toplic po Pionirski cesti v smeri Meniške vasi in Soteske. Tik pred gozdom stoji na levi strani ceste Osnovna šola. Spomenik stoji nasproti glavnega vhoda v šolo.
KOORDINATE: N 45º 45' 28,42"; E 015º 03' 11,86" |
TA ŠOLA Z IMENOM BAZA 20 ZGRAJENA S SOLIDARNOSTNO VOLJO NAŠIH DELOVNIH LJUDI ZA SVOBODO IN ZA SOCIALIZEM. MLADE GENERACIJE NAJ V NJEJ POGLABLJAJO IN UTRJUJEJO IZROČILA OSVOBODILNEGA BOJA IN SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE. DOLENJSKE TOPLICE 29. OKTOBER 1973 |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec 6.2.2019 |
— |
— |
— |
GRANITNI KVADER |
Dolenjske Toplice |
K.O.TOPLICE, pc. št. 328/17 Lastnik OBČINA D.TOPLICE |
|
DOLENJSKE TOPLICE - SPOMINSKA PLOŠČA PADLIM GASILCEM |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA Na pročelju gasilskegadoma na Ulici Maksa Henigmana 33 je vzidana pravokotna marmorna plošča v spomin šestim padlim gasilcem, ki so izgubili življenje kot pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja. Spominsko plošča je leta 1961 s pomočjo nabiralne akcije in finančno pomočjo občinskega gradbenega odbora vzidalo Prostovoljno gasilsko društvo Dolenjske Toplice. EŠD 22349 |
S ceste Dolenjske Toplice – Podturn se cesta odcepi levo v smeri Uršnih sel. Na koncu mostu zavijemo levo in po 200 metrih zopet levo po Ulica Maksa Henigmana do gasilskega doma na vzhodnem delu historičnega dela naselja, h. št. 33. KOORDINATE: N 45º 45' 21,96"; E 015º 03' 41,72"; |
ZA SVOBODO DOMOVINE SO DAROVALI ŽIVLJENJA GASILCI: BUČAR TONE 1906 - 1944 BUČAR JOŽE 1898 - 1942 DAROVEC MIHA 1888 - 1942 GUTMAN JOŽE 1909 - 1944 HENIGMAN MAKS 1910 - 1941 MARKOVIČ IVAN 1883 - 1944 GASILSKO DRUŠTVO DOL. TOPLICE |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec 6.2.2019 |
— |
— |
— |
MARMORNA PLOŠČA |
Dolenjske Toplice |
K.O.TOPLICE, pc. št. 433/4 Lastnik PGD DOL. TOPLICE |
|
Krajna vas |
Zidani valjasti steber. Stoji v ograjenem prostoru. Odkrit je bil 2. 11. 1947, avtor Milan Širca. EŠD 23433 |
V križišču cest, v zahodnem delu Krajne vasi. |
SLAVA PADLIM ZA SVOBODO 1947 . PADLI BORCI GOMIZELJ ANTON *1909 †1943 ŠTOKA RADIVOJ *1924 †1944 TOLAR VIKTOR *1921 †1944 ZLOBEC MIRKO *1921 †1945 KANTE BRUNO *1927 . Pogrešani v internaciji. GORUP DANILO *1921 POTRATA EMILIJA *1916 POTRATA ANTONIJA *1921 †1945 . TALKA GRMEK MARIJA *1921 †1944 . Podlegel vojnim posledicam OREL AVRELIJ *1911 †1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
15.7.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Sežana |
— |
|
Padli delavci, Maribor |
Marmornata spominska plošča, pritrjena na pročelje nekdanjega podjetja Metalna, spominja na padle delavce tega podjetja. Plošča z vklesanim napisom je bila odkrita leta 1950. Zbornik spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja v občini Maribor-Tezno. Maribor: OK SZDL in SO Maribor-Tezno, 1987, str. 55-56. |
Plošča je bila pritrjena na pročelje stavbe na Zagrebški ulici 20. Trenutno stanje ni znano. |
Za uresničenje načela "Tovarne delavcem" so žrtvovali svoja življenja tudi tovariši iz "Metalne" Kager Viktor 1942 Cence Ciril 1942 Napast Ernest 1944 Konšak Martin 1944 Rupert Peter 1944 Pristovnik 1944 Velušček Tone |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
26.4.2020. 00:00 |
3.12.2025. 17:36 |
— |
— |
Maribor |
— |
|
Šentjakob, pokopališče, Paternoster Franc |
SIstory navaja Ime in priimek: Franc Paternoster, Oče: Franc, Mati: Elizabeta, Datum rojstva: 02. 02. 1908, Kraj rojstva: Podgorica, Kraj bivanja: Podgorica, Stara občina: Podgorica, Nova občina: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 09. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Podgorica, Kraj pokopa: NULL. __________________________________________________ »Sovražnik je moral biti obveščen, kje naj poišče »najtežji plen«, ker so domobranci, gestapovci in raztrganci v sredo, 9. avgusta, prišli naravnost k Bognarjevim in naredili preiskavo. Zaman so stikali po hiši, nič sumljivega niso odkrili. Ozmerjali so mater Lucijo in hčerke, ki so na njihova vprašanja trmasto odkimavale in molčale, in zapustili hišo. Tedaj pa je nekdo pokazal na hlev, češ da je tisto, kar iščejo, verjetno skrito tam notri … Sledilo je ostro povelje in že so obkolili domačijo. Nekaj jih je navalilo na hlev. Gromozansko so kričali in pozivali »bandite«, naj pridejo ven. Ker ni nihče odgovoril, so se povzpeli v senik. Tam so bili skriti Franc in Jernej Kralj, Franc Goropečnik in Franc Paternoster - Srečko. (Franc Kralj in Goropečnik sta bila prejšnji dan prišla z okrajnega centra.) Braniti se niso mogli, ker je bilo, kot bi se znašli v mišnici, pobegniti pa se tudi ni dalo skozi obroč besne tolpe. Tako so zločinci zajeli Goropečnika, Franca Kralja in Franca Paternostra – slednja dva so obstrelili v noge, da ne bi poskusila bežati. Jernej Kralj pa ni prišel na svetlo. Ostal je v seniku, in ko so ga domobranci zažgali, je zgorel (verjetno si je skrajšal muke tako, da se je ustrelil) … Mater Lucijo in hčerke Ivanko, Zinko (Terezijo) in Katarino