| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Balohova hiša, Doline nad Učakom |
Ploščo so vzidali 22. 7. 1969. To je bila skromna, pa vendar svečanost, ki se je slehernemu, ki je bil
prisoten, vtisnila v spomin. Predsednik občinskega združenja ZZB NOV Domžale
Alfonz Avbelj-Savo in tajnik ZZB NOV Izlake sta v svojih govorih nazorno
prikazala strašen dogodek 18. maja 1944, ko sta pod nemškimi kroglami končala
življenje zakonca Baloh iz Dolin pri Trojanah, kjer danes, sredi opojno dehtečih
gozdov še stoji njuna hišica. V njej je sedaj gostišče, ki ga vodi njun sin z
družino. Marija Ivkovič, Ponosno in pokonci sta stopala …, Občinski poročevalec, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, Leto VIII, št. 7, Domžale, 15. septembra 1969, str. 6/20. Elektronski vir: Občinski poročevalec, št. 7, 1969, str. 6/20 Dostop: 4. 3. 2024. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 87. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 190. |
Balohova hiša, Učak št. 33, Doline nad Učakom. |
TA SPOMINSKA PLOŠČA NAJ BO BALOH FRANCU ODPELJANA IZ TE HIŠE 17. 5. 1944 SAMO ENO JE ŽIVLJENJE Z.B. BLAGOVICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 3. 2019 neobiskano, zapis dokončal ? |
7.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 7.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil opis s člankom iz časopisa in dodal fotografijo 3/2 iz leta 1969 |
Spominska plošča |
Lukovica |
1926 ŠENTOŽBOLT, 64 |
|
Koncentracijsko taborišče Wurzen, Nemčija |
Od leta 1933 je bilo tu koncentracijsko taborišče za politične zapornike.,
kasneje pa za različne zapornike iz Francije, Poljske, Slovenije in drugod.
»Učinki« so osebni predmeti, ki so jih nacionalsocialisti zaplenili ujetnikom ob prihodu v koncentracijska taborišča. Pogosto so bili to poročni prstani, ure, pisala ali denarnice s fotografijami. #StolenMemory je kampanja Arolsen Archives za vrnitev teh osebnih predmetov njihovim sorodnikom. Od začetka akcije leta 2016 je bilo najdenih že več kot 550 družin. Razstava prikazuje slike takšnih »učinkov« in pripoveduje o usodi desetih žrtev nacističnega preganjanja. V rubriki Najdeno razstava opozarja na že vrnjene osebne predmete. Poroča o preganjanju nekdanjih lastnikov in današnjih vrnitvah k njihovim družinam. Obiskovalci si lahko s pametnim telefonom z aplikacijo ogledajo videoportrete, na katerih svoje povedo svojci sami. Pod naslovom »Iskano« so prikazani »vrednostni papirji«, ki še čakajo na vračilo. Pomembno sporočilo je torej: Vsakdo lahko podpre arhiv Arolsen pri vračanju učinkov in gre iskat sledi za preganjane in njihove družine. Arhiv še vedno hrani ukradene spominke skoraj 2500 ljudi iz vse Evrope. Vir: wurzen.de Taboriščnica je bila tudi Slavka Dežman, r. 21.7.1927 v Sostrem, med NOB kurirka, aretirana septembra 1944 ter nato poslana v taborišče Wurzen, delala v tovarni Drahtseile, domov se je vrnila tri mesece po končani vojni. Vir: Spomini na partizanska leta IV., 1950, Prešernova knjižnica, str.119-141
|
Mesto 25 km vzhodno od Leipziga, Friedrich-Ebert-Straße 2 , Wurzen |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 25.11.2024 |
25.11.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Wurzen |
— |
|
Ribnica, spominska plošča padlim dijakom v OŠ |
Na Kolodvorski ulici sta dve šolski stavbi, ki sta bili zgrajeni pred II.svetovno vojno. V večji, meščanski šoli, je v avli, na stopnišču takoj za glavnim vhodom, kateri je običajno zaklenjen, na levi steni zgornjega podesta lesena plošča v žgani tehniki, značilni za ribniško domačo obrt in lakirana. Plošča je posvečena padlim dijakom te šole. Med njimi je tudi ime narodne herojine Majde Šilc. Lesena plošča ima dimenzije 71 x 82 cm in ima levo in desno posebni zaključni polkrožni masivni okrasni letvi širine 12 in višine 61 cm. Plošča je vgrajena v posebno stensko nišo. Ploščo je oblikoval in izdelal tedanji ravnatelj te šole Janko Trošt, ki je imel poseben odnos in skrb za domačo obrt ribniške doline. Plošča je bila odkrita 26. junija 1958. |
