Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
1553
Predgriže, spomenik Logaškemu bataljonu

Spomenik predstavlja kamnit kvader, visok 180 cm, s stranicami po 50 cm. Napis je vklesan.

EŠD 19478

Na levi strani ceste Črni vrh - Godovič, nasproti kmetij s hišnima številkama Predgriže 32 in Predgriže 32 a oz. kar nasproti križa Klavžar.

Na tem kraju je Logaški bataljon pri zavarovanju goriške fronte med 21. in 24. IX. 1943. leta uspešno zadrževal nemško motorizirano kolono iz Godoviča v Vipavsko dolino. V boju sta padla

Jože Tolazzi in 
Zdenko Gregorič

September 1988

OO ZZB Logatec

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 9. 12. 2012, 18. 4. 2017
kamnit kvader z zvezdo in plamenom, kraj zgodovinskega dogajanja
Idrija
k.o. 2365, parc. št. 1314/1
7069
Spominska plošča črneškim borcem za svobodo.
Na gasilskem domu v Črnečah je bila spominska plošča, ki priča o pobitih domoljubih, žrtvah dravograjske gestapovske mučilnice. Ploščo so prestavili na mrliško vežico v Črnečah. Prebivalci Črneč kljub vsemu niso prenehali podpirati narodnoosvobodilnega gibanja. Močno je bila razvita kurirska in obveščevalna dejavnost (Svetina, Hace, Vrhovnik, Ferarič in Golob). Med črneškimi partizanskimi borci se je posebno odlikoval Grabner Benedikt-Dušan, komandant 3. bataljona Zidanškove brigade, ki je padel na Skomarju. Vir: Ludvik Pušnik,Po poteh spomina. 
Mrliška vežica v Črnečah, poleg novega gasilskega doma.

ŽIVLJENJE SO DALI V BOJU ZA PRAVDO LJUDSTVA SVOBODO NARODA 1942 - 1945 GRABNER BENEDIKT-DUŠAN S ČRNEŠKE GORE PITINO MAKS IZ PODKLANCA DELAMEJA MIRKO Z DOBROVE LUKANC ANTON IZ PODKLANCA NOVAK FRANC S ČRNEŠKE GORE NJIHOVE MRTVE OČI BEDIJO VEDNO OPOMNJA ZVESTOBE DOMOVINI.

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik.
27.11.2021. 00:00
S.Gradišnik, dodal fotografije in opis lokacije, 4.12.2021.
Spominska plošča.
Dravograd
828 ČRNEČE, 182/4
798
Spomenik Cenetu Štuparju - Matevžu

OPIS SPOMENIKA: prezentiran tloris kamnitih zidov hiše s spomenikom, postavljenim na kraju, kjer je Gestapo 15. 11. 1944 ustrelil Ceneta Štuparja, borca Rašiške čete. Spomenik je odkrila Zveza borcev Črnuče - Ljubljana 1946 - 1947. 

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 15.

EŠD 11939

Spomenik Cenetu Štuparju stoji v gozdu ob poti Črnuče - Dobeno v občini Trzin.

NA TEM MESTU JE 15 NOVEMBRA 1944 ZADET OD FAŠISTIČNIH STRELOV IZKRVAVEL BOREC ZA PRAVICE LJUDSTVA CENE ŠTUPAR - MATEVŽ

Obstoječi spomeniki
Saša Perović, december, 2016
kamnita plošča, kraj zgod. dogodka, memorialna dediščina
Trzin
k.o.1961, parc. št. 1562
9227
Avber
Plošča je na obcestni fasadi Doma krajevne skupnosti Avber 41

ZGODOVINSKI DAN 7. 5. 1944
SO NA TEM MESTU NEMCI
NAPADLI KOMANDO MESTA SEŽANA
IN POŽGALI ŠOLO. 
                                 ZB AVBER

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 1.8.2024
1.8.2024. 00:00
Spominska plošča
Sežana
K. o. 2421 Avber, parc. št. 79/4
8764
Vnanje Gorice, pokopališče, Sedej Stanko

SIstory navaja Ime in priimek: Stanislav Sedej, Oče: Jakob, Mati: Ivana,  Datum rojstva. 00. 00. 1910, Kraj rojstva: Vnanje Gorice, Kraj bivanja: Vnanje Gorice, Stara občina: Brezovica pri Ljubljani, Nova občina. Brezovica, Poklic (soc. status): orožnik, Datum smrti/izginotja: 03. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Lublin, Kraj pokopa: Lublin, Država pokopa: Poljska.


