| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spominska plošča pri Kopaču |
Spominska plošča na gospodarskem poslopju Kopačeve domačije na Sv. Ožboltu spominja na požig tega poslopja 31. oktobra 1941. Dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice. 31. oktobra 1941 so Nemci obkolili Kopačevo domačijo, kjer so se zadrževali borci Rašiške čete. Presenetili so skupino v hiši in ubili dva borca, pet pa so jih zajeli. Nato so začeli napadati drugo skupino borcev, ki je čistila orožje na gospodarskem poslopju. Na začetku spopada so ubili enega borca, enega pa ranili. Ker se ostali borci niso hoteli predati, so zažgali gospodarsko poslopje. Ostalim borcem je uspel preboj in so se umaknili na Babno Goro. To je bil prvi večji spopad partizanov z okupatorjem na loškem ozemlju. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 202-203. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-o382bolt.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 256. |
Na hiši Sv. Ožbolt 4.
Dostop do Kopačeve domačije je skozi Puštal po dolini Hrastnice. |
TO GOSPODARSKO POSLOPJE JE BILO PRVO POŽGANO OD OKUPATORJA V TEJ OKOLICI DNE 31. X. 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2044 Ožbolt, parc. št. 772/1 |
|
Radio Kričač, Maistrova 6, Ljubljana |
— |
Maistrova 6, Ljubljana, obcestna fasada. |
V tej hiši |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 19. 10. 2017 |
— |
— |
— |
okrogla bronasta plošča |
Ljubljana |
TABOR, 3213 |
|
Pod Škabrijelom |
Marmorna plošča je posvečena ustanovitvi pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko Primorje. Postavljena je bila 14. 6 .1969. |
Pod Škabrijelom 27, Kromberk, zahodna fasada hiše. |
|
— |
14. 6. 1969 |
Obstoječi spomeniki |
— |
— |
— |
27.12.2025. 06:41 |
M. Kermavnar, 9.3.2022, napis na plošči in fotografija |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2302 Kromberk, parc. št. 504/7 |
|
Napad na okupatorsko kolono-Razdrto |
21. 7. 1942 je 9-članska patrulja Vipavske čete napadla italijanski vojaški tovorni avtomobil pri Podnanosu in ubila 2 oficirja, 1 podoficirja in 3 vojake. Zaplenili so lahko strojnico, 7 pušk, 3 pištole in drug vojaški material. Četa je imela 1 mrtvega in 1 ranjenega borca.
|
Ob lokalni cesti na Nanos.
45.794216, 14.000761 |
[zvezda] VOJKOV VOD |
Renko Ivan, napis |
21. 7. 1980 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 18.XII.2019 |
29.1.2022. 00:00 |
30.12.2025. 09:47 |
Po napotku Matije Matvoza popravil lokacijo na zemljevidu. -- M. Hladnik 29. 1. 2022 |
Spominska plošča |
Vipava |
K. o. 2405 Podnanos, parc. št. 3843/3 |
|
CERKLJANSKA DOBRAVA-Spomenik |
Spomenik posvečen trem padlim partizanom na tem območju. Betonski plato v obliki zvezde, omejen s petimi marmornatimi stebriči povezanimi z verigami. Sredi platoja so tri pokončne marmornate table z vklesanimi imeni padlih borcev v drugi svetovni vojni. Spomenik trem padlim domačinom je bil odkrit 1980. EŠD: 29350 |
Cerkljanska Dobrava, sredi vasi, zahodno od hiše Cerkljanska Dobrava 17. |
STUDEN ANTON (1920-1944) ROŽMAN JOŽE (1905-1944) BOBNAR JANEZ (1913-1944) SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret, dop. M. Hladnik
2.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
2.8.2021. 00:00 |
— |
2.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Marmornate kocke z napisi na betonski ploščadi v obliki zvezde |
Cerklje |
K.o.: 2114 - DOBRAVA, št.parc.: 273/2 |
|
Bolnica Podob pod Snežnikom |
Bolnišnica Podob je delovala od konca maja 1941 do konca vojne na Jermanovcu v bližini kote 1151. Postavljena je bila v manjši dolinici s štirimi barakami v zelo gosto poraščenem gozdu na višini 1100 m. Pot od gozdne poti do bolnišnice je zelo strma in je dolga okoli 300 metrov. V štirih barakah je bilo prostora za 40 težkih bolnikov. Četrta baraka je bila namenjena samo za operacije. Imeli so velike težave s preskrbo z vodo, hrano in kurjenjem, a so te probleme uspešno reševali z neverjetno partizansko iznajdljivostjo in improvizacijo. Prvi vodja te bolnišnice je bil dr. Jurij Saje. Kasneje mu je sledil dr. Vaclav Pišot, njemu pa dr. Ivan Pintarič in na koncu vojne še Vinko Stančič.