Stavba nekdanje meščanske šole, danes ena izmed treh stavb ribniške osnovne šole, se nahaja na Kolodvorski ulici. Na eni strani je najstarejša stavba osnovne šole ter na drugi strani stavba TVD Partizan in s športnim centrom na dvoriščni strani. Tam je tudi običajen vhod v stavbo. Glavni vhod, s Kolodvorske ulice, je običajno zaklenjen, prav tako vrata s hodnika do vhoda, zaradi trenutnega skladiščenja na stopnišču. Ob ogledu je potreben dogovor zaradi dostopa. |
1941.1945 ZA NAŠE BOLJŠE ŽIVLJENJE SO OMAHNILI V SMRT DIJAKI MEŠČANSKE ŠOLE NARODNI HEROJ ŠILC MAJDA, GORA ARKO BOGO, RIBNICA MALEŽIČ FILIP, GORENJA VAS ARKO BREDA, RIBNICA MALEŽIČ FRANC, GORENJA VAS ARKO DARJA, RIBNICA MERVIČ BOJAN, RIBNICA ARKO JANEZ, RIBNICA MERVIČ MITJA, RIBNICA ARKO MIRKO, RIBNICA MLAKAR ZORO, RIBNICA BARTOL ANICA, RIBNICA NOVAK ANTON, RIBNICA BENČINA IVANA, RIBNICA NOVAK VINKO, RIBNICA BOJC PAVLA, NEMŠKA VAS ORAŽEM IGNAC, BREŽE BREGAR MARKO, RIBNICA PAKIŽ RADO, RIBNICA ČEŠAREK LADISLAV, RIBNICA PELC JOŽE, RIBNICA DIVJAK SAŠA, RIBNICA PELC STANE, RIBNICA DROBNIČ VLADO, RIBNICA PETEK JOŽE, RIBNICA FELICIJAN VLADO, RIBNICA PICEK FRANC, RIBNICA GRČA ALOJZ, RIBNICA PIRNAT CIRIL, VEL. POLJANE GREGORIČ FRANC, VEL. POLJANE PUCELJ JAKOB, RIBNICA GRUDEN ALBIN, PODGORICA RUS PETER, HRIB ILC IVAN, GORENJA VAS VIDERVOL KAROLINA, DOL. VAS KLUN IGNACIJ, GORENJA VAS ZALAR JOŽE, RIBNICA KLUN KAROL, GORENJA VAS ZBAČNIK ALEKSANDER, RIBNICA KRIŽMAN IVAN, RIBNICA ZOBEC FRANC, DANE MAJCEN NIKO, ŠENTJANŽ MERHAR KAREL, PRIGORICA MALEŽIČ ANTON, KOLENČA VAS MERHAR PAVEL PRIGORICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 4. september 2017
Dopolnil D.Divjak, 31. oktober 2020 |
31.10.2020. 00:00 |
24.8.2025. 17:50 |
D.Divjak, dopolnil podatke 31.10.2020 |
Spominska plošča |
Ribnica |
K.o. 1625 Ribnica, parc.št.296/2 |
|
Mejni prehod Vinica |
Leseni podpornik v spomin na začasni leseni most. |
Na V strani mejnega prehoda Vinica, Sečje selo 32 |
APRILA 1945 SO DELAVSKE IN INŽENIRSKE ENOTE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 6. 2. 2022 |
29.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo. M. Hladnik 29. 4. 2024 |
leseni podpornik mostu s ploščo |
Črnomelj |
K. o.: 1562 - UČAKOVCI , parcela: 2694/129 |
|
Suša, spominska plošča na Mlinarjevi hiši |
Spominska plošča na Mlinarjevi hiši v Suši je posvečena Miklavčičevi osemčlanski družini, ki je zgorela v domači hiši 25. marca 1945. Ploščo so odkrili leta 1961, besedilo je sestavil Rado Jan iz Žirov. Dostop do Mlinarjeve hiše je s Hotavelj po dolini Logarščice. V zadnji nemški ofenzivi marca 1945 proti enotam 9. korpusa so policisti in domači izdajalci na uničevalnem pohodu v Delnicah, Podvrhu in Suši pobijali sodelavce partizanov, požigali njihove domačije in mline. 25. marca 1945 so se v Suši kruto maščevali Mlinarjevi družini, v dolini Logarščice so požgali Logarjev mlin in domačijo, v Volaki so požgali Jakopčev in Gričarjev mlin. Najhujši zločin so sovražniki izvršili v Suši, kjer so pobili in zmetali v ogenj domače hiše osemčlansko Mlinarjevo družino: očeta, mater in šest otrok, starih od pet do štirinajst let. Več: Podatki o pobiti Mlinarjevi družini: Janez Miklavčič, rojen 23. avgusta 1893 v Kopačnici, mlinar, aktivno je sodeloval s partizani od leta 1943, bil je član vaškega odbora OF in obveščevalec, mlel je žito za partizane. Ana Miklavčič, rojena Stanonik, rojena 18. julija 1898 v Lovskem Brdu, gospodinja. Alojzija Miklavčič, rojena 7. maja 1930 v Suši. Anton Miklavčič, rojen 3. januarja 1932 v Suši. Janez Miklavčič, rojen 27. oktobra 1933 v Suši. Metod Miklavčič, rojen 1. julija 1935 v Suši. Ivana Miklavčič, rojena 24. avgusta 1937 v Suši. Anica Miklavčič, rojena 12. decembra 1939 v Suši. Vsi so bili ubiti in sežgani 25. marca 1945 v domači hiši. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 302-304. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/suscarona.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268. |
Dostop do Mlinarjeve hiše je s Hotavelj po dolini Logarščice. |
TU SO 25. MARCA 1945 GESTAPOVSKI ZLOČINCI POSTRELILI IN V PLAMENIH RODNE HIŠE VPEPELILI DRUŽINO MIKLAVČIČ OČE JANEZ 1893 MATI ANA 1898 O ALOJZIJA 1930 T ANTON 1932 R JANEZ 1933 O METOD 1935 C IVANKA 1937 I ANICA 1939 POMLADNI DAN, ŽIVLJENJE VSE NAOKROG SE PORAJA. TOČA KROGEL SOVRAŽNIH POBIJE NAS VSE. PRAG HIŠE SAMUJE. POTOK PRIPOVEDUJE RODOVOM PRIHODNJIM O STRAŠNEM ZLOČINU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
2049 HOTAVLJE, 2021/1 |
|
HRUŠEVO - spomenik padlim borcem Dolomitskega odreda |
Ni v EŠD ! Grobnico predstavlja grob ograjen z betonskim okvirjem, velikosti okoli 2,00 m x 2,20 m, in predstavlja tri dele od katerih sta levo in desno prostora za grob, sredina pa predstavlja dostop do nagrobnika oz. do prostora za cvetje in sveče. Nagrobnik je betonska plošča, velikosti 1,50 m x 0,80 m, ki ima na sredini kamnito ploščo velikosti 0,40 x 0,40 m iz svetlega kamna in vklesanimi imeni. Nad ploščo z imeni je peterokraka zvezda, poškodovana in popravljena, velikosti 0,40 m, ves ostali del pa pokriva tlak iz rečnih okroglih kamnov. Na napisni plošči je vklesanih sedem imen, čeprav naj bi bilo pokopanih devet borcev. Zakaj ni vklesano ime borca Cirila Korenčan, ki so ga zagotovo pokopali 8. decembra 1942. ni znano! Grobnica je lepo vzdrževana, ob njej je tudi lesena klopca za počitek. Ob cerkvi sv. Jurija pa ni pokopališča. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69. |
V Hruševu se napotimo proti cerkvi sv. Jurija, ki stoji na stožičastem hribu Prtica. Ob poti na levi, okoli 100 m od zadnje hiše oz. 100 m do cerkve, je na levi strani grobnica s padlimi borci Dolomitskega odreda. |
V TEJ GROBNICI POČIVAJO BORCI DOLOMITSKEGA ODREDA: HANČIČ Herman - Samo RUDOLF Miroslav - Zvone MODRIJAN Rozalija - Zalka POPIT Jože - Skobec TEHOVNIK Franc NEČIMER Maks BONČA Ivan VEČNA JIM SLAVA! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T.Bizjak,M.Štupica, 8.1.2019. |
— |
— |
— |
grobnica, memorialna dediščina |
Dobrova - Polhov Gradec |
k.o. 1982 - Šujica, parc. št. 1709/3 |
|
Doprsni kip Poldeta Mačka-Boruta |
Kipar Anton Sigulin. Maček, izučen tesar, je med obema svetovnima vojnama delal kot obrtnik. Leta 1932 je postal član KPJ in bil v tridesetih letih 20. st. dejaven v kmečko-delavskem gibanju. Organiziral je več protesnih shodov in stavk. Leta 1937 je bil odgovorni urednik ljudskofrontnega glasila Kmečka sloga. Maček je bil leta 1937 in 1938 posrednik pri odhodu slovenskih prostovoljcev v špansko republikansko armado. Leta 1941 je pomagal ustanoviti narodno zaščito v Ljubljani; maja 1942 je odšel v partizane kjer je bil med drugim politični komisar 3. grupe odredov ter sekretar grosupeljskega in novomeškega okrožja. Po osvoboditvi je v Ljubljani opravljal različne partijske funkcije. |
Pred OŠ v Novem Polju |
Maček Polde Borut |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 16.09.2018 |
— |
— |
— |
Kip na podstavku |
Ljubljana |
Zadobrovška 35 |
|
Anton Ukmar, Lakotišče |
Anton Ukmar je bil partizan in politik.
|
V parku pred kulturnim centrom, ki se po Antonu Ukmarju tudi imenuje.