Opomba: Datum rojstva se v SIstory razlikuje od datuma rojstva na nagrobniku.

.  
Stanko Sedej je napisan tudi na spomeniku borcem NOB in žrtvam fašističnega nasilja (Interniranci) v Vnanjih Goricah.

Pokopališče Vnanje Gorice, ob zidu, vzporednem s cesto, ki vodi na pokopališče - desno od vhoda v Cerkev Sv. Trojice, 1. grob z leve strani vrste.

[križ]
SEDEJ

SIN STANKO   * 1907      +1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 26.1.2024, po slikah in predlogi Zdenke Primožič
26.1.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Brezovica
K.o. 1724 Brezovica, parc. št. 1048
2538
Brigita Bahunek

Na pokopalipču v Starem trgu pri Slovenj Gradcu so soborci pokopali svojo borko iz NOB Brigito Bahunek.

Grob sedaj vzdržujejo člani borčevske organizacije ZB Slovenj Gradec.

Ob cesti Slovenj Gradec- Podgorje je lokacija slovenjegraškega pokopališča, kjer na levi strani obstoječega pokopališča leži grob in spomenik borki Brigiti.

BAHUNEK BRIGITA

BORKA   N. O. B.

1924  -  1975

Obstoječi spomeniki
Jože Vrabič 11. november 2017
Marmornata plošča, grob s spomenikom
Slovenj Gradec
51/2, Podgorje, Mestna občina Slovenj Gradec
2164
KRŽETI št. 8 - spomenik padlima aktivistoma Videniču in Gorniku

Portreta obeh padlih aktivistov ter reliefirani napis so v kovinski plošči, bron, velikosti 65 x 60 cm, ki je vgrajena na vzhodnem pročelju propadajoče hiše Kržeti 8, okoli 1,5 m od tal.

Spominska plošča v spomin padlima Albinu Videniču in Petru Gorniku, ki sta padla po izdaji v spopadu z Nemci in domobranci, je bila odkrita leta 1967.

Pokrovitelj vzdrževanja je bila OBČINSKA KONFERENCA ZKS RIBNICA.

Iz Sodražice gremo po asfaltirani cesti proti Loškemu potoku. Na vrhu Vagovke pridemo do križišča, kjer na desno pelje cesta proti naselju Petrinci. V zaselku Sevec, ki je okoli 750 m oddaljen od križišča, zavijemo na levo in po 300 m smo v naselju Kržeti.

ALBIN VIDENIČ      -       PETER GORNIK

SEKRETAR                       AKTIVIST OF

OK KPS

SODRAŽICA

PADLA 5.8.1944. V TEM KRAJU

T. Bizjak, 19.8.2017-corr 19.6.2019
spominska plošča s portretoma padlih, kraj zgod. dogodka
Sodražica
k.o.1621 - Gora, parc. št. 2579
1655
Rojstna hiša Josipa Vandota

Vandot je umrl v zavezniškem bombardiranju kraja Trnjanski Kuti, kamor je bila izseljena družina med drugo svetovno vojno.

Podbreg 27, Kranjska Gora

TUKAJ RODIL SE JE JOSIP VANDOT.
PISAL JE KNJIGE ZA MLADI ROD.
ŽIV OHRANILI MU BODO SPOMIN
KEKEC IN MOJCA IN KOSOBRIN.
15. I. 1884 -- 11. VII. 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 24. 3. 2011
1.5.2025. 00:00
M.Kermavnar, 1. 5. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografiji 3/1 in 3/2.
Spominska plošča
Kranjska Gora
2169 KRANJSKA GORA, 104
326
Kulturni dom Kokrške čete in spominska plošča ustanovitvi partijske organizacije v Šenčurju

Kulturni dom Kokrške čete - nadstropna zidana stavba zgrajena 1946-1948, dograjena 1968-1970. V Dom Kokrške čete (ustanovljena na tem mestu 10. 12. 1941) preimenovana 1977. Spominska plošča ustanovitvi partijske organizacije Šenčur iz marmorja (60 cm x 40 cm).

V stanovanju Toneta Štefeta v nekdanjem velikem Grajzarjevem gospodarskem poslopju, ki je stalo na mestu današnjega Doma Kokrške čete , je Janez Mlakar s pomočjo jeseniškega partijskega vodstva in predstavnika Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo ustanovil ilegalno partijsko organizacijo v Šenčurju. Poleg Mlakarja so se ustanovnega sestanka udeležili Tone Štefe, Janez Pipan in Janez Markun. Prvi sekretar je bil Tone Štefe. Pozneje je v istem stanovanju o nalogah partijske organizacije in njenih članov govoril delavski pisatelj in predstavnik jeseniškega okrožnega partijskega vodstva Tone Čufar. Partijska organizacija je leta 1939 v Šenčurju ustanovila tudi SKOJ.