Bolnica1234 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 9.7.2022 |
11.4.2023. 00:00 |
— |
Mojca Luštrek 11.4.2023 javlja: midva (z Janijem) sva nehala iskati šesterokotno oznako za bolnišnico Podob. Njena fotografija je v omenjenem Jeričevem vodničku. Sva se pa pogovarjala s šefom sosednjega revirja. Potrdil je, da je pred kakimi dvajsetimi leti videl oznako in je potrdil njeno lokacijo na pobočju Jarmovca, kot jo je označil Jerič. Ugotovitev vnesel M.Kermavnar |
— |
Hrvaška, Čabar |
— |
|
Krško, Grabar Ivan |
|
Pokopališče Krško. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Cesta krških žrtev 130B, Krško. |
|
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
26.9.2025. 10:18 |
28.9.2025. 18:42 |
— |
Nagrobnik |
Krško |
K. o. 1321 LESKOVEC, št. parc. 994/1 |
|
Ivan Kinkela, pokopališče Postojna |
SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Kinkela, Oče: Ivan, Mati: Karolina, Priimek matere: Lade, Po domače: NULL, Datum rojstva: 01.07.1930, Kraj rojstva: Postojna, Kraj bivanja: Postojna, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): dijak, PODATKI O SMRTI , vojni status: civilist, datum smrti / izginotja: 18.03.1944, kraj smrti / izginotja: Postojna, kraj pokopa: Postojna, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: ustrelitev, povzročitelj smrti: nemške (okupacijske) enote Ivan Kinkela, 1.7.1930, Postojna, 18.3.1944 na Pečni rebri pri Postojni žrtev vojnega nasilja, slovenske narodnosti, grob prekopan, zdaj pokopana Jožefa Rebec. |
Levi del pokopališča, grob Po-1-A-1006 |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D. Divjak 8.4.2025, 18.5.2025 |
18.5.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil podatke (Sistory) 18.5.2025 |
Grob |
Postojna |
K.o.: 2490-POSTOJNA, št.parc.: 1161/1 |
|
Prosek, padlim domačinom |
Le nekaj korakov levo od spomenika osmim neznanim borcem je nagrobnik padlim s Proseka. Spomenik je vredno kiparsko kamnoseško delo: v bistvu je simbol Triglava, vendar ne z ostrimi vrhovi, pač pa z zaokroženimi, nekakšen triptih, ki ima na levi in desni strani še nekoliko nižje odlomljena stebra, prispodoba pretrganega življenja. V vrhu vsakega od treh vrhov je vklesana izbočena zvezda, s tem, da je v srednjem, najvišjem vrhu ta še okrašena spodaj s srpom in kladivo, to pa obkroža prav tako sklesan relief vejic slave oziroma žrtvovanja. Na osrednjem delu je pod okrasjem vklesan napis: Junakom - Borcem ... Na stranskih ploščah ( vrhovih ) so izpisana imena 28 padlih. Spodaj je položno naslonjena kamnita plošča, na kateri so v medaljonih slike vseh 28 padlih (s pripadajočimi kovinskimi številkami.