Località Domio/Domjo, 227, 34018 Domjo TS |
Anton Ukmar - Miro1900-1978 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
2.10.2022. 00:00 |
— |
Obiskal in poslikal Urh Ferlež, 9. 9. 2023 |
Kip |
Italija (Dolina) |
— |
|
Šmartno ob Paki - Spomenik žrtvam fašizma |
V obliki obeliska zasnovan spomenik iz kvadrov, ki so postavljeni eden na drugega v ploskovnih zamikih. Na stranicah so imena 140 žrtev fašističnega nasilja z območja Šmartnega ob Paki. Vrh spomenika krona peterokraka zvezda. Avtor J. Valentinčič. Odkrit 27.IIII.1951 ( Vir: Svobodna beseda, maj 2021 ) foto123 |
v središču Šmartna ob Paki ob glavni cesti, poleg hiše Šmartno ob Paki 71 |
Na vrhnjem 5-kotnem kvadru piše: SLAVA ŽRTVAM FAŠIZMA Na ostalih kvadrih so imena žrtev z datumom rojstva in smrti. Na osrednji ploskvi piše: IZ ZEMLJE TE SI ROJEN BIL, JUNAK, KI TOD SI SRČNO KRI PRELIL, KI TE V TUJINI STRL JE GLADIN MRAZ, KI SE V JEČI V SMRTNIH MUKAH VIL, POVSOD SI S SABO NOSIL NJEN OBRAZ. NAJ V SPOMIN BO NAŠA VEČNA VEST, DA SLEHERNI JI BO DO SMRTI ZVEST. |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik nedokončano |
— |
— |
— |
kamnit stolp iz 8 5-kotnih kvadrov, stožcem in zvezdo |
Šmartno ob Paki |
— |
|
Spominska plošča pri Pisancu |
Spominska plošča na hiši pri Pisancu v Suši je posvečena članom družine, ki so padli 25. marca 1945, odkrili so jo leta 1967, dostop do hiše je s Hotavelj po dolini Logarščice. Nemci in domači izdajalci so v zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945 pobijali simpatizerje in sodelavce narodnoosvobodilne vojne in uničevali partizanske domačije. 25. marca 1945 zjutraj so umorili mlinarico v Dolenji Ravni Marijo Tušar. Z ognjem so jo mučili do smrti. Nato so obkolili Pisančevo hišo v Suši ter umorili vaškega terenca in obveščevalca Jožeta Kržišnika in njegovi sestri. Ploščo so odkrili leta 1967. Več.... Podatki za umorjene 25. marca 1945 na domu pri Pisancu: Agata Kržišnik, rojena 5. februarja 1892 v Logu nad Škofjo Loko, gospodinja. Jožef Kržišnik, rojen 27. septembra 1901 v Suši, gozdni delavec, vaški terenec in obveščevalec. Marija Kržišnik, rojena 31. julija 1899 v Logu nad Škofjo Loko, gospodinja. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 305-306. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/suscarona.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268. |
Dostop do hiše je s Hotavelj po dolini Logarščice. |
NA TEM KRAJU JE GESTAPO USTRELIL APRILA 1945 AKTIVISTA OF IN NJEGOVI SESTRI KRŽIŠNIK JOŽE 1901 – 1945 KRŽIŠNIK MARIJA 1899 – 1945 KRŽIŠNIK AGATA 1891 – 1945 STRAŠNI TA ZLOČIN NAJ VSEM BO V OPOMIN! NE VOJNA MIR IN BRATSTVO NAJ ŽIVI MED NARODI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
2049 HOTAVLJE, 199 |
|
Spominska plošča na Demšarjevi hiši |
Spominska plošča na Demšarjevi hiši na Demšarjevi cesti je posvečena padlemu Antonu Demšarju, prvemu aktivnemu borcu iz Škofje Loke. Ploščo so odkrili 18. decembra 1953. Plošča ni vidna, ker je pokrita z novo fasadno oblogo. Anton Demšar se je rodil 21. maja 1907 v Jazbinah pri Malenskem Vrhu. V Škofji Loki se je izučil ključavničarstva, pri obrtniku Oblaku tudi tesarstva. Tu je bil zaposlen do odhoda v partizane 6. decembra 1941. Sodeloval je pri vseh sabotažnih akcijah Cankarjevega bataljona v Praprotnem, v decembrski vstaji in dražgoški bitki. Po dražgoški bitki je postal intendant v Loški četi. 7. februarja 1942 se je odpravil s komandirjem Loške čete Jakom Bernardom prek Sopotnice v Selško dolino na sestanek z aktivisti iz te doline. 8. februarja so ju pri Oblakovih na Stirpniku presenetili Nemci. Skušala sta se prebiti iz obkoljene kmetije, vendar je bil Demšar smrtno zadet, Jaka Bernard pa hudo ranjen in si je sam vzel življenje. Anton Demšar je zgorel v požgani domačiji. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 344-345. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268. |