Spominsko ploščo sta ob krajevnem prazniku Šenčurja decembra 1981 odkrila OK ZKS Kranj in OO ZKS Šenčur.

VIRI: 

Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 28.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=14458

EŠD: 14458, memorialna dediščina

OPOMBA: plošča je bila odstranjena (nameščena za opažno stekleno vitrino - slika 1), apel Občini Šenčur k vzpostavitvi prvotnega stanja

OPOMBA: plošča je bila odstranjena, apel Občini Šenčur, da poskrbi, da se enota kulturne dediščine (spominska plošča) namesti na mesto kjer je bila, v neoporečni obliki !

NA KRAJU, KJER STOJI TA DOM,

JE BILA V NOVEMBRU 1934

USTANOVLJENA PARTIJSKA

ORGANIZACIJA ŠENČUR.

OK ZKS KRANJ

OO ZKS ŠENČUR

1981

Uničeni spomeniki
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014
objekt, spominska plošča
Šenčur
5242
Plave, Grobnica padlim v NOB, na pokopališču
V Plavah preko mosta na desni breg Soče in skozi zaselek Prilesje pri Plavah do pokopališča na koncu ceste.

VSE
KAR JE VELIKEGA
RODI TRPLJENJE.
NEZNANIM BORCEM
OB 20-LETNICI VSTAJE.
ZB PLAVE

Obstoječi spomeniki
MK 9. 4. 2020, slike M. Hladnik 25. 4. 2020
25.5.2020. 00:00
Kanal ob Soči
2275 PLAVE, 776/3
6624
Ruše - Spominska plošča izgnancem

Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in  v spomin  umrlim v izgnanstvu,  Zdenka Kaplan,Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

Na poslopju ŽP Ruše, Pri kolodvoru 1.

                      IZGNANCEM - ŽRTVAM    
                     FAŠISTIČNEGA NASILJA    
.
      IZ RUŠ, S SMOLNIKA IN IZ BISTRICE JE
               OKUPATOR LETA 1941 IZGNAL
    STOSEDEMINDEVETDESET RODOLJUBOV.
    ŠESTNAJST JIH JE DALO V NOB ŽIVLJENJE
    ZA SVOBODO.
.
     KO VAM NASILJE VSE JE VZELO,
     SRCE VAS BRATSKO JE SPREJELO
     V TRPLJENJU STE STKALI TRDNE VEZI,
     SPOMIN NA TA ČAS NAJ TRAJNO ŽIVI.

.
     SEPTEMBER 1987                ALCHROM     
                                             KO ZB NOV RUŠE   

Obstoječi spomeniki
D.Divjak 6.april 2021 , 15.4.2022 S.Gradišnik, dodal fotografije, 5. 10. 2023
5.10.2023. 00:00
D.Divjak dodal tekst s plošče 15.4.2022
Spominska plošča
Ruše
K.o.: 665-RUŠE, št.parc.: 1814
2625
Spominsko obeležje pri Cibrovi domačiji

Spominsko obeležje je posvečeno prvoborcu Jakobu Božnarju, ki je padel 22. maja 1942 pri Cibrovi domačiji, obeležje so odkrili leta 1968. Dostop je skozi Puštal po dolini Hrastnice in Jarčkove grape.

22. maja 1942  je Škofjeloška četa prečkala Hrastniško grapo in se na poti proti Sv. Ožboltu približevala Cibrovi domačiji na Sv. Andreju. Borec Jakob Božnar se je po opravljenih poizvedovanjih na Oberšah približeval Cibrovi domačiji, kjer naj bi dohitel svojo četo. Pri lipi v bližini domačije sta ga iz zasede ustrelila dva obmejna stražarja iz domobranske postojanke v Črnem Vrhu.

Več...
Podatki o padlem borcu:
Jakob Božnar, rojen 12. oktobra 1914 pri Sv. Barbari, gozdni delavec, pred odhodom v partizane je stanoval v Puštalu, v Cankarjev bataljon je vstopil 19. decembra 1941 in sodeloval pri vdoru v gestapovske zapore v Škofji Loki 21. decembra 1941. Udeležil se je poljanske vstaje  in dražgoške bitke. Kot borec Škofjeloške čete je 22. maja 1942 vodil četo k Sv. Andreju z desne na levo stran Hrastnice, pri Cibrovi kmetiji je bil iz zasede ustreljen.