|
Pokopališče Prosek na SZ robu vasi, spomenik stoji tik zraven spomenika padlim borcem NOV Jugoslavije. |
Osrednji del: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, osamosvojil zapis |
2.10.2022. 00:00 |
— |
D. Zlatič
D.Divjak dodal opis 31.5.2022
M. Hladnik fotografije in ločil oba spomenika v samostojna zapisa. 2. 10. 2022 |
— |
Italija |
— |
|
Spominski dom Franceta in Borisa Kidriča, Knežec |
France Kidrič, slovenski literarni zgodovinar, trikratni dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, leta 1923/24 peti rektor ljubljanske univerze, leta 1938 med ustanovitelji Akademije znanosti in umetnosti, kasneje 1945–1950 pa predsednik SAZU, se je rodil in prvih nekaj let bival v Ratanski vasi, kjer je bivala tudi družina Siter. Ko je postal univerzitetni profesor je Knežec postal njegova last. Boris Kidrič, ki je bil s steklarsko tradicijo tesno povezan, je bil rojen 10. aprila 1912 na Dunaju. Ob izbruhu prve svetovne vojne se je celotna družina preselila v Rogaško Slatino na Knežec, ki se nahaja pod mestnim pokopališčem oz. cerkvijo Sv. Trojice. Lastnik Knežca, kmet Vinko Žurman, je z ženo prijazno pomagal podpirati revne dijake in študente, med drugimi tudi Franceta in kasneje Borisa Kidriča. V obdobju počitnic se je Boris v glavnem zadrževal v kmečki stavbi na Knežcu in tako že leta 1927 stopil v stik s komunističnimi steklarji v Rogaški Slatini. Po vojni je Muzej revolucije Celje (danes Muzej novejše zgodovine Celje) hišo preoblikoval v spominsko hišo z vključujočo razstavo (en del je bil posvečen Francetu, drugi del pa Borisu in delovanju NOB na Kozjanskem). Spominski dom je vpisan v register kulturnih spomenikov in uvrščen med zgodovinske spomenike I. kategorije. Hiša dandanes nima več funkcije muzeja, saj je že nekaj časa zaprta in v čedalje slabšem stanju. Ogled zunanjega dela hiše je možen kadarkoli pri dnevni svetlobi. Marjetka Kidrič si skupaj celjskim muzejem prizadeva, da bi lastništvo hiše in skrb zanjo prevzela občina Rogaška Slatina.
|
Do spominskega doma na Knežcu lahko pridete, če se napotite iz Rogaške Slatine v smeri proti mestnemu pokopališču in cerkvi Sv. Trojice. Po 600 metrih vzpenjanja, ki se prične od župnijske cerkve pri Sv. Križu, boste na levi tik pred zadnjim večjim vzponom zagledali odcep za Brestovško cesto. Sledite tej poti še nadaljnjih 350 metrov in prispeli boste na cilj (v smeri vožnje na desni strani). |
V TEJ HIŠI JE PREBIVAL S SVOJO DRUŽINO DR. FRANCE KIDRIČ, SLOVENSKI SLOVSTVENI ZGODOVINAR IN PREŽIVEL SVOJA MLADA LETA NJEGOV SIN BORIS KIDRIČ PETER, PREDSEDNIK PRVE SLOVENSKE VLADE IN VELIKI JUGOSLOVANSKI REVOLUCIONAR. |
— |
— |
Poškodovani spomeniki |
— |
Daniel Siter, 20. 12. 2016 |
— |
10.11.2025. 17:38 |
— |
Spominska soba |
Rogaška Slatina |
1195 Rjavica, 58/1, podatek o lastniku ni javen |
|
Lokavec, Plošča 2 padlima |
Plošča je pravokotne oblike (70 X 50 cm) iz sivega marmorja, napis je vklesan. Datum odkritja: 1978
|
Na dvoriščni fasadi hiše Lokavec 178 |
|
Ferjančič Alojz |
1978 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
13.3.2023. 00:00 |
30.12.2025. 10:04 |
M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografije. --
M. Kermavnar, 13.3.2023, popravil besedilo na spomeniku po besedilu M. Luštrek. --
M. Kermavnar, dodal podatke iz Sistory in avtorja plošče ter datum postavitve. -- |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
2381 LOKAVEC, 2983/1 |
|
Lokavec, Plošča ustanovitvi 1. odbora OF za Lokavec |
Plošča je pravokotne oblike (40 X 50 cm), iz sivega marmorja, napis je vklesan in obarvan. Datum odkritja: 1.5.1965 Dopolnilo: Hiša na posestvu Rovtarše (prvi lastnik se je menda priselil iz Rovt) je opuščena in razrušena, plošča pa očitno odstranjena. Vaščani so povedali, da se potomci po smrti starega gospodarja niso mogli dogovoriti o delitvi dediščine in so pustili domačijo propasti. Plošča je že dolgo tega izginila. Bližnji sosed se še spominja, kako so kot šolarji nastopali pred hišo na nekdanji dan OF. |
Plošča je bila na dvoriščni fasadi nekdanje hiše Lokavec 143. Sedaj je zapuščena. in razvalina.
