| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Franc Gerlovič |
Gerlovič je bil ravnatelj bolnice v Polju. Vzidana 1993. EŠD 21571 |
Vrečarjeva 1 (gasilski dom), na križišču z Dolenjsko cesto, tj. severna fasada stavbe in ne južna, kot piše v RKD. Na vzhodni strani stavbe je še ena plošča. |
Tu je bil februarja 1944 kot žrtve domobranske policije ubit in zakopan dr. Franc Gerlovič, ravnatelj bolnice za duševne bolezni. |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 30. 7. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofljica |
K. o. 1696 Rudnik, parc. št 1911/8 |
|
Kranj - grob dveh padlih borcev na Rupi |
OPIS SPOMENIKA: Nagrobni kamen velikosti 20 cm x 20 cm in višine 45 cm, na katerem sta pritrjeni dve kovinska plošči (15 cm x 10 cm) z reliefnim napisom. OPIS DOGODKOV: Maks Jeza je kot tehnik Koroškega odreda padel v Šorlijevem mlinu na Mali Rupi pri Kranju. Pavelj Bartelj je na poti iz Kranja v bataljon pod Storžičem, še s tremi tovariši naletel na nemško patruljo. S približno 300 m razdalje so pričeli streljati in jih pobili ob robu gozda, na Škofčevem travniku, na poti proti Srakovljam. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 54. 19. 5. 2022, spomenika nisem našel na mestoma močno zaraščenem pokopališču. M. Kermavnar. |
Pokopališče ob cerkvi na Rupi.
Hiša v bližini: Rupa 19, Kranj |
Maks Jeza, 17.02.1918 Hajdina, 21.03.1944 Rupa, vodja tehnike okrožnega odbora OF Kranj Pavelj Bartelj, 27.06.1913 Vrhnika, 02.09.1943 Tenetiše, Borec Gorenjskega odreda |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Boris Cugelj, krajevna organizacija ZB Vodovodni stolp |
— |
— |
M. Kermavnar, 20.5.2022, fotografiji 3 in 4/1 |
nagrobni kamen s spominskima ploščama |
Kranj |
2101 RUPA, 1 |
|
Pliberk, spomin na vse slovenske žrtve pliberškega kraja v letih 1938 - 1945 |
Jožica Flander, roj. Možina. |
Pliberk, na obcestnem pročelju Kulturnega doma, Völkermarkter Str. 10, 9150 Pliberk/Bleiburg, Avstrija. |
V SPOMIN NA VSE SLOVENSKE njihova vera naša prihodnost
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
26.9.2025. 07:30 |
28.9.2025. 09:16 |
— |
Spominska plošča |
Avstrija |
— |
|
Spomin neznanemu borcu |
— |
Grob s ploščo se nahaja tik ob kapelici na travniku ob ostrem ovinku lokalne ceste med naseljema Lepa Njiva in Florjanom pri Belih Vodah. |
Na tem mestu počiva neznan borec Šercerjeve brigade, ki je padel v septembru 1944 ZB Mozirje |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 29.10.2017
Stane Gradišnik, 25. 6. 2020 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča na kamnitem podstavku |
Mozirje |
Lepa Njiva 66, last Edvarda Porta. |
|
Grobišče s spomenikom padlim Prekopčanom. |
EŠD 24116 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 128. |
Pokopališče s enahaja ob cesti proti kostanjeviški jami, nasproti OŠ. |
TU POČIVAJO TALCI IZ PREKOPE USTRELJENI 21. 10. 1943. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 13. 8. 2017, nedokončano |
— |
— |
— |
— |
Kostanjevica na Krki |
K. o. 1331 Kostanjevica, parc. št. 104/2 |
|
Spomin padlim godbenikom |
Spominska plošča sedmim Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 102. |
Glasbena šola, Cesta na Svetje 16. |