Avtor zapisa: Franc Podnar

Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 39-40.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 263.

Iz S. Andreja mimo cerkve v smeri Sv. Ožbolta, 150 m. Plošča je pod staro lipo pred osamljeno kmetijo.

BOŽNAR JAKOB
PARTIZAN – PRVOBOREC
ROJ. 12. 10. 1914
PADEL 22. 5. 1942
SLAVA MU!

ZB PUŠTAL

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 17.12.2017
Grob s ploščo
Škofja Loka
Sveti Andrej 33
3019
Spominska plošča na hiši Franca Plesnika
V Logarski dolini - domačija Plesnik. Nasproti gostišča Ojstrica.

TU JE LETA 1944 DELOVALA ANGLOAMERIŠKA VOJAŠKA MISIJA POD ZAŠČITO KOROŠKEGA PARTIZANSKEGA ODREDA

IN 1944 AN ALLIED MILITARY MISSION WAS LOCATED HERE, UNDER THE PROTECTION OF SLOVENE PATISANS - KOROŠKI PARTIZANSKI ODRED

GLAVNI ODBOR ZZB NOB SLOVENIJE 7.SEPTEMBER 1996

Sandi Grudnik, 22.4.2018 - nedokončano
Marmorna plošča
Solčava
k.o. Logarska dolina,
1088
Padlim bratom Debevec

Spominska plošča je vzidana na južno stran fasade hiše pokojne Marije Debevec, poročene Turšič, sedaj družine Suhadolc.

Franc Debevec - Miha je padel kot sekretar rajonskega komiteja Borovnica v noči 1. na 2. julij 1944.  na križišču pri Šeligovi hiši v Preserju, ko sta s soborcem Andrejem Petelinom – Kmetom trosila letake in pribijala plakate. Padla sta v domobransko zasedo. Debevca je zadel rafal iz puškomitraljeza in je bil takoj mrtev.  

Jakob Debevec  je padal v Kožlješkem Logu 28. 8. 1944. Verodostojnega zapisa o smrti ni.

Ivan Debevec – Pero je padel pri Rakitni leta 20. 7. 1944. Partizani so med Šumnikom in Zabočevom ujeli domobranca in ga odpeljali proti Rakitni. Domobranci iz Borovnice so takoj poslali nekaj patrulj za ugrabitelji. Zasledovalci so se jim kmalu zelo približali in ko so nanje odprli ogenj, sta padla smrtno zadeta Debevec Ivan – Pero in Jožef Kavčič – Milan. Niso pa zadeli Andreja Petelina – Kmeta. Ugrabljeni domobranec se je nato vrnil k svojim.

Po bratih Debevec se danes imenuje Ulica Bratov Debevec v Borovnici.

Pokopani so na pokopališču v Borovnici.

Arhiv ZB NOB Borovnica

Stanko Petelin – Vojko, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje v NOB, Ljubljana, OK SZDL Vič-Rudnik, 1983 (stran od 346 in 347 in 360 in 362)

Skozi vas Brezovica pri Borovnici proti vojaškemu objektu. Pr ibližno 500 m od Gasilskega doma na križišču levo in skozi naselje približno 300 m do domačije Brezovica pri Borovnici 20 na levi strani.

V TEJ HIŠI

SO SE RODILI IN ŽIVELI BRATJE

DEBEVEC FRANC roj. 24. 4. 1920 umrl    2.7.1944

DEBEVEC JAKOB  roj. 24. 7. 1922 umrl  28.8.1944

DEBEVEC IVAN     roj. 25. 6. 1924 umrl  20.7.1944

KI SO KOT BORCI NOB

DALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO

SLAVA JIM !

O.O.Z.B BOROVNICA

Peter Palčič marec 2017
Spominska plošča
Borovnica
2006, 120
710
Gorenje Vrhpolje, borcem in aktivistom gorjanskega področja in bratskega sodolovanja s hrvaškimi partizani

Spomenik je posvečen italijanskemu bombardiranju vasi 19. februarja 1943, ki je vas močno poškodovalo in zahtevalo dve smrtni žrtvi.

Pet kamnitih stebrov z izklesanim stiliziranim Triglavom v zgornjem delu, je postavljeno v obliki peterokrake zvezde. Na dveh je izklesano posvetilo. Spomenik je bil postavljen 23. julija 1967, ob 25. obletnici ustanovitve Gorjanskega bataljona na pobudo ZB NOV Krško in Novo mesto, avtor je Zdenko Hlavaty.

Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 10.

EŠD 4192

PRI GASILSKEM DOMU V GOR. VRHPOLJU, hišna št. 86.