Kralj so bili medtem zaprli v hišo, ki je stala nasproti hleva, da bi prej opravili s tistimi iz skrivališča. V hišo so nato spravili še Franca Paternostra in Franca Kralja, ki sta krvavela iz ran na nogah ter junaško prenašala bolečine in zasramovanje. Zločinci, med katerimi sta imela glavno besedo Najnar in poveljnik domobranske postojanke Cerar, p. d. Čebulj (znan še izpred vojne kot navdušen hitlerjanec) so se še posebno znašali nad Paternostrom, ki jim je do zadnjega kljuboval z besedo, sicer pa je bil nemočen in je ležal pred njimi kakor posekan hrast. Vsem v hiši je bil namenjen grozen konec, ki spominja na grozodejstva v časih srednjeveške inkvizicije. Tik pred zadnjim dejanjem drame je nekdo izmed rabljev poklical mater Lucijo in ji dejal, da ji je prizaneseno in da so ji namenili izselitev v Nemčijo. Ponudbo je odklonila s prezirom in se stisnila k svojim otrokom. Prostovoljno se je odločila umreti skupaj z njimi … Uniformirani rablji so že nanosili v hišo in okrog nje slame in butar – pri tem so jim morali pomagati tudi nekateri vaščani – in vse to zažgali. Hišo so objeli plameni in dim, in da ja ne bi kdo ušel skoz vrata ali okna, je pobesnela tolpa tja streljala s puškami in brzostrelkami. Streljanje se je mešalo s pokanjem ostrešja in kriki žrtev, ki so med buhtánjem ognja počasi pojenjavali … Tako je tega dne, ko so domobranci požgali Kraljevo hišo in hlev v Podgorici, umrlo strašne smrti sedem žrtev: Lucija Kralj, stara 62 let, njene tri hčere – najstarejša, Ivanka, je imela 31 let, najmlajša, Katarina, pa 20 let – njena sinova Franc in Jernej – ta je imel komaj 17 let – in Franc Paternoster-Srečko, ki ga poznamo iz prejšnjih poglavij. Tem sedmim se je v jeseni pridružila še osma žrtev, Franc Goropečnik: 30. novembra 1944 so ga ustrelili v Begunjah. To je bil začetek »kariere« domžalskih domobrancev, ki so jo pod vodstvom gestapa nadaljevali do konca. Gestapovsko-domobranski zločin v Podgorici je bil uvod v eno najtežavnejših obdobij narodnoosvobodilnega gibanja v teh krajih, ki se je vleklo do osvoboditve. Zločin je zbudil daleč naokrog zelo mučen odmev, ki so ga spremljale ostre obsodbe vseh slojev prebivalstva. Belogardistična propaganda, katere glavno občilo je bil dnevnik Slovenski dom, ga je zato skušala naprtiti partizanom …« (Šušteršič France, Zločin po zgledu inkvizicije, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 176–178) »3. Iz bivše občine Podgorica (sedanje krajevne skupnosti Podgorica-Šentjakob): […] PATERNOSTER FRANC-SREČKO iz Podgorice, rojen leta 1908, kot organizator NOG v podgoriški občini od leta 1941 odšel marca 1944 v ilegalo, padel oziroma zgorel v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. […] (Šušteršič France, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 205, 206) __________________________________________________ »7. GOROPEČNIK Franc […] 9. avgusta so domobranci iz Domžal skupaj z Nemci obkolili domačijo Kraljevih v Podgorici. Zažgali so hišo, v kateri je zgorelo šest članov Kraljeve družine ter Franc Paternoster […] (Vir: Pismo občinskega odbora ZZB Ljubljana Bežigrad) (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi sodelavci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 103) »23. KRALJ Ivanka, hči, rojena 1913, 24. KRALJ Jernej, sin, rojen 1927, 25. KRALJ Katarina, rojena 1924, hči, 26. KRALJ Lucija, rojena 1882, mati in 27. KRALJ Terezija, rojena 1921, hči, vsi doma iz Podgorice 8 pri Črnučah, in njihov brat partizan (že vpisan v prvi knjigi žrtev) 9. avgusta 1944 je prišlo v vas Podgorica sto nemških policistov in domobrancev, ki so v Domžalah dan prej ustanovili svojo postojanko. V hiši Lucije Kralj so na hlevu našli skritega domačega sina Franca. Ženske so zaprli v hišo, obložili okna in vrata s slamo in jo zažgali. Vse štiri so žive zgorele, prav tako tudi sin Jernej, ves čas skrit v senu. Partizana Franca Kralja ter Franca Paternostra – Srečka, ki je bil skrit pri njih, pa so obstrelili v noge, da nista mogla zbežati. Tretjega partizana so ujeli in ga 3. novembra 1944 ustrelili v Begunjah (Vir: Franc Šušteršič, Na levem bregu Save, str. 177; poročilo Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko fasc. 670/12 v AS DE II)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi sodelavci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 182)
|
Pokopališče Šentjakob, Ljubljana. Iskalnik grobov Žale, Šentjakob ne ponudi nobenega zadetka. (Podatki za 1. grob desno – Železnik : Oddelek [2], Vrsta: [14], Grob [1], https://grobovi.zale.si/# ) |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
18.8.2023. 00:00 |
1.10.2025. 17:39 |
— |
Nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1759 Podgorica, parc. št. 1047/2 |
|
Nogometašem, Litija |
|
Objekt je na levi strani ob nogometnem igrišču Cesta Zasavskega bataljona, plošča je vidna s ceste. |
1929 [zvezda] 1979
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 7. september 2020
Dopolnil D.Divjak, 3. november 2020 |
31.10.2022. 00:00 |