1941 - 1945 Slava padlim godbenikom Bečan Franc Burger Stanko Dimc Franc Kozamernik Štefan Krelj Dominik Krmelj Dominik Peklaj Anton |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 7.10.2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na zidu |
Medvode |
1973 MEDVODE, 95/1 |
|
Srednja Bela, spominska plošča padlim borcem |
OPIS SPOMENIKA: Spominska plošča iz sivega marmorja 80cm * 60 cm ŽIVLJENJEPIS: Jože Urbanček je bil borec Pete prekomorske brigade, osnovane v Bariju. Smrtno ranjen je bil v bitki pri Gospiču. Ruda Gros je bil ustreljen kot talec na Lancovem pri Radovljici. Ciril Gros je padel pri Brčkem. Peter Štefe je padel v bojih pri Čačku. Metod Gros je bil smrtno zadet na sremski fronti. Kristina Bukovnik je padla v borbi na Jelovici. Janko Markun pa je padel v bojih na Štajerskem. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 56. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. Spominsko ploščo je dal vzidati krajevni odbor ZB NOV Bela, odkrita pa je bila 9. oktobra 1956. EŠD 2168 Geslo: prekomorci123 |
Na zunanjem zidu nekdanje mrliške vežice na bivšem vaškem pokopališču na Srednji Beli. |
PADLI ZA SVOBODO 1941 - 1945 NAGLIČ ANDREJ ZG. BELA 1921-1944 BUKOVNIK KRISTINA ZG. BELA 1923-1944 GROS CIRIL ZG. BELA 1919-1945 GROS RUDA ZG. BELA 1905-1944 GROS METOD ZG. BELA 1921-1945 NUNAR JERNEJ 1906-1944 ŠTEFE PETER ZG. BELA 1922-1944 MARKUN JANKO SR. BELA 1911-1944 URBANČEK JOŽE SP. BELA 1924-1945 LEPO JE ŽIVETI TODA ZA KAR SMO UMRLI, BI HOTELI ŠE ENKRAT UMRETI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Preddvor |
— |
|
Kulturni dom Božidarja Jakca, Padna |
Kulturni dom Božidarja Jakca v Padni so zgradili leta 1946. Razen sanacije strehe in pročelja večjih gradbenih posegov do leta 2014 ni bil deležen. 12. oktobra 2014 je bil objekt v celoti obnovljen. Na prvi pogled je bil objekt pred prenovo sicer lepo vzdrževan, a ga je zob časa v notranjost že močno načel. Dom ni bil toplotno izoliran, dotrajana je bila lesena konstrukcija, okna, instalacije, povesila se je etažna plošča, prostori v nadstropju pa so bili neprimerni za kakršnokoli dejavnost. V piranski občini so z obnovo doma zagotovili pogoje za družbeno, socialno in medgeneracijsko povezanost ter druženje vaščanov iz Padne in okoliških vasi. Sicer je kulturni dom tudi eden od devetih centrov za obiskovalce pod okriljem blagovne znamke HERA (Sustainable tourism management of Adriatic heritage), ki promovira kulturne turistične destinacije jadranskega območja. V teh centrih bodo na voljo različna gradiva, predvsem pa predstavitev lokalne kulturne dediščine.V isti stavbi je tudi krajevna skupnost Padna. Spominska plošča padlim je bila postavljena 12. oktobra 1958 na zahodno stran kulturnega doma. Po obnovi se je plošča prenesla na vzhodno stran, kjer je tudi večji prireditveni prostor za druženje kot tudi za komemoracije ob prvem novembru. Galerija Božidar Jakac1899-1989 V Padni sta sedem let živela starša znanega slovenskega slikarja in grafika Božidarja Jakca, ki pa sta se po neuspehu družinske mizarske obrti preselila na Dolenjsko. Božidar je pogosto obiskoval Istro in Padno, zato so vaščani adaptirali poslopje ob cerkvi sv. Blaža, kjer je nekoč bil sedež vaške skupnosti, in v njem uredili stalno zbirko Jakčevih risb in grafik. Žal je slikar eno leto pred odprtjem galerije umrl. V njej je poleg njegovih del ohranjen tudi stol, na katerem je sedel, ko je slikal, in nekaj predmetov z Jakčeve domačije. Veliko je tudi njegovih originalov iz časa NOB. V galerijo nas vabijo verzi pesnika Toneta Pavčka, vklesani na marmorni plošči: "Ta svet mu dal je barve, luč in sence, da je proslavil sebe in Slovence". EŠD 28306 |