Prvi spomenik:

V SPOMIN BORCEM IN AKTIVISTOM GORJANSKEGA PODROČJA IN BRATSKEGA SODELOVANJA S HRVAŠKIMI PARTIZANI POSTAVILI OB 25 LETNICI USTANOVITVE GORJANSKEGA BATALJONA ORGANIZACIJE ZB NOV KRŠKO IN NOVO MESTO JULIJA 1967

Drugi spomenik:

ZDAJ PA PRELIJ SE MI PESEM V RAHEL PRERAHEL DIM ČEZ GOMILE ZAPLAVAJ DA KOMAJ ZGANE SE SAPICA POMLADANJA IN S TIHO SOLZO OROSI SPOMIN VSEH NJIH  KI DUŠA POD TIHO RUŠO V SVOBODO JIM SANJA.

O. ŽUPANČIČ

Obstoječi spomeniki
Doroteja Jančar 31.8. 2020 fotografije dodal A.Petrovič
prostostoječi spomenik
Šentjernej
2989
Spominski kamen na Brnkovi Pstoti

Spominski kamen na Brnkovi Pstoti je posvečen enajstim partizanom, ki so padli v času 1942–1945 v okolici Osolnika, Sv. Barbare, Sv. Ožbolta in Sv. Andreja. Odkrili so ga 4. julija 1963 (po drugi navedbi 4. julija 1962), dostop je iz Puštala po dolini Hrastnice in Jarčkove grape.

Več... 
Podatki o padlih:
Jakob Božnar, rojen 12. oktobra 1914 pri Sv. Barbari, gozdni delavec, pred odhodom v partizane je stanoval v Puštalu. V Cankarjev bataljon je vstopil 19. decembra 1941 in 21. decembra sodeloval pri vdoru v gestapovske zapore v Škofji Loki. Udeležil se je poljanske vstaje  in dražgoške bitke. Kot borec Škofjeloške čete je 22. maja 1942 vodil četo k Sv. Andreju z desne na levo stran Hrastnice, pri Cibrovi kmetiji je bil iz zasede ustreljen.
Janez Bradeško - Taras, rojen 20. maja 1914, kmečki delavec, bil je oskrbnik Jamnikove domačije, po bitki Škofjeloške čete 11. marca 1942 z Nemci, se je priključil četi in bil kurir na razmejitveni črti. Padel je 29. oktobra 1942 v Tomažkovem gozdu pod Sv.Ožboltom.
Ivan Čemažar - Brdavs, rojen 25. junija 1920 na Formah, strojni tehnik, avgusta 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil intendant Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pri Sv. Barbari.
Vinko Drnovšek (ne Jenko) - Sivc, rojen 22. januarja 1926 v Retečah, dijak, julija 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, padel je kot kurir v bližini kurirskega zavetišča pri Jarčku  nad Hrastniško grapo 6. maja 1944.
Franc Hribernik, rojen 24. oktobra 1918 v Puštalu, mizar v Gorenjski predilnici v Škofji Loki, aktivist NOG od zime leta 1941. V partizane je vstopil junija 1943 in postal intendant Škofjeloške čete, v februarju 1944 je postal pomočnik intendanta Tomaževega bataljona Gorenjskega odreda in nato intendant bataljona. V jeseni 1944 je bil premeščen v Obveščevalni center Škofja Loka Gorenjskega vojnega področja. Padel je 1. maja 1945 na Žolščah (Puštal).
Anton Kržišnik - Groga se je rodil 20. maja 1918 na Sv. Ožboltu, bil je kmečki delavec. 4. maja 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, septembra 1943 je bil dodeljen v novoustanovljeno kurirsko postajo G-15 prve relejne linije. Padel je 24. maja 1944 pod Šinkovo domačijo pri Sv. Florijanu pod streli domobrancev iz Škofje Loke.
Franc Kosirnik, rojen 23. decembra 1914 v Lahovčah, februarja 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pod Osojami pri Sv. Barbari.
Jože Košir - Rajko, rojen 24. marca 1926 v Puštalu, kmečki delavec, od avgusta 1943 je bil kurir postaje G-13a v Polhovcu, nato pri terenskih kurirjih nad domačijo pri Jarčku nad Hrastniško grapo, padel je 6. maja 1944 v Hrastniški grapi.
Anton Pipan, rojen 30. januarja 1910 v Valburgi, delavec, stanoval je v Dragočajni, februarja 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pod Osojami pri Sv. Barbari.
Alojz Prezelj - Lovrač, rojen 21. junija 1910 pri Sv. Andreju, delavec, stanoval je v Bodovljah, marca 1943 je vstopil v Škofjeloško četo, nato je bil kurir na postaji G-15, padel je 16. aprila 1944 pri Sv. Barbari.
Janez Vehovec, rojen 26. junija 1904 v Smledniku, gradbeni delavec, marca 1944 je vstopil v Tomažev bataljon Gorenjskega odreda, padel je 30. marca 1944 pri Sv. Barbari.