— |
3.11.2020-dopolnil napis na plošči, D.Divjak
Po podatkih in slikah para Luštrek dop. M. Hladnik 31. 10. 2022 |
Spominska plošča |
Litija |
K.o.: 1835-HOTIČ, št.parc.: 1343/9
|
|
Spomenik preboju Škofjeloškega odreda |
Spomenik nad Rovtom je posvečen preboju Škofjeloškega odreda in brigade Gramsci marca 1945 iz nemškega obroča. Obeležje v bližini Debeljakove hiše so odkrili leta 1972 in ga kasneje dopolnili z italijansko ploščo. Verzi na plošči so iz pesniške zapuščine komandanta Škofjeloškega odreda Ota Vrhunca - Blaža Ostrovrharja. S pomočjo izdajalskih enot so Nemci 19. marca 1945 začeli zadnjo ofenzivo proti enotam 9. korpusa. Štab 9. korpusa je naložil Škofjeloškemu odredu, da brani položaje na črti Leskovica–Blegoš–Martinj Vrh in prepreči vdor sovražnika iz Poljanske doline v Cerkljansko kotlino. Nalogo so uspešno opravljali do 22. marca, nato so dobili navodilo, da se z ostalimi enotami lahko iz že sklenjenega nemškega obroča umaknejo. Večini enot je preboj v Selško dolino uspel, iz obroča pa se ni uspelo prebiti 2. bataljonu Škofjeloškega odreda, Zaščitnemu bataljonu Oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko in Inženirskemu bataljonu. Borci teh enot so se iz obroča začeli prebijati posamično in imeli pri tem velike izgube. Škofjeloški odred je imel dvajset padlih. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 263-265. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/rovt-v-selscaronki-dolini.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. EŠD 21475 |
Dostop je iz Zaprevala, Rovta in od Sv. Lenarta.
Hiša v bližini: Rovte v Selški dolini 11 |
[zvezda] ŠKOFJELOŠKEMU ODREDU . ZA NAS NI REKA PREŠIROKA, ZA NAS NI STENA PREVISOKA MI, KI UPRLI SMO SE ZLU PEKLA NAŠLI SMO POT TUDI IZ NJEGA VRHUNC OTO – BLAŽ . V SLAVO IN SPOMIN PADLIM BORCEM ŠKOFJELOŠKEGA ODREDA IN 158. BRIG. A. GRAMSCI - DIV. GARIBALDI NATISONE TER NA TEŽKI BOJ 23.3.1945 . A GLORIA DEI CADUTI ED A RICORDO DEI COMBATTENTI DELLO ŠKOFJELOŠKI ODRED E DELLA 158. BRIG. A. GRAMSCI - DIV GARIBALDI NATISONE - BATTAGLIA DEL 23.3.1945 (nečitljivo) . na posebni plošči: OBNOVLJENO 1972 1987 1997 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
M. Kermavnar, 13.11.2023, dodal katastrske podatke in hišo v bližini. Kraj je na zemljevidu imenovan Rovte, Podnar in literatura omenjata Rovt |
Spomenik |
Škofja Loka |
K. o. 2069 Lenart, parc. št. 775/10 |
|
Spominska plošča pri Zelenaku blizu HE Fužine |
19. junija 1942 so borci Poljanske čete Poljanskega bataljona Gorenjskega odreda pod vodstvom Janeza Pohlevna napadli potniško-poštni avtobus, ki je vozil na relaciji Žiri–Škofja Loka. Avtobusu so v ostrem ovinku Maharjeve grape s podrtimi drevesi preprečili pot in ga napadli ter zažgali. Padli so štirje nemški vojaki inženirci, ki so ob tedanji meji postavljali žične ovire in polagali mine. 5. maja 1943 sta Poljanska in Žirovska četa ponovno napadli avtobus z vojaškim spremstvom pri Maharjevi grapi. Padlo je šest policistov iz spremstva. Nemški vojaki so bili tudi v avtobusu in so preprečili partizanom, da bi pobrali orožje in opremo. -- Vir: F. Podnar po Stane Krapež. Pomniki NOB na Škofjeloškem. 2. maja 2017: Od spomenika je ostal samo betonski nosilec, ploščo pa so vandali odstranili. Policija je primer raziskovala, vendar storilca niso našli. Na prijavo vandalizma se niso odzvali ne KS, ne občina, ne lokalna ZB. -- M. Hladnik Posnetek št. 2 (5. 11. 2017) kaže nadomestno ploščo z besedilom in fotografijo prvotnega obeležja in z informacijo o njem v angleščini. .. M. Hladnik |
med Selom in Trebijo oz. HE Fužine med potokom Poljanska Sora nad cesto, precej slabo viden |
POLJANSKA ČETA I. GRUPE ODREDOV SLOVENSKE PARTIZANSKE VOJSKE JE DNE 19. 6. 1942 V ZELENAKOVI GRAPI NAPADLA IN UNIČILA NEMŠKI AVTOBUS IN UBILA 3 NEMŠKE OROŽNIKE. ŽIROVSKA IN POLJANSKA ČETA GORENJSKEGA ODREDA PA STA DNE 5. 5. 1943 V MAHARJEVI GRAPI NAPADLI IN UNIČILI DVOJE NEMŠKIH POLICIJSKIH VOZIL IN UBILI 6 NEMŠKIH POLICISTOV. /1988 KS TREBIJA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Mira Hladnik, nazadnje 14. 12. 2017 |
— |
— |
— |
kamnita plošča na kamnu |
Gorenja vas |
2056 TREBIJA, 817/4 |
|
Vojščica, Grobnica na pokopališču |
— |
Desno od kapelice na zidu krajevnega pokopališča Vojščica, ki leži na vzpetini južno od vasi. Hiša v bližini: Vojščica 10 |
[zvezda] VAŠČANI VOJŠČICE ŠČUKA MAKS KLEČ JOŽEF JURCA BORIS BRATUŠ ELIGIO ZORZI AQULINO ŠTOK STANISLAV PREKOPAN NEZNAN COLJA RUDOLF PREKOPAN PAHOR DANIJEL PREKOPAN GRMEK BORIS PREKOPAN NEZNAN JELEN BORIS PREKOPAN NEMEC ŽARKO PAHOR FRANC PREKOPAN MIHELJ ANGELA PREKOPANA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK,15.4.2020
12.12.2021 D.Divjak |
5.2.2022. 00:00 |
— |
12.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak
5. 2. 2022 dodal fotografije M. Hladnik |
— |
Miren-Kostanjevica
|
K.o.:2331 - VOJŠČICA, št.parc.: 3 |
|
Zgornja Korena, padlim v prvi in drugi svetovni vojni |
Kamnit obelisk z vgrajenimi napisnimi ploščami padlih v prvi in drugi svetovni vojni.