Danes nosi to številko druga stavba.
V Slokarjih za hišo št. 182 zavijemo levo. Cesta se kmalu spremeni v kolovoz, po brvi prečka Lokavšček, zavije desno in se spremeni v stezo. Ko zavije ostro levo, preide v redek gozd in v nekaj minutah "tavanja" privede do ruševin. |
|
— |
1. 5. 1965 |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
28.8.2020. 00:00 |
30.12.2025. 10:29 |
M.Kermavnar, 13.3.2023, dopolnil s sliko in besedilom Mojce Luštrek.--
M. Kermavnar, 30.12.2025, dodal sliko iz gradiva Zavoda za spomeniško varstvo Gorica, 1982. -- |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
2381 LOKAVEC, 1834/17 |
|
Planinski dom Rašiške čete |
V gostinski sobi je na steni tipkopisna zgodovina Rašiške čete in njenih padlih borcev ter faksimile nemškega razglasa z napovedjo nagrade za odkritje banditov. 28. julija so se gameljska, šmarnogorska in rašiška četa združile v Rašiško partizansko četo s komandirjem Stanetom Koscem, ki je prisegla 31. 7. pod zastavo, ki je bila na eni strani rdeča s srpom in kladivom, na drugi strani pa slovenska trobojnica z napisom V boj za svobodo. Četa je štela 54 borcev, med njimi šest žensk. 20. sept. so iz Mengeško-Moravške čete, Kamniške, Radomeljske in Rašiške čete ustanovili Kamniški partizanski bataljon. 18. sept. 1941 so na ovinku "pri pasjem potoku" pod Rašico s puškomitraljezom napadli avto s 6-člansko nemško vojaško komisijo in jo pobili. Dva dni za tem so Nemci 100 od 120 prebivalcev izgnali na Hrvaško, vas pa požgali. Partizani so se razkropili in prebegnili čez mejo v italijansko okupacijsko cono. Skupina z ranjenci se je ustavila v Selu pri Vodicah. Bolničar čete jo je izdal, v boju sta padla Maks Pečar in Franc Krmelj iz Pirnič, pet pa so jih zajeli, med njimi Staneta Kosca in intendantko Rezko Dragar. 1941 je bila Rašiška četa najbolj borbena enota v okolici Ljubljane. Dala je štiri narodne heroje: Stane Kosec iz Gamlej, Maks Pečar, Janez Bzjak, Rezka Dragar iz Črnuč. Narodna heroja sta tudi Lojze Kebe iz Tacna in Franc Ravbar - Vitez iz Črnuč. Spominsko ploščo je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač, odkrita je bila 25. junija 1976 na pobudo občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Šiška. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 43. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 86-87. |
Na fasadi ob vhodu v Planinski dom Rašiške čete na Vrhu Staneta Kosca, Rašica 50. Do sem iz vasi Rašica in od Šinkovega turna pripeljejo gozdna cesta in več označenih planinskih poti (iz Rašice, z Dobena, od Gobavice ...). |
NA TEM OBMOČJU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 8. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
1746 RAŠICA, 745/8 |
|
VELIKA LIGOJNA - HAFNER Stanko, grob |
Grob je na sredini poseke daljnovoda. Predstavlja ga betonski okvir, nagrobnik je kovinski križ s pritrjeno kovinska ploščica velikosti 20 x 20 cm, na kateri je vgraviran napis. Hafner Stanko je bil borec Dolomitskega odreda in njegova poslednja želje je bila, da ga pokopljejo na tistem mestu, kjer je padel. Grob so uredili kmalu po osvoboditvi 1945. leta. |