Spominska plošča se nahaja na kulturnem domu Božidarja jakca v samem centru Padne,istrske vasice v zaledju občine Piran |
KULTURNI DOM BOŽIDAR JAKAC PADNA IZROČEN SVOJEMU NAMENU 12 OKT 58 V TRAJEN SPOMIN PADLIM ZA SVOBODO SLOVENSKEGA NARODA PADLI V NOB 41-45 PRIBAC IVAN PRIBAC KAREL GREGO JOŽEF VAŠEMU SPOMINU SLUŽI NAJ TA DOM |
— |
— |
— |
— |
Bojan Česnik, kolaž 29. 10. 2011 M. Hladnik |
— |
— |
— |
SPOMINSKA PLOŠČA |
Piran |
— |
|
Doberšek Nežika |
— |
Pokopališče Šentvid pri Planini |
DOBERŠEK NEŽIKA 1900 - 1942 TAB. AUSCHWITZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
6.10.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Šentjur |
K. o. 1163 Šentvid pri Planini, parc. št. 219 |
|
Luče - Padli za domovino |
Kip borca na marmornem piedestalu z napisi na 3 stranicah, spodaj še en širši podstavek. Spomenik je delo arhitekta Borisa Putriha. Spomenik sestavlja bronasta skulptura partizana, ki je omahnil pod streli okupatorjeve vojske in granitni podstavek z napisi imen padlih borcev NOV, talcev in internirancev, ter drugih žrtev okupatorjevega terorja. Obnovljen je bil na prvotni lokaciji ob glavni cesti leta 1977. Pri rekonstrukciji in uredutvi centra Luč prestavljen na primerno, lepo urejeno okolje ob občinski stavbi. |
V Lučah za stavbo občinske hiše. |
Padli za domovino/1941-1945/Veš mama/lepo je živeti/toda za kar sem umrl/bi hotel/še enkrat umreti/ZB NOV Luče 1977/Borci (imena 42 padlih)/Žrtve fašizma (imena 18 žrtev) PADLI ZA DOMOVINO 1941 - 1945 LEPO JE VEŠ MAMA LEPO JE ŽIVETI TODA ZA KAR SEM UMRL BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI . ZB NOV LUČE 1977 . BORCI STRMIČNIK JOŽEF STRMIČNIK VIKTOR SUŠNIK JANEZ ŠPEH FRANC ŠPEH JOŽEF VIDMAR FRANC VOLER ANTON VRŠNIK AVGUST VRŠNIK BORIS ZAMERNIK ALEŠ ZAMERNIK FRANC . ŽRTVE FAŠIZMA DEŠMAN STANKO DOLINŠEK PETER KREAČIČ ANA LETNAR ALBIN OBOJNIK FRANC OBOJNIK JOŽICA PEČOVNIK RUDOLF POBREGAR ANTON PODBREZNIK ALBIN RIŽNER ALOJZ RIŽNER ANGELA RIŽNER MARIJA ROBNIK ANTON ROBNIK SILVESTER ROP IVAN ŠKRUBELJ ALBIN ŠPEH JOŽEF TRBOVŠEK IGNAC |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik, dopolnil: Sandi Grudnik - 24.4.2017 |
— |
— |
— |
kip na piedestalu |
Luče |
k.o.Luče, p.š. 21/5, last. občina Luče |
|
Spomenik padlim borcem na Križni Gori |
OPIS SPOMENIKA: Spomenik je iz trikotnega naravnega kamna in postavljen julija 1966, ima pa vgrajeni dve napisni plošči. OPIS DOGODKA: 21. novembra 1944 so enote 31. divizije napadle sovražnikovo postojanko v Železnikih. Za likvidacijo same postojanke je bila določena Gradnikova brigada. Prešernova brigada je dobila nalogo, da s svojimi bataljoni zavaruje ozemlje proti Kranju, od koder naj bi sovražnik prek Križne gore pomagal svoji postojanki v Železnikih. Prešernovci so v vasi postavili zasede, poslali izvidnice, ostali pa so se nastanili po hišah. Vaščani so bili tudi sicer, v vseh dneh vojne, vedno zavedni in povezani s partizani. Nemci in domobranci