|
V središču naselja Zgornja Korena se nahaja pokopališče. Spomenik je blizu vhoda. |
[križ] Plavec Franc 1900 – 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 14.april 2020, nedokončano |
13.5.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1.1.2022, Sprememba imena iz ZGORNJA KUNGOTA v ZGORNJA KORENA zaradi nehotene napake.
Dodal posnetke in popravil št. parcele (št. 4 iz RKD je bila napačna) M. Hladnik 13. 5. 2024 |
Spomenik |
Duplek |
K.o.: 688 - ZGORNJA KORENA, št. parc. 11 |
|
Vrh pri Mlinšah |
Kaplje preteklosti, 51 |
Levo pod kolovozom na robu gozda vzhodno od vasi Vrh pri Mlinšah. 100 m od odcepa kolovoza pred vasjo, 50 m od znamenja ob kolovozu.
Latitude:
46.149215 N 46° 08' 57''
Longitude:
14.847869 E 14° 50' 52'' |
NA TEM MESTU JE BIL OD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.6.2020. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Šentjakob, pokopališče, Ručgaj Ivan in mati Marija |
RUČGAJ IVAN: SIstory navaja Ime in priimek: Janez Ručigaj, Oče: Janez, Mati: Marija, Datum rojstva: 27. 03. 1922, Kraj rojstva: Podgorica, Kraj bivanja: Podgorica, Stara občina: Podgorica, Nova občina: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 10. 12. 1943, Kraj smrti/izginotja: Klopce, Kraj pokopa: NULL. __________________________________________________ RUČIGAJ MARIJA: SIstory navaja Ime in priimek: Marija Ručigaj, Oče: Franc, Mati: Jera, Datum rojstva: 05. 08. 1881, Kraj rojstva: Podgorica, Kraj bivanja: Podgorica, Stara občina: Podgorica, Nova občina: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 10. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja: Burghausen pri Salzburgu. »3. Iz bivše občine Podgorica (sedanje krajevne skupnosti Podgorica-Šentjakob): […] RUČIGAJ MARIJA iz Podgorice, rojena leta 1880, umrla 10. 11. 1944 v nemški internaciji v Burghausnu. […]« ((Šušteršič France, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, Ljubljana, 1982, str. 205, 207)
|
Pokopališče Šentjakob, Ljubljana, Iskalnik grobov Žale, Šentjakob, https://grobovi.zale.si/# , ne ponudi nobenega podatka. Za 1. grob levo, Matkovi, v isti vrsti Iskalnik grobov Žale ponudi naslednje podatke: Oddelek [1], Vrsta [5], Grob [4]. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
18.8.2023. 00:00 |
1.10.2025. 17:48 |
— |
— |
Ljubljana |
K. o. 1759 Podgorica, parc. št. 1047/2 |
|
Trdinova domačija na Pristavi |
Spomenik je posvečen preosnovanju Šlandrove brigade 30. 9. 1943. Spomenik so postavili odbor brigade, občinski odbor ZZB in kulturna skupnost Domžale, odkrili so ga 30. septembra 1978 ob 35-letnici ustanovitve Šlandrove brigade. Komandant IV. operativne cone je bil Franc Poglajen Kranjc, komisar Mitja Ribičič Ciril, komandant Šlandrove je bil Janko Sekirnik Simon, komisar pa Josip Berkopec Mišelj. 300 borcev so razdelili v tri bataljone. Savinjska četa je sestanek malo zamudila, ker je tega dne v Radmirju uspešno napadla policijsko postajo. Brigada je štiri dni izvajala sabotaže v Črnem grabnu in potem v Savinjski dolini, ker so bili Nemci zaradi kapitulacije Italije oslabljeni. Na sliki je Šlandrova brigada pred odhodom iz Stične. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 15 in 138-141. Ni v RKD. Tesno okrog spomenika je posajeno sadno drevje, ki spomenik skrije pred radovedneži, tako da ga z dovozne poti h kmetiji komaj zagledaš. |
V sadovnjaku tik pred Trdinovo domačijo na Pristavi, ob čebeljnaku in pred znamenjem na levi strani dovozne poti h kmetiji; 300 m vzhodno od cerkve na Limbarski gori. |
PO VRNITVI Z DOLENJSKE OB 35-LETNICI USTANOVITVE ODBOR ŠLANDROVE BRIGADE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 6. 2019 |
— |
— |
— |
— |
Moravče |
— |
|
Šentpavel, Domžale, pokopališče, Flerin Vinko |
SIstory navaja Ime in priimek: Vincenc Flerin, Oče: Vincenc, Mati: Marija, Datum rojstva: 01. 10. 1924, Kraj rojstva: Selo pri Ihanu, Kraj bivanja: Selo pri Ihanu, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): varilec, Datum smrti/izginotja: 08. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dragomelj, Kraj pokopa: Šentpavel pri Drago. . » Več sreče pa so imeli domobranci neko noč, ko so napadli skupino treh
aktivistov iz podgoriške občine. To so bili: Ignac Colnar, ki je po tragični
smrti Franca Kralja in Franca Paternostra-Srečka vodil narodnoosvobodilno
gibanje v tem okolišu, Anton Grčar, aktivist v Dragomlju, in Vinko Flerin,
aktivist iz Sela pri Ihanu. . »17. FLERIN Vinko iz Sela pri Ihanu.Konec avgusta 1944 so domobranci iz