Plošča ni vidna, ker je pokrita z novo fasadno oblogo. |
OD TUKAJ JE 6. XII. 1941 ODŠEL TOV. DEMŠAR ANTON KOT PRVI AKTIVNI BOREC IZ ŠK. LOKE V PARTIZANE Odb. ZB – Šk. Loka |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Kip dr. Jožeta Ranta |
Med leti 1907-15 je obiskoval gimnazijo v Kranju in Novem mestu. Maturiral je
leta 1915 v Novem mestu. Med leti 1918-23 je študiral medicino v Zagrebu in na
Dunaju. Promoviran je bil leta 1923 na Dunaju. Med leti 1926-28 je
specializacijo za stomatologijo opravil na Dunaju. Vir: Gorenjci.si |
Avla stomatološke klinike |
prof. dr. Jože RAnt |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 07.11.2018 |
— |
— |
— |
Doprsni kip na podstavku |
Ljubljana |
Hrvatski trg 6 |
|
Kulturno prosvetni dom XiV. divizije, Metlika |
Internet, FB - 7. 1. 2024 - L. Zupančič |
Cesta bratstva in enotnosti 21, Metlika |
[zvezda] KULTURNO PROSVETNI DOM XIV. DIVIZIJE [lovorovi vejici] |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S. Gradišnik 9. 1. 2024 |
3.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.1.2024, dodal fotografijo 3/1 iz Google Maps, opombo v Lokacijo in spremenil status v "neobiskan"
Dodal svež posnetek doma, preselil lokacijo s št. 25, kjer se nahaja bife in kamor je bil pomotoma umeščen, na št. 21, kjer dom dejansko je, čeprav se ne imenuje več po 14. diviziji. Ni podatka, kdaj je do preimenovanja v KULTURNI DOM METLIKA prišlo. Ploščo označil kot odstranjeno. M. Hladnik 3. 8. 2024 |
Spominska plošča |
Metlika |
— |
|
Spominska plošča na upravni zgradbi Gorenjske predilnice |
Spominska plošča na upravni stavbi Gorenjske predilnice na Kidričevi cesti je posvečena padlemu borcu Gorenjskega odreda Edvardu Jerančiču. Odkrili so jo leta 1983. 6. aprila 1944 je 1. četa 1. bataljona Gorenjskega odreda izvedla rekvizicijo v Gorenjski predilnici na Trati. Partizane, ki so odnašali bale blaga proti Traškemu grabnu, so na bližnji železniški postaji opazili železničarji in javili nemški posadki. V spopadu je padel borec Edvard Jerančič. Več... Podatki o padlem borcu: Edvard Jerančič, rojen 12. marca 1918 v Clevelandu (Ohio, ZDA), leta 1924 se je s starši vrnil v domovino. Naselili so se v Vižmarjih pri Ljubljani. Najprej se je izučil za avtomehanika, ob delu se je izšolal za strojnega tehnika. Ob okupaciji je prišel v nemško ujetništvo in bil mobiliziran v nemško vojsko. Marca 1944 je prišel domov na dopust in se 6. aprila 1944 vključil v 1. četo 1. bataljona Gorenjskega odreda. Kot prostovoljec se je javil na rekvizicijo v Gorenjski predilnici in padel že prvega dne partizanstva. Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268 (navedba, da je plošča posvečena Romanu Smoletu - Mišku). |
Spominska plošča je na upravni stavbi Gorenjske predilnice na Kidričevi cesti. |
NA TEM MESTU JE PADEL 6. 4. 1944 EDVARD JERANČIČ ROJEN 12.3. 1918 V ZDA SLAVA MU! ZZB NOV TRATA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
SV. TROJICA-Spominska plošča Ivo Brnčić |
Kraj Sveta Trojica je tesno povezana z imenom družine Kraigher, saj je tu od leta 1907 do 1914 služboval dr. Lojze Kraigher, znan zdravnik in slovenski pisatelj. Mladostna leta sta preživljala v tem kraju tudi njegova sinova Dušan in Boris Kraigher. Dušan Kraigher se je rodil 10.2.1908. Družbenopolitični nazor si je sprva oblikovalpod očetovim vplivom. Že leta 1937 je postal član KPJ. Ob vdoru okupatorja se je Dušan umaknil v Ljubljano, kjer se je vključil v ilegalno delo, sodeloval pri organiziranju partizanskih tehnik in skrbel za propagandno gradivo. Leta 1942 je odšel na osvobojeno ozemlje. Vleklo ga je nazaj na Štajersko, kjer je hotel pomagati pri nadaljnjem