so napadli že v zgodnjih jutranjih urah 21. novembra 1944. Prešernovci so prve napade uspešno odbijali, predvsem prvi bataljon. Prve hiše, predvsem hlevi, so goreli že prvi dan bojev, saj so Nemci uporabljali tudi zažigalne bombe. Ponoči se je bataljon premaknil in zavzel položaje na Lavtarskem Vrhu. Zjutraj naslednjega dne se je sovražniku uspelo prebiti po soteski ob Hrastniku v Selško dolino in do Selc. Ko so Nemci prišli v vas, so pobrali in jim natovorili strelivo, da so nosili na položaje. Drugi Nemci in domobranci so v vasi ropali in požigali. Ljudje so bežali iz vasi, da bi rešili svoje življenje, saj so se bali, da jih pijani in podivjani okupatorji ne bi žive zmetali v ogenj. Vaščane so kmalu segnali skupaj in jih odpeljali v Škofjo Loko in nato v taborišče. VIRI: Pomniki NOB na Škofjeloškem, (ur.) Krapež Stane. Ljubljana: Borec, 1986, str. 164-167. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. Spominsko obeležje padlim talcem je postavil krajevni KO-ZB ST. Loka, postavljeno je bilo leta 1953, prenovljeno pa v letu 1961. |
Spomenik stoji vzhodno nad vasjo Križna Gora na poti proti vasi Planica. |
PARTIZANSKO VAS KRIŽNO GORO SO POŽGALI 21.NOVEM. 1944 NEMŠKI OSVAJALCI IN NJIHOVI DOMAČI POMAGAČI. ZA SVOBODO JE DAROVALA DEVET VAŠČANOV V BORBI ZA NACIONALNO IN SOCIALNO SVOBODO SO V TEM KRAJU 14 JULIJA 1944 PADLI TILE TOVARIŠI: HAFNAR TONE STARA LOKA REŠEK JOŽE STARA LOKA JENKO PETER SVETI DUH MOHORIČ FRANC OVSIŠE ZB STARA LOKA JULIJA 1966 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vlado Gantar in Davor Gantar |
— |
— |
Dodal sveže slike. M. Hladnik 13. 9. 2023 |
Spominski kamen |
Škofja Loka |
— |
|
Slivnica pri Mariboru, doprsni kip Franca Lešnika Vuka |
Doprsni kip narodnega heroja Franca Lešnika – Vuka stoji pred istoimensko osnovno šolo. Julija 2023 so v Slivnici pri Mariboru neznanci izpred osnovne šole kip
partizana Franca Lešnika – Vuka ukradli. 26. 4. 2024, so ob njegovi 100-letnici rojstva svečano odkrili novi kip, ki
je nadomestil ukradenega. Izdelal ga je Srečko Ornik. Geslo: vandaliziran123 |
Pred osnovno šolo Franca Lešnika Vuka, Mariborska cesta 4, Slivnica pri Mariboru |
FRANC LEŠNIK VUK [zvezda] 1924 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 10.7.2020
Stane Gradišnik, 18. 09. 2020 |
19.11.2024. 00:00 |
— |
Stane Gradišnik je dodal fotografije in napis.
Bor1974 dodal fotografiji z 31.X.2024 in spremenil status spomenika-03.XI.2024
M.Kermavnar, 19.11.2024,po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis. |
Doprsni kip |
Hoče |
705 SLIVNICA, 14/2 |
|
lirska Bistrica, Grobnica 26 neznanih žrtev NOV |
V grobu naj bi bilo pokopanih 26 borcev in žrtev NOV. Koliko jih je dejansko pokopanih, ni znano. Na grobu so postavljene tri ležeče marmorne plošče, na katerih se kot trak vije posvetilo.
|
Ilirska Bistrica, Grob leži ob poti na najnižjem delu pokopališča, pri vhodu s spodnje strani. Hiša v bližini: Jurčičeva ulica 31, Ilirska Bistrica. |
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 26.9.2025 |
28.9.2025. 17:21 |
7.11.2025. 12:38 |
— |
Grob(išče) |
Ilirska Bistrica |
K. o. 2524 TRNOVO, št. parc. 58/3 |
|
Spodnje Pirniče - Tine Rožanc |
Pravokotna marmorna plošča z napisom, posvečena narodnemu heroju Tinetu Rožancu, odkrita 29. 11. 1953.