Domžal v bližini Ihana pobili tri aktiviste OF. Na mestu so ubili Vinka Flerina
in Antona Grčarja, ranjenega Ignaca Colnarja pa po strašnem mučenju. (Vir:
Franci Šušteršič, Na levem bregu Save, str. 178)« |
Pokopališče Šentpavel Domžale, P: A, V:_, S:33, Iskalni grobov Šentpavel,
https://www.ikomunala.si/ddmoduli/iskalnik_grobov/Iskalnik.aspx?a=KomunalaProdnikDomzale Dostop: 2. 2. 2024. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 2.2.2024, po fotografijah in predlogi Zdenke Primožič |
2.2.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1963 Študa, parc. št. 234 |
|
Osnovna šola Selca |
Spominska plošča pri vhodu v osnovno šolo v Selcih je posvečena padlim borcem iz krajevne skupnosti Selca, odkrili so jo 15. julija 1984. Šola stoji ob cesti Selca–Železniki. Več ... Podatki o padlih borcih in žrtvah: Francka Basaj, rojena 28. februarja 1921 v Selcih, kmečka delavka, v partizane je vstopila 8. avgusta 1941, padla je 27. marca 1942 nad Crngrobom. Jože Božič, rojen 13. marca 1921 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je 3. avgusta 1943 v Selških Lajšah. Vinko Božič, rojen 15. julija 1913 v Kališah, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil 19. marca 1945, padel je konec marca 1945 na Poreznu. Vilka Čenčič, rojena 18. marca 1922 v Selcih, študentka, v partizane je vstopila maja 1943, padla je 3. avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Anton Habjan, rojen 4. februarja 1921 v Selcih, tovarniški delavec, v partizane je vstopil 28. marca 1943, padel je 27. januarja 1944 v Cerknem. Stanko Hafner, rojen 24. aprila 1925 v Selcih, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 22. julija 1943 pri Novakih na Cerkljanskem. Stanislav Jelenc, rojen 18. aprila 1905 v Dolenji vasi, tesar, v partizane je vstopil junija 1943, podlegel je ranam 31. decembra 1943 na Jamniku. Tone Klemenčič, rojen 10. junija 1917 v Selcih, trgovski pomočnik v Polhovem Gradcu, aretiran je bil 7. junija 1942, umrl je 12. junija zaradi mučenja v Polhovem Gradcu. Franc Leben, rojen 18. aprila 1910 v Selcih, kmet, aretiran je bil avgusta 1943 in ustreljen 24. januarja 1944 v Šenčurju kot talec. Franc Lotrič, rojen 23. januarja 1914 v Kališah, tapetniški pomočnik, v partizane je vstopil 26. februarja 1944 in še isti dan padel na Jelovici. Janez Lotrič, rojen 31. maja 1908 v Selcih, kolarski pomočnik, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 27. januarja 1944 ob nemškem napadu na partijsko šolo v Cerknem. Janez Luznar, rojen 21. junija 1894 v Selcih, mizar, aretiran je bil avgusta 1941 in ustreljen kot talec 1. septembra 1941 pri Selcih. Janko Luznar - Janušek, rojen 19. decembra 1913 v Dolenji vasi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil 29. aprila 1942, padel je 3. avgusta 1943 pri Selških Lajšah. Rafko Luznar, rojen 24. septembra 1925 v Selcih, elektrikarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. aprila 1943, padel je 18. aprila 1944 na Povljah pri Trsteniku. Štefan Luznar, rojen 6. decembra 1919 v Selcih, kmečki delavec, aretiran je bil avgusta 1941 in ustreljen kot talec 1. septembra 1941 pri Selcih. Alojz Megušar, rojen 18. junija 1913 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1943, ujeli so ga novembra 1943 in ustrelili kot talca 31. decembra 1943 v Medvodah. Franc Fajfar, rojen 9. marca 1921 na Rudnem, kmečki delavec, v partizane je vstopil 2. februarja 1943, padel je 3. avgusta 1943 v Selških Lajšah. Jakob Pfajfar, rojen 25. julija 1923 v Selških Lajšah, gozdni delavec, v partizane je vstopil 11. januarja 1943, padel je 22. julija 1943 na Prtovču. Jože Pfajfar, rojen 16. aprila 1922 v Selških Lajšah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 16. aprila 1944 v Trbojah pri Smledniku kot komandant 1. bataljona Gorenjskega odreda (po njem imenovanega Tomažev bataljon). Marjan Pfajfar, rojen 6. avgusta 1924 v Selških Lajšah, gozdni delavec, v partizane je vstopil 11. januarja 1943, ujeli so ga in ustrelili kot talca 19. aprila 1943 v Begunjah. Stanislav Podrekar, rojen 13. novembra 1917 v Selcih, trgovski pomočnik v Logatcu, aretiran je bil v začetku leta 1942, umrl je 12. junija 1942 v Logatcu zaradi mučenja. Anica Potočnik, rojena 20. julija 1920 v Selcih, v partizane je vstopila oktobra 1943, umrla je 24. maja 1945 v bolnišnici v Gorici zaradi bolezni. Anton Potočnik, rojen 27. decembra 1918 v Selcih, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil poleti 1943, padel je 18. marca 1944 na Ledinah. Anton Rešek, rojen 1. januarja 1897 v