Zapis: Franc Podnar

Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 309-311.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266.

Planinska pot med Osolnikom in Puštalom, tik ob poti, blizu je tudi znamenje.

V BOJU ZA SVOBODO SO PADLI NA TEM PODROČJU

BRADEŠKO JANEZ    1914    BARBARA     1942

BOŽNAR JAKOB        1916       ANDREJ     1942

PREZELJ ALOJZ         1910      ANDREJ     1944

VEHOVEC JANEZ      1903    SMLEDNIK    1944

PIPAN ANTON            1910    VALBURGA   1944

KOSIRNIK FRANC     1914      LAHOVČE    1944

ČEMAŽAR IVO           1920      VIRMAŠE     1944

JENKO VINKO            1926       RETEČE     1944

KRŽIŠNIK ANTON      1918      OŽBOLT       1944

KOŠIR JOŽE               1926       PUŠTAL      1944

HRIBERNIK FRANC   1918                            1945

      SLAVA JIM!

                                     ZB NOV PUŠTAL 1963

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 15.4.2018
Kamnit steber
Škofja Loka
9658
pokopališče Turjak
8366
Šenčur, pokopališče, Sajovic Franc

Sistory navaja Ime in priimek: Frančišek Sajevic, Oče: Janez, Mati: Marija, Datum rojstva: 19. 01. 1908, Kraj rojstva: Srednja vas pri Šenčurju, Kraj bivanja: Srednja vas pri Šenčurju, Datum smrti/izginotja: 13. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Lokve, Kraj pokopa: Srednja vas.

»Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […]Sajovic Franc, rojen 19. januarja 1908, Srednja vas           13. avgusta 1944, Lokve  […]« Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 223)

Opomba: Oblika priimka se v Sistory (Sajevic)  razlikuje od priimka na nagrobniku in v citiranem knjižnem viru (Sajovic).

Pokopališče Šenčur, stari del, 12. vrsta od spomenika V spomin vsem zamolčanim, ki so se darovali za domovino v smeri proti zidu pred poslovilno vežico, 5. grob od poti ob zidu pri Gasilski cesti.

[križ]
               HRVATOVI
   OČE FRANC SAJOVIC
* 19. 1. 1908   PADEL 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 31.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
31.5.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Šenčur
K. o. 2119 Šenčur, parc. št. 324/1
301
Žabnica, spominska plošča Tonetu Šifrerju

OPIS SPOMENIKA:  Marmorna plošča pritrjena na pročelje hiše.

KRATEK ŽIVLJENJEPIS: Tone Šifrer je bil slovenski pesnik, pisatelj in esejist, rojen 8. junij 1911, Žabnica.  Leta  1936 je diplomiral iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Od 1939 je poučeval na gimnaziji na Ptuju in Murski Soboti. Na začetku okupacije se je vrnil v Žabnico in sodeloval v NOB; bil je izdan, odpeljan v gestapovski zapor v Begunje na Gorenjskem, nato v koncentracijsko taborišče v Mauthausen, kjer je bil ustreljen kot talec.

Šifrerjeva zbrana dela so izšla 1971 (uredil brat Jože Šifrer).

VIRI:  http://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_%C5%A0ifrer

EŠD: 21440, memorialna dediščina

Spominska plošča je pritrjena na pročelju hiše Šifrerjevih (po domače Bonceljnovih) iz Žabnice št. 19.

V TEJ HIŠI JE BIL 8. 6. 1911 ROJEN

                  TONE ŠIFRER

         SLOVENSKI PISATELJ

PADEL JE POD FAŠISTIČNIMI STRELI

        20. 4. 1942 V TABORIŠČU

               MATHAUSEN

                          DRUŽBENOPOLITIČNA

                          SKUPNOST ŽABNICA

Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, avgust 2014
spominska plošča
Kranj
2134 ŽABNICA, 1564/3
2722
Leskovica

Sistory: Ime in priimek:  Štefan Kosmač, Datum rojstva: 19.12.1904, Kraj rojstva: Novine, Datum smrti / izginotja: 23.10.1943, Kraj smrti / izginotja:  Ravnica, Kraj pokopa: ni

Na pokopališču v Leskovici.