Nad cesto Velika Ligojna - Razpotje, okoli 400 m iz vasi Velika Ligojna, poteka na kovinskih stebrih elektroenergetski daljnovod v treh snopih. Na desni strani ceste in pod levim robom daljnovoda je dovozna pot do vodohrama. Napotimo se po tej poti, gremo mimo vodohrama navkreber ob robu poseke še nekaj deset metrov, kjer opazimo kažipot, ki kaže proti sredini poseke, proti srednjemu snopa daljnovoda. Pod večjo smreko je Hafnerjev grob. |
V BOJU Z ITALIJANSKIM OKUPATORJEM JE BIL TU 6.VII.42. SMRTNO ZADET IN POKOPAN STANKO HAFNER IZ DOLNICE, STAR 36 LET. SLAVA BORCEM ZA SVOBODO! |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 14. 2. 2017 |
— |
— |
— |
grob, spominsko znamenje, kraj zgodovinskega dogodka |
Vrhnika |
k.o.1998, parc.št.:940/1 |
|
Tržiška partizanska četa, Gozd |
Plošča je posvečena ustanovitvi Tržiške čete 7. 7. 1941, prvi partizanski enoti v kranjskem okraju. Odkrili so jo oficirji JLA in člani Osvobodilne fronte Križe 22. 12. 1948. Prvotni napis na plošči je bil v srbščini. Od spomenika do spomenika (slika 3), kaže prvotno obeležje. Kdaj so ga nadomestili z novim, ni podatka. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 32. EŠD 21083 |
Na zahodni fasadi hiše Gozd 3 (Jurjeva hiša). |
Na tem območju je bila 26. 7. 1941 ustanovljena Tržiška partizanska četa. V spomin na ta dogodek in v zahvalo padlim tovarišem, ki so postavili temelj slovenski vojski, so ploščo odkrili podčastniki in častniki vojašnice ter aktivisti OF iz Križ. 22. 12. 1948 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15. 4. 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Tržič |
— |
|
Jeromova sirarna na Uskovnici |
Spomin na preživele hude čase, zelo zanimiv način ohranjanja tudi kulturne dediščine. |
Na glavni peš poti na Triglav na Uskovnici v dobro označeni sirarni, dostopno samo, ko so lastniki prisotni. |
V zahvalo teti Ivani roj. Berce Jeromovi Johani in v spomin mojemu očetu Alojzu Bercetu-Jeromovemu Lojzu ter mami Mariji s katero smo trije otroci v tem stanu preživeli leto 1943 Opremil in izdelal junija 2011 novo Jeromovo sirarnico na Planini Uskovnica Rudi |
— |
— |
— |
— |
Matjaž Rebolj, 12.12.2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Bohinj |
Bohinjska Srednja vas, 1134/1 |
|
Ustanovitev rajonskega odbora OF. |
Na stanovanjskem bloku Parmova 47 je na fasadi, ki gleda na cestona levi strani med dvema oknoma v visokem pritličju vgrajena spominska plošča iz temnega marmorja, širine 60 in višine 50 cm. Pod njo je nastavej za venec širine 7, višine 5 ter globine 8 cm. Napis je že slabo čitljiv. Tu so se julija 1941 zbrali člani KP, predstavniki krščanskih socialistov in Sokola Bežigrad ter ustanovili prvi rajonski odbor OF Bežigrad. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. Obeležena je utanovitev prvega rajonskega odbora OF Bežigrad, na kateri so prisostvovali člani KP, predstavniki krščanskih socialistov in Sokola Bežigrad. Plošča je bila odkrita 9. septembra 1959. Vira: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 13. Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 133. |
Na južni fasadi stanovanjskega bloka Parmova 47 je plošča, vidna s pločnika. |