Veštru, delavec, interniran je bil septembra 1944, ustreljen je bil ob vrnitvi iz zapora 5. maja 1945 v Veštru. Stanko Rešek, rojen 1. januarja 1923 v Selcih, delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je 5. marca 1944 v Poljanski dolini. Franc Rihtaršič, rojen 1. februarja 1899 v Selških Lajšah, kmet, v partizane je vstopil leta 1944, padel je 25. marca 1945 v Baški grapi. Ivan Rihtaršič, rojen 6. decembra 1924 v Selcih, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1943, padel je 12. marca 1944 na Bukovici. Jože Rihtaršič, rojen 22. marca 1905 v Selških Lajšah, tesar, ustreljen je bil 9. januarja 1942 v Selških Lajšah. Alojzij Šmid, rojen 21. maja 1920 v Selcih, pismonoša, v partizane je vstopil 28. marca 1943, ujet je bil novembra 1943 in ustreljen kot talec 31. decembra 1943 v Medvodah. Franc Šmid, rojen 2. oktobra 1920 v Selških Lajšah, delavec, v partizane je vstopil leta 1943, ujet in ustreljen je bil 9. februarja 1945 v Bukovščici. Stanislav Šmid, rojen 27. oktobra 1923 v Selcih, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 15. decembra 1941, ujet je bil 21. aprila 1942 in ustreljen kot talec 16. maja 1942 v Begunjah. Anton Šolar, rojen 11. avgusta 1923 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 27. januarja 1943 v Dolenji vasi. Franc Šolar, rojen 29. januarja 1925 v Kališah, sodar, v partizane je vstopil 11. januarja 1943, padel je 25. januarja 1943 na Poljšici pri Podnartu. Jožef Šolar, rojen 4. marca 1924 v Selcih, delavec, v partizane je vstopil leta 1943, padel je marca 1944 v Benečiji. Vera Tavčar, rojena 12. julija 1905 v Selcih, trgovka, ustreljena je bila doma, 8. septembra 1944. Franc Vrhunc, rojen 7. septembra 1892 v Topoljah, tesarski pomočnik, ustreljen je bil 19. aprila 1945 v Selcih. Oto Vrhunec - Blaž Ostrovrhar), rojen 10. februarja 1915 v Selcih, ključavničar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja od leta 1941, v partizane je vstopil februarja 1943, v Gorenjski odred, nato je bil vojaški poveljnik v Prešernovi, Vojkovi in Gradnikovi brigadi, od septembra 1944 komandant Škofjeloškega odreda, težko ranjen nad Topoljami ob napadu domobranske patrulje si je sam vzel življenje 5. aprila 1945; partizanski pesnik in deklamator. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 270-273. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/selca.html EŠD 21262 |
Šola stoji ob cesti Selca–Železniki. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar
9.12.2021 D.Divjak |
— |
— |
9.12.2021 dodal tekst s plošče in dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Železniki |
K.o.: 2064 - SELCA, št.parc.: 686/4 |
|
Spominska plošča padlim borcem |
Napis žrtev, ki so živeli v tej hiši in dali življenje za svobodo. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 234. EŠD: 20401 (memorialna dediščina) Maja 2018 je ploščo obnovil Ivan Krivec. |
zaselek Viševca |
IZ TE HIŠE SO DALI ŽIVLJENJE ZA SVOBODO: MALEŠ ANGELA 22.11.1919 + AUSCHWITZ 14.1.1944 MALEŠ FRANC 25.2.1910 MALEŠ MIRKO 8.11.1911 PADLA KOT TALCA 14.7.1943 ZB. CERKLJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret |
— |
— |
— |
Granitna plošča pritrjena na hišo z napisi žrtev |
Cerklje |
2079 ŠENTURŠKA GORA, 1568 |
|
KOČEVSKI ROG – GROBIŠČE UMRLIH V PARTIZANSKI BOLNIŠNICI STARI LOG |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA Grobišče leži v gozdu v kraški globači, približno dva kilometra od Jelenice proti Žagi Rog v neposredni bližini Ledene jame. Obzidano je z naravnimi kamni v obliki podkve. V grobišču je 19 grobov, pred vhodom pa naravna skala, na katero je pritrjena marmorna plošča z napisom. Bolnica je bila ustanovljena aprila 1943. Barake so bile postavljene kakih dvajset minut hoda od Jelenice, blizu ceste Podstenice - Žaga Rog. Delovala je do konca vojne, začasno so jo morali evakuirati le v času nemške ofenzive. Pokopališče in spomenik je narisal arhitekt Miloš Lapajne leta 1956. Uredila sta ga Glavni odbor zveze borcev in Občinski odbor zveze borcev Novo mesto leta 1957. Grobišče vzdržuje Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu. Spomladi leta 2019 je bilo grobišče oskrunjeno. Vandali so poškodovali dva groba in velik del zidu, ki obdaja grobišče. »Rad imam gozd, dolge sprehode in mir. Tako je nekoč naneslo, da sem šel z ostarelim Rudolfom Kapšem počistit pokopališča. Bila so lepo urejena, a vseeno je bilo treba pri vsakem kaj postoriti. Vsakič, ko sva odhajala, je nekaj mrmral. Mislil sem, da moli, zato sem se obzirno odstranil. Nazadnje pa sem le slišal, ko je šepetal: »Kar mirno spite, fantje, saj bom kmalu spet prišel!