TIHI DOM 

DRUŽINE KOSMAČ IZ NOVIN

ŠTEFAN 1904 -- 1943 PADEL PRI GORICI

M. Hladnik 27. 1. 2018
22.3.2023. 00:00
M. Kermavnar, 23.3.2023, obstoječi zapis razdelil na dva in dopolnil opis
Nagrobnik
Gorenja vas
2050 LESKOVICA, *74
5474
Josip Broz Tito, Maribor

V tovarni DO Elektrokovina je bil leta 1980 postavljen spomenik Josipu Brozu Titu, ki ga je izdelala akademska kiparka Vlasta Zorko. 

Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag.

Spomenik je stal v DO Elektrokovina na Tržaški cesti. Danes ga najverjetneje ni več na tem področju. Lokacija na zemljevidu je približna.
Uničeni spomeniki
Ivan Smiljanić
26.4.2020. 00:00
Spomenik
Maribor
2993
Grobnica padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja

Ob vhodu na mestno pokopališče grobnica 59 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja
iz Tolmina in okoliških vasi: Poljubinj, Ljubinj, Tolminske Ravne, Zadlaz—Čadrg, Volarje,
Dolje, Gabrje, Zatolmin, Prapetno, Zadlaz—Žabče, Čadrg; urejena 1.11.1953.

Kristina Veličkovič in Eva Leban sta srednješolki na tolminski gimnaziji. Med počitnicami sta prisluhnili svoji stari mami, predsednici mestne organizacije ZB Tolmin, ki je tožila o velikih stroških obnove spomenika posvečenega žrtvam druge svetovne vojne, in se ponudili, da naredita, kar je v njuni moči. Vsak dan sta na tolminskem pokopališču po nekaj ur obnavljali napis na spomeniku padlim med NOB v Tolminu in okolici. Na spomeniku je okoli sto imen, vklesanih v marmornate plošče, ki so sčasoma obledela. Njuno delo je bilo počasno in zamudno, saj je bilo treba plošče najprej očistiti, nato pa natančno in vestno izpolniti vdolbine s posebnimi, na atmosferske vplive odpornimi flomastri. Po tednu dni sta delo končali in se ponosni fotografirali pred svojim izdelkom.

Svobodna beseda, 2017

Mestno pokopališče v Tolminu, vzhodni del

Slava vam tovariši, ki ste padli za svobodo slovenskega ljudstva v narodno osvobodilni borbi v letih 1941 - 1945

Dušan Škodič, 20.4.2018
Velik kamnit zid v obliki Triglava in pred njim obsežen park
Tolmin
Ulica padlih borcev 15
1541
Spomenik padlim borcem pri Jurčku

Ob zgornjem travniku domačije pri Jurčku v Podgori stoji spomenik, zgrajen iz polkroglo zidanih granitnih kock, prislonjenih na veliko granitno skalo, na katero je iz vsake strani pritrjena po ena okrogla jeklena plošča.

Spomenik je posvečen  padlim borcem Koroškega odreda. 30. decembra 1944 so Nemci napadli domačijo pri Jurčku, dva partizana  ujeli, štiri pa med borbo ustrelili.

Spomenik je bil postavljen že leta 1957, prestavljen in obnovljen pa 4. julija  1980. Na obeh ploščah nas opominja prej navedeno besedilo.

Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini

Avtorja: prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd

EŠD 7729

Na relaciji Kotlje - Naravske ledina je odcep levo pri spomeniki na Janeči ridi. Pot vodi preko smučišča Ošven. Spomenik stoji desno- tik nad cesto.

1.) 

KI GREŠ 

NA GORO TU POSTOJ, 

V SVOBODO POT TI PISAL 

PARTIZAN JE TU 

S KRVJO - 

1944

2.)                                  zvezda

NA PRAGU SVOBODE 

SO V BOJU 

Z OKUPATORJEM 

ŽRTVOVALI ŽIVLJENJA

PRATNEKAR IVAN - JOŽKO, 

SAMEC FERDINAND, 

GORENŠEK ALBERT, 

ŽARN ANTON -ZVONE

SLAVA JIM

Obstoječi spomeniki
Alojz Ovnič, 18. april 2017
Kamniz pol kroglo zidan, z granitnimi kockami obložen podstavek v katerega je postavljena velika kamnita gmota ba katero sta pritrjeni iz vsake strani po ena plošča.
Ravne na Koroškem
K.o.: 897 - PODGORA
6095
Vinharje, Spominska plošča Brdarjevim
Spominska plošča na Brdarjevi hiši v Vinharjah spominja na ustanovitev Poljanskega bataljona in na padle člane Brdarjeve družina. Plošča je bila odkrita leta 1991. 