V TEJ HIŠI JE BIL V JULIJU 1941 USTANOVNI SESTANEK OF ZA RAJON BEŽIGRAD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 26. september 2019 |
— |
— |
S.Gradišnik, 23.3.2022. |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
Spominska plošča padlim članom Gasilskega društva v Gasilskem domu |
Plošča je pritrjena na vzhodno steno v stopnišču v stolpu Gasilskega doma Sevnica - Kulturne dvorane. Vir: knjiga Pomniki NOB v občini Sevnica, str. 92. |
Vhod v Kulturno dvorano v Gasilskem domu Sevnica - stopnišče. |
... 1941 - 1945 .... Za svobodo so dali svoja življenja Juhant Janez, roj. 1900 Černič Franc, roj. 1897 Planinc Ivan, roj. 1912 Konec Karel, roj. 1913 Vimpolšek Jožef, roj. 1887 Senica Ernest, roj. 1909 |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore, 24. 2. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Sevnica |
— |
|
Kamnje, Plošča Albinu Vodopivcu |
Spominska plošča je kvadratne oblike, izdelana v bronu. Datum odkritja: 4.10.1976 |
Sredi vasi na dvoriščni fasadi hiše Kamnje 57 |
PREDSEDNIK GORIŠKEGA OKRAJA KAMNJE KOMITE OK ZKS AJDOVŠČINA |
— |
4. 10. 1976 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
28.8.2020. 00:00 |
30.12.2025. 10:51 |
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
2388 KAMNJE, 7 |
|
Mehanične delavnice Železarne Jesenice |
Odkrita sept. 1946. Fotografijo plošče imajo tudi v Zgornjesavskem muzeju. Tako kot tudi druge plošče iz železarne ne, tudi ta ni bila sprejeta v RKD oz. je bila iz njega črtana. Do marca 2018 je plošča, ki se je do 2017 nahajala v prostorih podjetja Pilar, veljala za izgubljeno.
|
Stavba pripada železarni Acroni, Jesenice. |
KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS NARODNI HEROJ SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 8. 2017, foto 3. 5. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 1939/14 |
|
Tiskarna ob Savskem potoku |
Ni v RKD. |
Na vzhodni strani makadamske ceste, ki se vzpenja po grapi ob Savskem potoku iz vasi Sava proti severu, 100 m pred hišo Cirkuše 1a, pod kamnito pečino. Zraven je še spomenik padlemu partizanu |
TU V BLIŽINI JE DELOVALA 13. 9. 1987 OO ZZB Litija |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 30. 4. 2018 |
— |
— |
— |
iz prodnikov zidana piramida z zvezdo |
Litija |
1833 SAVA PRI LITIJI, 1211/8 |
|
PLEŠIVICA na Barju - spomenik prvemu sestanku aktivistov OF Notranje Gorice |
EŠD: 11595 Granitna plošča nepravilne oblike in z vklesanim napisom je vbetonirana v ploščo velikosti 60 x 80 x 8 cm. Ta napisna plošča pa je vbetonirana v podstavek velikosti 100 x 60 cm. Spomenik so postavili 1979. leta, stoji ob gozdni poti, na jugozahodnem delu osamelca Plešivica nad Notranjimi Goricami. |
V Notranjih Goricah poiščemo cesto Na Peske in se po njej napotimo navkreber. Ko pridemo do naslova Na Peske 26, gremo na levo in se po gozdni poti nad hišo štev.25 napotimo v gozd. Po okoli 300 m pridemo do pomnika, ki je ob stezi in oddaljen okoli 10 m od travniške površine, ki se razteza v SV smeri. |
NA TEM MESTU JE BIL 15. MAJA 1941. PRVI SESTANEK AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE KO ZZB NOV |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 25.3.2018. |