« Stisnilo me je v grlu. Nikoli ne bi pričakoval, da zmore preprost, zgaran kmečki človek spregovoriti tako mehko in tako spoštljivo! Na prvih partizanskih pokopališčih so bili le spomeniki in name niso naredili posebnega vtisa. Kapš mi je pripovedoval o prekopavanju posmrtnih ostankov. Nekatere je še kot borce in ranjence tudi osebno poznal. Pokazal mi je več nezasutih jam, iz katerih so izkopali trupla. Hodila sva molče, kot da bi hranila energijo za dolgo pot, ki naju je še čakala. Ko sva se spuščala navzdol od Ledene jame, se nama je v globoki vrtači nenadoma razkrilo pokopališče Stari Log. Prvič v življenju sem videl nekaj tako izjemnega: preprosta kamnita ograda, majhne, skromne gomile, spomenik iz neoblikovanega kamna. Vse je skrito očem, zavito v debelo senco, okrašeno z zelenim mahom in jelenovim jezikom, neskončno samoto poudarjata ptičje petje in šumenje dreves. Ta tišina, ta spokojnost in lepota pokopališča so mi vdihnili občutek, da sem na svetem kraju… . Nikoli nisem maral pokopališč in mi ni bilo mar, kaj bo z mano po smrti. Ampak če bi pa lahko izbiral, bi hotel biti pokopan tam!« (Po pripovedi Jožeta Muhiča) |
1. Od parkirišča pod BAZO 20 peljemo proti JZ pod Bradačevim hribom v smeri Ledene jame okrog 2500 m. K križišču cest v smeri Jelendola oziroma proti Rugarskim klancem pustimo avto in nadaljujemo po gozdni vlaki kakih 350 m, nato zavijemo desno po označeni stezi navkreber po robu vrtače še kakih 350 m.
2. Iz smeri Podturna zavijemo s ceste Podturn – Kočevje pri odcepu za Jelendol. Nadaljujemo proti Jelendolu dobrih 850 m do odcepa za Jelendol. V tem križišču zavijemo desno in nadaljujemo kaka 2 km do križišča s cesto Rugarski klanci – Baza 20, nato nadaljujemo peš po gozdni vlaki in stezi proti grobišču.
3. Iz smeri Kočevja skrenemo za Rugarskimi klanci pred breznom pri Jelenici desno in nadaljujemo kakih 1000 m do odcepa za Jelendol. Nadaljujemo desno po gozdni vlaki in markirani stezi do grobišča še kakih 700 m.
|
V TRAJEN SPOMIN 31 PARTIZANSKIM RANJENCEM UMRLIM V TEJ BOLNIŠNICI V LETIH 1944 – 1945 HVALEŽNA SVOBODNA DOMOVINA |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec, 18.1.2020 |
— |
— |
— |
GROBIŠČE S SPOMENIKOM |
Dolenjske Toplice |
K.O. Podstenice, Parcelna številka: 1611/472 - del |
|
Udin boršt - Spominsko znamenje 6 padlim borcem na Težičevem hribu |
OPIS SPOMENIKA: Obeležje je sestavljeno iz stoječega marmornatega stebra v obliki petokrake zvezde ter rdečo zvezdo na vrhu in pred njim marmornati blok z zapisom dogodka. OPIS DOGODKA Po trdih spopadih in manevriranju med poletno nemško ofenzivo (1942) se je 2. bataljon Kokrškega odreda , ki se je zadrževal za Storžičem, moral oskrbeti s hrano. Nameraval pa je izvesti tudi vojaško akcijo, da bi s tem prebivalcem in tudi sovražniku dokazal, da gorenjski partizani kljub hudim izgubam niso uničeni. Predvidena je bila nabava moke v mlinu v Retnjah ter napad na orožniško postajo v Dupljah. Poveljstvo bataljonske akcije je bila zaupana komandirju 1.čete Janezu Perku, ki je dobro poznal okolico. Po uspešni akciji za moko se je bataljon začel pripravljati za napad na orožniško postajo. Začeli so se pomikati proti Udinborštu, od koder bi naslednji dan zvečer napadli. Med premikom skozi vasi proti gozdu, pa je izdajalec že prešteval borce ter vse podatke prenesel Nemcem. Bataljon se je premaknil globje v gozd, Nemci pa so medtem že začeli z obkoljevanjem Udinboršta. Partizani sprva niso verjeli, da gre za obširno akcijo, zato niso bili preveč zaskrbljeni. Kot tolikokrat prej, se bodo tudi tokrat prebili. Toda vse patrulje so v različnih smereh naletele na sovražnika. Prišlo je tudi že do streljanja, ki pa še ni zahtevalo žrtev. Po nekaj neuspešnih poskusih preboja so se pomaknili še globje v gozd in se zarili v goščavo z namenom, da tam skriti dočakajo noč in umik napadalcev. Ta kraj je bil nad gornjim tokom potoka Želina v območju Težičevega in Čarmanovega hriba. Toda Nemci zvečer niso zapustili gozda kot običajno, temveč so ostali na zavzetih točkah. Poleg tega so ob preglednih posekah postavili skrite zasede, večino sil pa razmestili na robovih gozda. Nemci so zjutraj spet začeli iskati partizane, ker so vedeli, da niso zapustili Udinboršta. Zelo hitro so Nemci naleteli na skrite partizane. Vnel se je srdit boj. Tu, kjer se je bataljon branil še kot celota, je padlo šest borcev, med njimi tudi Jože Rupnik - Triglav, nekaj pa so jih Nemci zajeli. Bataljon