razvoju narodnoosvobodilnega gibanja. Oktobra 1942 je šel na Štajersko, kjer je opravljal kjer je opravljal naloge namestnika politkomisarja 4. operativne enote, in to do 15.6.1943, ko je ob nemškem napadu na štab 4. operativne enote na Dobrovljah padel.. Dne 20.12.1950 so ga proglasili za narodnega heroja. Na spominski plošči je tudi ime Iva Brnčiča, ki je bil znan pripovednik, dramatik in kritik. Nekaj mesecev je preživel na Kraigherjevi domačiji. Vključil se je v narodnoosvobodilno gibanje ter padel leta 1943 pri Vlasenici v Bosni. Vir: Novak, Orešnik, Šticl: Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju Kraj se je leta 1952 preimenoval v Gradišče in nato leta 1992 v Sv.Trojico. |
Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Trojiški trg 10, na obcestni fasadi hiše, v spodnjem delu je gostinski lokal Bar Cankar. |
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL PISATELJ DR. LOJZE KRAIGHER IN OD NOVEMBRA 1910 DO MAJA 1911 KOT NJEGOV GOST IVAN CANKAR DNE 12. MARCA 1912 SE JE RODIL TU PISATELJ IVO BENČIĆ PADEL SPOMLADI 1943 V BOSNI MCMLXI MARIBORSKA PODRUŽNICA SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 7. 4. 2017 nedokončano
Dopolnil D.Divjak, 2.maj 2020 |
2.5.2020. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča |
Sveta Trojica v Slovenskih goricah |
K.o.: 536-GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH, št.parc.: *23/2 |
|
ŠENTJUR PRI CELJU -V vojni padlima Albertu in Adolfu Nendl |
— |
Pokopališče Šentjur pri Celju |
V SPOMIN U VOJNI PADLIMA ALBERTU IN ADOLFU NENDL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 17.10.2020
21.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
21.6.2021. 00:00 |
— |
21.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Šentjur |
K.o.: 1138 - ŠENTJUR PRI CELJU, št. parc.:223 |
|
Štanjel -30. diviziji |
? |
Na škarpi ob stopnicah nasproti spomenika NOB v križišču skozi Štanjel. |
XXX. DIVIZIJI IX. KORPUSA NOV IN POJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15.7.2020, D.Divjak 8.4.2022 |
1.8.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 8.4.2022 |
Spominska plošča |
Komen |
K.o.: 2418 - ŠTANJEL. št.parc.: 656/3 |
|
GERŠIČI-Spomenik na polju med Geršiči in Dol. Dobravicami |
Januarja 1942 je zasedla Geršiče italijanska straža, ki je varovala prehod preko Lahinje in prehod preko železniške proge. Konec marca pa se je ta straža premaknila v bunker nad progo pri železniškem postajališču na Dobravicah. Februarja 1942 so prišli v vas fašisti iz Podzemlja in začeli brez vsakršnega povoda ropati. Ob povratku v postojanko pa so jih napadli partizani. Junija istega leta sta se ob progi spopadli dve italijanski patrulji, ki sta druga drugo imeli za partizane. Še istega dne so prišli v vas Italijani, aretirali 6 moških, od katerih so naslednji dan tri ustrelili pod obtožbo, da so napadli italijanski patrulji. Naslednji mesec so Italijani, da bi preprečili prehajanje partizanov preko Lahinje, požgali most na Lahinji pri Geršičih. Ker pa so kmalu ugotovili, da od tega ni bilo nobene koristi, ampak so le sami imeli težave, so most popravili. Pač pa so ta most porušili spomladi 1943 partizani, ker so imeli prehod preko jezu pri Žuničevem mlinu v Krivoglavicah. Spomladi leta 1944 so most spet obnovili, toda tokrat partizani in ga ob nemškem In domobranskem vdoru v Črnomelj 14. novembra 1944 ponovno porušili. V Geršičih je bil ustanovljen odbor OF junija 1942, ki je med drugim do italijanske kapitulacije skrbel za varen prehod preko Lahinje in preko močno zastražene železniške proge. Spomenik iz delno obdelanega kamna je posvečen trem talcem, ki so jih italijanski okupatorji ustrelili na tem mestu poleti 1942. Postavljen je bil 1978, oblikovala sta ga Milan Bajc in Vinko Kepic.