— |
— |
— |
spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka |
Brezovica |
k.o. Brezovica - 1724, parc. št. 2818 |
|
Grobišče na Strgarjevem in Koželjevem v Raduhi |
Grobišče sedmih borcev iz " Tehnike" IV. operativne cone, ki so jih Nemci postrelili na tem mestu 4. januarja 1945 v gozdu. Domnevno gre za ujete borce ob napadu na Lučko kočo dva dni prej. EŠD 4572 |
Tik pred krajem Luče zavijem desno na lokalno cesto. Smerokaz Na Hribru. Po cesti v hrib 600 m, kjer parkiramo. Desno domačija,mi pa gremo gremo levo ob travniku in nato v gozd po poti - 300m. |
V SPOMIN 7 BORCEM TEHNIKE 4.OP. CONE KI SO BILI USTRELJENI KOT OKUPATORJEVI TALCI DNE 4.1.1945 SLAVA JIM ZB NOV LUČE 4.6.1979 |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 25.10.2017 |
— |
— |
— |
S kamnom obzidano grobišče in na zgornji strani je vzidana granitna plošča |
Luče |
k.o.Raduha, p.š.356/2, lastnik:Stanko Stergar, Raduha 65, Luče |
|
Krško, Boncelj Franc - Tomaž |
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123
|
Pokopališče Krško. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Cesta krških žrtev 130B, Krško. |
[križ] BONCELJ FRANC - TOMAŽ * 28. 2. 1909 + 12. 7. 1943 Na Ti bo lahka slovenska zemlja! |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
26.9.2025. 15:43 |
28.9.2025. 18:42 |
— |
Nagrobnik |
Krško |
K. o. 1321 LESKOVEC, št. parc. 994/1 |
|
Gradišče na Kozjaku |
Skupni grob dveh partizanov, ki sta padla na območju Gradišča v spopadu med
borci Lackovega odreda in nemškimi vojaki. Pri grobu je bil 1962 postavljen 8 m
visok granitni spomenik s posvetilom padlim borcem Lackovega odreda. https://www.google.si/maps/place/Kulturno+umetni%C5%A1ko+dru%C5%A1tvo+Gradi%C5%A1%C4%8De+na+Kozjaku/@46.6378054,15.4284529,3a,90y,333.34h,84.44t/data=!3m6!1e1!3m4!1sP4iQVRqXJLhuRey7Qs8gXA!2e0!7i13312!8i6656!4m8!1m2!2m1!1zR3JhZGnFocSNZSBuYSBLb3pqYWt1IDM5LCBHcmFkacWhxI1lIG5hIEtvempha3U!3m4!1s0x476f99ff9f8138d1:0x5dbc0aa40cb01c5f!8m2!3d46.6378588!4d15.4279311?hl=sl Podrobosti dogodkov prinaša vir: Marjan Žnidarič, Spominska obeležja Lackovega odreda, Maribor, 2007, str. 51 Komandant Lackovega odreda je 31. januarja 1944 dobil obvestilo, da je na Holantovi domačiji na Gradišču skupina gestapovcev. Lackovci so se odločili, da bodo gestapovsko skupino presenetili in uničili. Zbrali so patruljo dvajsetih borcev 1. bataljona, ki bi jo naj vodil namestnik komandanta bataljona. Vodenje skupine je samovoljno prevzel namestnik komandanta Dragutin Babić, ki je napad na gestapovce vodil drugače, kot je naročil komandant odreda. Posledica tega je bila, da so v spopadu pri Holantu, ki je trajal kako uro, padli trije partizani, namestnik komandanta Dragutin Babić, referent za zveze Slavko Bedina in mitraljezec Jože Jerbič, en partizan pa je bil lažje ranjen. Padli so tudi štirje gestapovci. |
Na križišču nasproti hiše (šole) Gradišče na Kozjaku 39. |
prva plošča: TU SO POKOPANI BORCI LACKOVEGA druga plošča: SVET JE BIL SVETLI DAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano 11. 1. 2020 |
— |
— |
S.Gradišnik, dodal foto 1,2 in 3, 20. 4. 2023 |
obelisk |
Selnica ob Dravi |
— |