je naglo zgubljal obrambno sposobnost in borci so se pod hudim ognjem, razbiti na več skupin, začeli umikati proti Letencam, kjer so bataljon še isti dan 14.9.1942 dokončno razbili. V teh dvodnevnih spopadih je padlo 24 borcev, 33 je bilo ujetih, le 6 se jih je rešilo. VIR - pričevanja preživelih udeležencev boja - Ivan Jan : Kokrški odred I. knjiga - Udin boršt; mala knjižica izdana ob 40 - letnici boja Kokrškega bataljona (avtorji: Franc Štefe Miško, Franc Benedik) http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5156 Spominsko obeležje ja postavil KO ZB NOB Naklo EŠD 5156, memorialna dediščina Akt razglasitve: Odlok o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik, Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/85-229 |
V Udinborštu, vzhodno med vasema Strahinj in Spodnje Duplje(GPS lokacija:). Dostop z avtom je možen po gozdnih cestah ali po gozdnih poteh iz smeri naselij Strahinj, Cegelnica in Tenetiš (mimo bivše deponije smeti) ali peš iz smeri Krive jelke (povezava iz Zgornjih Dupelj). V vseh treh primerih prispemo po kakih petih minutah vožnje do ribiških jezerc v Račniku ob vstopu v dolino Želin. Nadaljujemo vožnjo po gozdni cesti ob desnem bregu jezera še cca 1 km, kjer se peš povzpnemo po stezi do spomenika. |
TU SE JE OB SVITU 14.9.1942 PRIČEL BOJ 2.BATALJONA KOKRŠKEGA ODREDA Z NEMCI PADLO JE 6 BORCEV |
— |
— |
— |
— |
Janez Teran |
— |
— |
14.3.2022 Lado Nikšič |
hotaveljski marmor |
Kranj |
k.o. Vojvodin boršt I., 512/2,,Republika Slovenija, Gregorčičeva 20 |
|
Spominska plošča Kokrškem odredu in njegovem 2. bataljonu. |
OPIS SPOMENIKA: Siva granitna plošča vgrajena na kamnitno podlago z vklesanim, barvanim napisom. OPIS DOGODKA: Sredi junija 1942 je šla iz Osojnika nad Škofjo Loko na Kališe skupina partizanov, med katerimi je bil tudi štab nastajajočega Kokrškega odreda. Iz teh partizanov in tedanje Kokrške čete je bil 18. 6.1942 ustanovljen Kokrški odred. Hkrati je nastal tudi 2. kokrški bataljon, ki so ga sestavljale tri čete: 1. četa je delovala na območju Ljubelj—Sv. Ana, 2. četa, imenovana Krvavška četa, na območju Krvavca, 3. četa na severni in južni strani Storžiča. EŠD: 15815 |
Na planjavi pod Kališčem, pribljižno 30 m prečno od spominske plošče 2. bataljona Kokrškega odreda. |
NA TEJ GORSKI JASI STA BILA 18.JUNIJA 1942 USTANOVLJENA KOKRŠKI ODRED IN NJEGOV 2. BATALJON OB 30 LETNIC BORCI KOKRŠKEGA ODREDA |
— |
— |
— |
— |
Borut Rojc |
— |
— |
— |
Granitna plošča vzidana v skalo |
Preddvor |
— |
|
Gorenje Polje |
SPOMENIK LOKALNEGA POMENA Spomenik stoji sredi vasi, desno ob cesti, ki pelje iz Straže proti Soteski. Postavljen je bil v spomin 24 padlim borcem in 7 žrtvam fašističnega terorja iz vasi Soteska, Gorenje Polje in Dolenje Polje. Na ploščadi, do katere vodita dve stopnici, je spomenik v obliki portala iz kamnitega podstavka in dveh stebrov, ki obkrožata temno sivo granitno ploščo. Stebra nosita kamnito gred z večjo kroglo na sredini. Ploščad in stopnice so iz pranih betonskih plošč, okvir ploščadi pa je betonski. Ob vrhu stopnic sta dva stebrička, ki imata na vrhu kroglo. Na sprednji strani ploščadi sta dva betonska korita zasajena z zelenjem. Spomenik je bil postavljen na pobudo Krajevnega odbora ZB Polje - Soteska in odkrit 23.12.1951. Spomenik je prvo in najstarejše tovrstno spominsko obeležje v občini Dolenjske Toplice; ohranjena je prvotna podoba, v preteklosti je bila zamenjana le napisna plošča, ki je bila prvotno iz svetlega kamna. Ponovno ga je obnovilo Krajevno združenje borcev za vrednote NOB Dol. Toplice. EŠD 22350 |
DOSTOP: Spomenik stoji na Gorenjem Polju sredi vasi, desno ob cesti, ki pelje iz Straže proti Soteski. |
zvezda ZB POLJE – SOTESKA SLAVA PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM NASILJA 1941 1945 BORCI: 1942 PUCELJ FRANC ERBEŽNIK MILAN ERBEŽNIK JOŽE BRKOVIĆ PERO BLATNIK KOREL 1943 TISOVEC ALOJZ PUCELJ JOŽE NOVAK JOŽE ZORAN IVAN FIFOLT FRANC URŠIČ ALOJZ ZAJC JANEZ 1943 KUMELJ IVAN KUMELJ ALOJZIJ KORČE JOŽE PICELJ VIKTOR PEPEL JOŽE ŠENICA JOŽE 1944 PUCELJ STANKO FIFOLT IVAN LAVRIČ LUDVIK HROVAT ALOJZIJ TISOVEC FRANC TISOVEC ADOLF ŽRTVE: 1942 ZORAN ANTON VOVK JOŽE 1943 ŠENICA RUDOLF SEVER FRANC 1944 BRADAČ FRANC GLIEBE JOŽE ŠENICA MARIJA . OBNOVLJENO 1999 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kulovec, 24.8.2019 |
25.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.3.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 |
Spomenik v obliki portala |
Dolenjske Toplice |
K.O. Gorenje Polje, pc. št. 650/4-del |