|
Spodnje Pirniče 29, Medvode. Spominska plošča je pritrjena na fasadi hiše. |
TU SO ŽIVELI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
— |
5.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal fotografiji Mojce Župančič in besedilo. M. Hladnik 5. 7. 2021 |
Spominska plošča |
Medvode |
— |
|
Družinski grobovi, Slovenska Bistrica |
. Zapis prenešen na sloj Obeležja.
|
Pokopališče se nahaja na SV robu mesta; pregledano je bilo samo področje okrog vežice v JZ kotu. |
DRUŽINA BERDNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 31. 7. 2020 |
11.5.2025. 00:00 |
28.9.2025. 18:25 |
M. Kermavnar, 11. 5. 2025, prenesel grob Berdnikovih na sloj Obeležja. ZP |
— |
Slovenska Bistrica |
K. o. o753 Slovenska Bistrica, parc. št. 292/4 |
|
Duplje - Osrednji spomenik padlim borcem, talcem in internirancem |
OPIS SPOMENIKA: V parku pred osnovno šolo v Sp. Dupljah je postavljen 465 cm visok obelisk iz belega istrskega kamna. Tlakovana ploščad pred spomenikom meri 300 cm X 300 cm. OPIS DOGODKA: V letu 1941 je bila v Dupljah že konec junija 1941 organizirana OF. 26. julija 1941 je odšlo v Tržiško četo že tudi več domačinov. Od tedaj naprej je bila vas Duplje neprestano povezana s partizani, zlasti pa še od februarja do septembra 1942, ko so se tudi v Udinborštu pogosto zadrževale enote Kokrške čete oz. Kokrškega odreda. 5. julija 1941 je vstopilo iz Dupelj okrog 20 mož v Kokrški odred, med njimi skoraj celoten pevski zbor »Dupljanski zvon«. Od padlih so bili najbolj znani: Tine Teran iz Dupelj je bil prvi ilegalec v teh krajih, v Tržiško četo pa sta z bratom Stanetom vstopila 26. julija 1941. Janez Perko je vstopil v Tržiško četo 26. julija 1941. Ob konce leta 1941 je bil v Cankarjevem bataljonu in tam sodeloval v napadu na nemške policiste v Rovtah (padlo 45 policistov) in kasneje v znani dražgoški borbi, kjer je bil ranjen. Od februarja 1942 je bil v Kokrški četi, nato pa v Kokrškem odredu, kjer je bil nazadnje komandir čete. Vodil je II. bataljon Kokrškega odreda v akciji, po kateri je bil 13. in 14. septembra 1924 uničen v Udinborštu. V tej borbi se je med zadnjimi borci po dveh dnevih borbe, iz katere ni bilo več izhoda, sam ustrelil. Stane Pavlin, doma iz Podbrezij, je vstopil v Kokrško četo 12. marca 1942 in padel v dneh 21. do 22. aprila 1942 v okrogelski jami. Od marca je bil v Kokrški četi in istočasno padel v okrogelski jami tudi Ivan Stroj iz Podbrezij. 5. julija 1942 so vstopili v Kokrški odred: Andrej Perko, Janez in Albin Brejc (brata), Jože Černivec, Jože Pance. Vsi so padli v dvodnevni borbi II. bataljona Kokrškega odreda v Udinborštu v dneh 13. in 14. septembra 1942 ali nato umrli v zaporih. 5. julija 1942 je vstopil v Kokrški odred še Alojz Zupan-Peter, ki je padel v Goričah 14. novembra 1944 kot terenski delavec. Ignac Močnik-Miki je 13. aprila 1942 padel kot kurir štaba Kokrškega odreda 20. avgusta 1942 v Kokri. Spomenik je postavil krajevni odbor ZB NOB Duplje. Obelisk izdelan po načrtu arhitekta Nandeta Jocifa, so odkrili 12. septembra 1965. EŠD: 16393, memorialna dediščina VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 80-82. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. RKD ima pod št. EŠD 17905 podatek, da so nagrobniki padlih med drugo svetovno vojno na pokopališču pri cerkvi sv. Vida v vasi, vendar tako označenih grobov na pokopališču ni najti. -- mh 20. 10. 2017 |