Brdarjeva družina je darovala štiri življenja za svobodo. V pripravah na poljansko vstajo leta 1941 sta Janez in Pavel Peternel kot napredna in ugledna kmeta pridobila za sodelovanje v OF in za podpiranje partizanstva večino kmetov v Vinharjah in okoliških vaseh.

Padli člani Brdarjeve družine:
Janez Peternel, rojen 12. aprila 1887 v Vinharjah, kmet, gospodar pri Brdarju, Nemci so ga 26. decembra 1941 doma aretirali zaradi sodelovanja s partizani in ga ustrelili kot talca 3. januarja 1942 v Dragi.
Marija Peternel, rojena 31. marca 1889 v Vinharjah, gospodinja, podpirala je partizane, umrla je avgusta 1942 v ljubljanski bolnišnici za posledicami psihične izčrpanosti.

Albin Peternel, rojen 23. februarja 1922 v Vinharjah, krojaški pomočnik, po poljanski vstaji se je vrnil domov, leta 1942 je bil aretiran in odpeljan v taborišče Reichenau pri Innsbrucku, spomladi 1944 je ponovno vstopil v partizane, 10. junija 1944 se je smrtno ponesrečil v Kremeniku.

Pavel Peternel - Peter, rojen 5. januarja 1918 v Vinharjah, mehanik, udeleženec poljanske vstaje decembra 1941, od spomladi 1942 komandir Poljanske čete. 28. junija 1942 je padel ob napadu njegove čete na osebno vozilo nemškega funkcionarja pri Župenkovi grapi nad vasjo Brode v Poljanski dolini.

Miroslav (Slavko) Peternel, roj. 7. oktobra 1923 v Vinharjah, ujet 27. decembra 1941 v domačem hlevu, pretepen in odgnan v Begunje, ustreljen kot talec 3. januarja 1943 v Dragi.

Anton Peternel - Matevž, roj. 19. maja 1919 v Vinharjah, kmečki delavec. V partizane je vstopil januarja 1944, padel je v Bukovem Vrhu 24. februarja 1944 kot član gospodarske komisije.

Vinharje 10 Dostop do Vinharij je iz Poljan.

OB 50-LETNICI POLJANSKE VSTAJE
V SPOMIN
NA DOGODKE IZ OBDOBJA NOB
IN VSEM PADLIM IZ TE HIŠE
21. XII. 1991

NA BRDRSKEM KUCLJU JE BIL IZ
BORCEV POLJANSKE, SELŠKE IN
ŠKOFJELOŠKE ČETE 24. 4. 1942
USTANOVLJEN POLJANSKI
BATALJON. KOMANDIR
POLJANSKE ČETE JE BIL
PAVEL PETERNELJ – PETER
PADEL 28. 4. 1942 V BRODEH.

                                             ZB. POLJANE

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
15.8.2020. 00:00
Fotografiji dodal s spletne strani vira M. Hladnik 8. 9. 2020. M. Kermavnar, 17.12.2021, Fotografiji 1 in 2
Spominska plošča
Gorenja vas
2047 DOBJE, *154
5510
Ptuj, Rojstna hiša Toneta Žnidariča

Pritlična stanovanjska hiša, zgrajena 1937 na mestu hiše, v kateri se je 1913 rodil Tone Žnidarič, španski borec in partizan. Na čelni fasadi je bila njemu v spomin 1961 odkrita spominska plošča.
EŠD 6662

Hiše št. 29 ni več, na njenem mestu stoji novogradnja. Ploščo hrani lastnik zemljišča, ki stanuje v hiši št. 28.

Ulica Jožefe Lackove 29, Ptuj

TU SE JE RODIL 8. JULIJA 1913
TONE ŽNIDARIČ ŠPANSKI BOREC
ČLAN PK KPS IN OF ZA ŠTAJERSKO
PODPOLKOVNIK NOV
NAČELNIK ŠTABA 18. DIVIZIJE NOV
PADEL JE ZA SVOBODO 18. DECEMBRA 1944
SLAVA VELIKEMU SINU NAŠEGA NARODA

Obstoječi spomeniki
MK, 1.5.2020 20.maj 2021 dopolnil D.Divjak
2.7.2021. 00:00
Dodal slike in tekst iz Kamre. M. Hladnik 16. 5. 2021 in 2. 7, 2021 20.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Spominska plošča
Ptuj
K.o.: 389-NOVA VAS, št.parc.: 168/15