Uboj treh domačinov V povračilo, ker so partizani v bližini vasi minirali železniško progo Gradac-Metlika, -sovražni vir govori o napadu na njihovo posadko na železniški postaji Dobravice-, so italijanski vojaki iz postojanke Metlika 2. julija obkolili vas. Vaščane so zgnali skupaj, jih pretepali in jim ropali skromno imovino. Može in fante, stare nad 15 let, so zvezane odpeljali. V bližini železniške proge so izdvojili Alojza Kureta, Franca Papiča in Nikolaja Šimca ter jih ustrelili, poročali pa, da so padli ob napadu 1. julija 1942. Z ostalimi sedmimi so nadaljevali pot v Metliko, od koder so jih odgnali v koncentracijsko taborišče. V letu 1942 in 1943 jih je tam šest umrlo. Spominski kamen stoji okoli 300 m severno od vasi na kraju, kjer so bili domačini ustreljeni. Odkrit je bil aprila 1978. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (25) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 139. |
Na levi strani ceste pribl. 150 m iz vasi Geršiči v smeri vasi Dolnje Dobravice |
KURE ALOJZ PAPIČ FRANC ŠIMEC NIKO LAŠKI FAŠISTI SO 2. 7. 1942 UBILI/ 3 VAŠČANE VASI GERŠIČI. KDOR UMRE ZA DOM/ JE ŽIVEL DOVOLJ. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 1. 5. 2017 in 5. 11. 2018
10.2.2022 D.Divjak |
10.2.2022. 00:00 |
— |
10.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak |
naravni kamen z napisom |
Metlika |
K,o,; 1517 - DOBRAVICE, št.,parc.: *73 |
|
spominska plošča Romanu Smoletu-Mišku |
Marmornata plošča je bila odkrita v spomin borcu Romanu Smoletu - Mišku, padlemu 28.6.1944. Roman Smole-Miško je padel v neposredni bližini hiše v Spodnjih Bitnjah 40. Rodil se je 16. februarja 1916 v Srednjih Gameljnah. Bil je borec 5. bataljona v drugi brigadi VDV. Dne 28. junija 1944 je v Sp. Bitnjah zašel v sovražno zasedo in tam padel. Pokopali so ga na mestu kjer je padel. Po osvoboditvi je bil prekopan na pokopališče v Šmartnem pod Šmarno goro. Spominsko ploščo je odkrila Krajevna skupnost Bitnje 27. marca 1986 (povezava). VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21441 EŠD: 21441, memorialna dediščina |
Spominska plošča je pritrjena na zahodni del severne fasade hiše Spodnje Bitnje 40. |
NE DALEČ OD TOD JE 28. JUNIJA 1944 PADEL BOREC VDV ROMAN SMOLE-MIŠKO ROJEN 16. FEBRUARJA 1916 V SR. GAMELJNAH KS BITNJE 1986 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, avgust 2014 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Kranj |
2132 BITNJE, 327/18 |
|
Grobišče s spomenikom na pokopališču v Gornjem Gradu |
Spomenik je bil postavljen 23 padlim borcem. Znanim: Bezovšek, Brunet, Natlačen, Pustoslemšek Janez, Pustoslemšek Matija, Brunet Ratko, Volovšek in še 16 neznanim borcem. Spomenik je bil odkrit leta 1979. Vir: arhiv Združenja za vrednote NOB Zg. Savinjske doline |
Krajevno pokopališče v Gornjem Gradu. Spomenik stoji v osrednjem delu, levo od vhoda na pokopališče. |
PADLIM ZA SVOBODO NOV 1941 - 1945 Nad napisom je petokraka zvezda. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 26. 11. 2017 |
— |
17.9.2025. 09:35 |
— |
Nagrobnik |
Gornji Grad |
k.o.942 Gornji Grad, parc.št.10, lastnik: Občina Gornji Grad |
|
Lovro Kuhar - Prežihov Voranc |
Prežihov Voranc se je rodil v Podgori pri Kotljah, kjer je tudi končal osnovno šolo. Ob materinih pripovedih se je oblikoval Vorančev pripovedniški dar. Ker mu oče ni dovolil, da se vpiše v gimnazijo, se je začel izobraževati sam. Leta 1919 se je zaposlil kot delavec, nato kot uradnik v jeklarni na Ravnah. Ker je aktivno deloval v ilegalni KPJ, je moral leta 1930 v emigracijo, živel je na Dunaju, v Parizu in Moskvi. Kot agent kominterne je potoval po Evropi, zaradi komunistične dejavnosti je bil tudi večkrat zaprt. Sčasoma je postal eden vodilnih mož KPJ. Po sporu z Josipom Brozom Titom se je leta 1939 ilegalno vrnil v Slovenijo in skrivaj bival v Ljubljani. Do aprila 1941, začetka druge svetovne vojne v Jugoslaviji, se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 72. |
Pred OŠ Prežihov Voranc |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 04.09.2018 |
— |
— |
— |
Doprsni kip na podstavku |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 3296 |
|
Spomenik na Rosuljah - grobišče |
Grobišče osmih partizanov, padlih med drugo svetovno vojno. Na grobišču zidan, v obliki Triglava oblikovan nagrobnik s spominsko ploščo. Ciril Dolenec je bil partizan Ciko, ki ga je odnesel plaz pod Krnesom. Opisan je tudi v dnevniku dr. Kukovca.