Spodnje Duplje - v parku pred osnovno šolo |
Rdeče obarvani tekst je vklesan na treh ploskvah stebra. spredaj VEČNA SLAVA PADLIM ZA SVOBODO V LETIH 1941-1945 Na desni ploskvi je vklesano 22 imen padlih borcev BORCI TERAN VALENTIN TERAN STANKO PERKO JANEZ PERKO ANTON TOPORŠ ANDREJ TOPORŠ JANEZ PAVLIN STANE PANCE JOŽE KOSELJ RUDOLF DEŽMAN PETER URBANC MILAN BREJC JANEZ BREJC ALBIN DEBELJAK VINKO ČERNIVEC JOŽE ERŽEN ANTON MOČNIK IGNAC ZUPAN ALOJZ KLEČ VIKTOR ŠPAROVEC IVAN RADOVANOVIĆ DUŠAN LAKNER ANTON Na levi ploskvi so vklesana imena ustreljenih talcev in imena žrtev internacijskih taborišč. TALCI ŠOLAR FRANC ROZMAN JANEZ ERŽEN JANEZ BONCELJ JOŽE INTERNIRANCI TERAN ALOJZ DEBELJAK MARIJA TERAN ANA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, Janez Teran |
— |
— |
— |
kamnit steber |
Naklo |
— |
|
Maks Senica, Krištandol |
Ni v RKD. Hrastnik, 30 (KNSS, 77) |
Krištandol. Nad št. 2 se s ceste proti Dolu pri Hrastniku odcepi navzgor v breg proti zahodu kolovoz, ki po 300 m pripelje na sedlo in tam zavije proti jugu ter se konča na jasi z razdrtimi avtomobili, 40 m naprej in navzdol je zbiralnik za vodo in ob njem spomenik.
Mogoče bi bil hitrejši dostop od h. št. 20 ali 22. |
SENICA MAKS *4. 10. 1919 Veš mati, lepo je živeti, ZBNOB DOL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2019 |
— |
— |
— |
zidan spomenik s ploščo |
Hrastnik |
1857 MARNO, 321/3 |
|
Slamniki |
Marmornata plošča, posvečena posvetovanju komunistov z Jesenic, Gorij, Bohinja, Bleda 20. aprila 1941 in odločbi o uporu proti okupatorju. Ploščo odkrila občinski komite ZKS Bled in ZB NOV Bohinjska Bela 1958. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 79. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 237. EŠD 13213 |
Spominska plošča je pritrjena na vzhodni fasadi hiše Slamniki 5, pri Blažu, severozahodno od Bohinjske Bele. |
V tej hiši so se komunisti z Jesenic, Bohinja, Gorij in Bleda 20. aprila 1941 odločili za takojšen boj proti okupatorju, decembra 1941 pa so se v tej vasi posvetovali organizatorji bohinjskega odpora. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 4. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Bled |
2194 BOHINJSKA BELA, 259/5 |
|
Ihan, pokopališče, Mežnar Milan |
Sistory navaja: Ime in priimek: Milan Mežnar, Oče: Franc, Mati: Alojzija, Datum rojstva: 01. 09. 1925, Kraj rojstva: Ihan, Kraj bivanja: Ihan, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 00. 08. 1943, Kraj smrti/izginotja: Čušperk, Kraj pokopa: Ihan. »MILAN MEŽNAR-Silvo, Štancarjev, rojen 1. septembra 1925. V partizane je šel februarja 1943 na Dolenjsko, kjer je bil v Cankarjevi brigadi. Padel je 15. julija 1943 v Mali Račni pri Čušperku. Po vojni pokopan v Ihanu.132« (Stane Stražar, Svet pod Taborom, Kronika Ihana, Ihan: Odbor za praznovanje 750-letnice Ihana, 1974, str. 290) |
Pokopališče Ihan, Iskalnik grobov Ihan, Domžale, P: C, V: 7, S: 7 1 (Iskalnik grobov Domžale, Ihan Dostop: 12. 6. 2024). |
SLOVNIK MEŽNAR MILAN 1925 – 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 12.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
12.6.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1964 Ihan, parc. št. 151 |
|
Dolga Poljana |
Sredi urejene krožne ploščadi stoji iz kamna zidan spomenik z marmorno ploščo. Posvečen je 46 talcem, ki jih je nemški okupator 1944 ustrelil na tem mestu. 14 žrtev je znanih vaščanov, ostali neznani. Odkrit 15. 6. 1975.
|
Jugozahodno od vasi, v bližini hiše Dolga Poljana 1 (nekdanja smodnišnica). |
|
— |
15. 6. 1975 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik. Dopolnil M. Kermavnar 19.8.2020 |
27.6.2023. 00:00 |
30.12.2025. 17:45 |
Primož Plahuta: Na spomeniku "piše, da je posvečen 46 talcem, ki so jih leta 1944 na tistem mestu umorili nacisti. Naknadno smo [...] izvedeli, da je bilo tam ustreljenih 12 domačinov, za ostale ni bilo podatkov. Moj raziskovalni kolega je ugotovil, da so tam že v vojni in takoj po njej izkopali 18 trupel, od tega 11 po seznamu. V raznih člankih in zapisnikih so se čudili, kje so ostala trupla, domnevali so, da so bila izkopana. Sedem neznanih trupel so prekopali na pokopališče v Šturje pri Ajdovščini, če je mogoče verjeti časopisnemu članku iz časa neposredno po vojni. Od 11 po seznamu je bilo 10 res domačinov, eden je bil italijanski vojak, ki je po kapitulaciji deloval kot partizanski kurir in bil izdan. Na Planini pri Ajdovščini je imel tudi družino." -- M. Hladnik 27. 6. 2023 |
Spomenik |
Ajdovščina |
2397 Budanje, 139 |
|
Čreta pri Slivnici |
Grobišče dvajsetih žrtev, ki so jih Nemci 6. 12. 1944 prepeljali iz Maribora in jih na tem mestu ustrelili. Spominsko urejeno (kamnit spomenik z napisom) 27. 6. 1958, KO ZB NOV Slivnica. |
Grobišče je na robu gozda, severno od ceste Slivnica - Hočko Pohorje, 100 m severno od h. št. Polanska cesta 3. |
V SPOMIN DVAJSETIM TALCEM LUDVIK SVENŠEK STANISLAV CVETIC BODIMO VREDNI NJIHOVIH |
— |
27. 6. 1958 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
Stane Gradišnik, 18. 09. 2020 |
— |
24.11.2025. 19:22 |
Stane Gradišnik, je dodal fotografije in napis na spomeniku. |
Spomenik |
Hoče-Slivnica |
704 ČRETA, 1145 |
|
Spominsko obeležje Nacetu Murnu |
OPIS SPOMENIKA:To spominsko obeležje je pravzaprav del kapniške stene v velikosti 120 cm x 90 cm. Vanjo je vdelana spominska plošča iz sivega marmorja (velikost 40 cm x 25 cm) z vklesanim napisom. OPIS DOGODKA: Ignac Murn je bi domačin z Jezerskega, rojen 21. junija 1924. Mladost je preživljal kot kmečki hlapec. Nemci so ga leta 1943 mobilizirali v svojo vojsko. Ko je naslednje leto prišel domov na dopust, je 11. aprila 1944 odšel prostovoljno v partizane, in sicer v Zahodnokoroški odred. Kot kurirja tega odreda ga je pri prehodu s Koroškega na Jezersko 22. aprila 1944 zadela nemška krogla. Pri partizanih je bil 11 dni, a že je dal svoje mlado življenje za svobodo svojega naroda. Svojci so Murna prenesli v dolino in ga pokopali na vaškem pokopališču, kjer zdaj počiva poleg drugih borcev-Jezerjanov. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, 1975 Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, str. 100-101. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 235. Spominsko obeležje je bilo odkrito 16. junija 1951, obnovljeno pa 21. junija 1967. EŠD: 24549, memorialna dediščina. |
Stoji na ovinku stare ceste med kmetijo Štular in Jezerskim vrhom, in sicer na robu visokega gozda. Stara cesta na Jezerski vrh se uporablja še kot pešpot ali za spravilo lesa. |
TU JE V L. 1944 PADEL ZA SVOBODO SVOJEGA NARODA MURN NACE BOREC ZAP. KOROŠKEGA ODREDA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Barbara Šemrov |
— |
— |
— |
Kapniška stena z vdelano spominsko ploščo iz sivega marmorja. |
Jezersko |
2076 ZGORNJE JEZERSKO, 39/4 |
|
Bezuljak - Rojstna hiša bratov in sestre Popek |