|
Na občinskem pokopališču Rosulje, tik pred mrliško vežico z desne strani.N: 46 20 52,
E: 14 50 08,
468,40 m
Hiša v bližini: Primož pri Ljubnem 32
|
V SPOMIN BORCEM PADLIM 1941 - 1945 TO ŽRTEV BORB IN ZMAG JE SPOMENIK POSTOJ TOVARIŠ, SPOMNI SE NA MRTVE. VSE, KAR VELIKO JE, VZKALI IZ ŽRTVE IN TI KI ŽIV SI, MRTVIM SI DOLŽNIK. Manjša plošča: CIRIL DOLENEC 1914 - 1945 |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 18. 6. 2018 |
— |
— |
— |
Kamnit v obliki Triglava, ograjen s kamnitimi stebrički in verigo. Notranjost ograjenega prostora je posuta z gramozom in v sredini je marmorna zvezda. Ima dve marmorni plošči z napisi. |
Ljubno |
K.o.:Primož pri Ljubnem, parc.št.:250, lastnik: Občina Ljubno |
|
Piramida - spomenik padlim za svobodo |
S.Gradišnik, 6. 6. 2025. Tu na pokopališču stoji piramidast spomenik, posvečen osmim padlim borcem iz NOV.Vir: Vodnik po partizanskih poteh str. 344. |
Pokopališče ob Panonski ulici, MS |
SLAVA PADLIM ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
23.maj 2021 dopolnil D.Divjak
6. 6. 2025, S.Gradišnik |
6.6.2025. 00:00 |
— |
23.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak
S.Gradišnik, 6. 6. 2025 |
Spomenik |
Murska Sobota |
K.o.: 105-MURSKA SOBOTA, št.parc.: 1625/ |
|
Mala Nedelja |
Spomenik 39 borcem in žrtvam v NOB z območja Male Nedelje. Na podstavku sta betonska bloka, na enem je lovorov venec, na drugem pa plošča z 39 imeni.
Oblikovalec spomenika je Avgust Gajzer s Ptuja, sam spomenik je bil odkrit 29. novembra 1952. |
V naselju Mala Nedelja, ob glavni cesti, južno od stare šole (h. št. 30), ki so jo podrli in delajo na njenem mestu spominski park. |
[zvezda]
FILIPIČ FRANC
1941 HRVATSKA ŽUPAN FRANC ROJ. 1915 LOKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 25.XI.2019, slike 10.XI.2020,
dop. M. Hladnik 11.5.2019
Dopolnil D.Divjak 25.junij 2020 |
9.6.2024. 00:00 |
— |
Bor1974, 11.04.2021
M. Kermavnar, 5.10.2022, uskladil rubriko Besedilo na spomeniku z besedilom na fotografiji. Ugotovil, da so na spomeniku pri pokopališču za dogodek 8.3.1945 ista imena, vendar podrobnosti precej odstopajo. Razlike tudi proti knjigi Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju. Nisem preverjal zakaj.
M. Kermavnar, 26.11.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3
Dodal sliki obnovljene plošče in imeni Franca Filipiča in Ferda Špilaka. M. Hladnik 9. 6. 2024 |
Spomenik v treh delih s spominsko ploščo z napisom ter v spodnjem delu praporom, na vrhu pa peterokraka zvezda. Spomenik obdan s stebrički in verigama. |
LJUTOMER |
K.o.: 252-BUČKOVCI, št. parc.: 88/13 |
|
Lahova dolina nad Ledeno trato |
Sem je štab Kokrškega odreda, ki ga je sestavljalo 50 ljudi, prišel marca 1945 iz Zalega potoka. Komandant je bil Janko Prezelj - Stane, namestnik Jože Rebolj - Planinc, komisar Peter Bratkovič - Zvonko, namestnik Andrej Bohinc - Andrej, načelnik štaba Boris Globočnik - Damjan. Tabor je imel 12 barak in 4 šotore. Tu so bili do osvoboditve Begunj 4. 5. 1945, potem pa so šli v Celovec. Ploščo, odkrito leta 1977, je izdelala železarna na Jesenicah. Č-b fotografijo je julija 1945 posnel Jakob Prešeren, hrani jo Muzej novejše zgodovine v Ljubljani in je v javni lasti. EŠD 27905 Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 68. |
S ceste v Drago se na desno odprejo pašniki in odcepi cesta po njihovem severnem robu. Po njej do mesta, kjer prečka strugo potoka in se obrne v desno. Na južnem robu pašnika se levo gor čez pašnik odcepi kolovoz, mi pa gremo peš ob južnem robu travnika do njegovega konca, kjer stoji rdeča obledela tabla in kaže desno po kolovozu v gozd. Po 70 metrih desno od poti, kakih 20 m stran na izravnavi, zagledamo spomenik. Med potjo in spomenikom je posušena struga studenca. Višina okrog 880 m.
Koordinate: 46,38737 (46° 23′ 14,53″ N), 14,23316 (14° 13′ 59,39″ E), https://maps.google.com?q=46.387369,14.233164
Opis lokacije v RKD je zavajajoč, kaže ga pribl. 200 m preveč proti SZ. |
SEDEŽ ŠTABA KOKRŠKEGA ODREDA 28. 8. 1944 BORCI KOKRŠKEGA ODREDA 1977 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 7. 2017 |
— |
— |
— |
zidan spomenik |
Radovljica |
K. o. 2151 Begunje, parc. št. 1597 |