Pravokotna temna granitna plošča z grobo obdelanimi stranicami, širine 70 in višine 53 cm, pod katero je nosilec širine 6, dolžine 17 in višine 10 cm s spodnje strani konično obdelan, z vklesanim belim napisom, odkrita 1963, je vzidana na vzhodni fasadi hiše, v kateri sta se rodila narodni heroj Alojz Popek-Vandek in njegov brat prvoborec Tone Popek-Maks. https://obelezja.wordpress.com/2017/09/11/bezuljak-plosca-in-kip-vandek-milka-popek/ foto Miloš Toni Bronast doprsni kip Milke Popek (1922-1974), nosilke partizanske spomenice 1941, na visokem kvadrastem podstavku iz betona s kovinskim napisom - Milka (ohranjen le del črk). Spomenik je bil postavljen sredi 70. let 20. stol., kip je delo Stojana Batiča. Kip je bil prestavljen na novo lokacijo ob cesti. Pred hišo so na levi strani dostopa vidni ostanki ureditve površine s kipom, ki ga je sestavljalo več urejenih površin, omejenih z betonskimi zidovi in pa železno ograjo. EŠD 8260 https://obelezja.wordpress.com/2017/09/11/bezuljak-plosca-in-kip-vandek-milka-popek/foto Miloš Toni |
Plošča je vzidana ob vhodu na zahodni fasadi hiše Bezuljak 40. Kip je stal pred hišo Bezuljak 40, v kateri se je rodila Milka Popek, zdaj stoji blizu križišča in avtobusnega postajališča. Po cesti skozi Bezuljak desno proti cerkvi s pokopališčem se takoj levo vidi pot levo v hrib in s tem do rojstne hiše. |
V TEJ HIŠI STA BILA ROJENA DVA PRIPRAVLJENA DA SE ŽRTVUJETA kladivo/srp ZA DOMOVINO zvezda NARODNI HEROJ POPEK ALOJZ - VANDEK PRVOBOREC POPEK TONE - MAKS OBA PADLA 1943 LETA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 29. 5. 2019, dopolnil D.Divjak 20.januar 2020 |
20.1.2020. 00:00 |
— |
— |
plošča, kip |
Cerknica |
1658-BEZULJAK, št. parc.: 20 |
|
Partizanska tehnika TV 27 - tehnika France Prešeren |
V tehniki, ki je delala od avgusta 1944 do izdaje 26. februarja 1945, so tiskali različne časopise, brošure in priložnostno čtivo. Leta 1977 rekonstruirana baraka ima delno še ohranjeno prvotno opremo (kopirni in pisalni stroj). Z odlokom Skupščine SO Krško 3-63-2/85 z dne 5. 2. 1986 razglašena za zgodovinski spomenik. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 128. EŠD 5763 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Baraka stoji v gozdu južno od Zajsel, v grapi potoka Blanščice, nad slapom Pekel. S ceste Srebotno - Zalog se odcepi peš pot do tehnike. Pot je označena in urejena. |
Partizanska tehnika TV 27 - tehnika France Prešeren Restavrirana 1977, večkrat opravljena vzdževalna dela. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 12. 3. 2018 |
— |
— |
— |
lesen objekt |
Krško |
K.o. Stranje, 200/6, privat |
|
Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice. |
Na poslopju nekdanje železniške postaje je bila spominska plošča
železničarjema Hiniču in Tratniku, ki sta bila v Mariboru ustreljena kot talca v
decembru 1941. Zdaj je plošča na betonskem stebru, ker so poslopje
podrli.Konjiška planinska pot, str.29. |
V centru Konjic ob zdravstvenem domu. |
V BORBI Z OSVAJALCI IN IZDAJALCI STA BILA USTRELJENA V MARIBORU
27.DECEMBRA 1941 TRATNIK FRANC ŠEF POSTAJE IN HINIČ JURIJ PROMETNIK. VAJINA
ŽRTEV JE NAŠA SVOBODA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, S. Gradišnik.
|
12.12.2021. 00:00 |
— |
S. Gradišnik dodal fotografije, M. Hladnik 21. 1. 2022 zbrisal podvojeni zablodeli vpis. |
steber s ploščo. |
Slovenske Konjice. |
— |