Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
8371
Ljubljana, Žale, Zelen Danilo

Danilo Zelen, slovenski študent elektrotehnike in borec za osvoboditev Istre in Primorske, član organizacije TIGR, * 9. julij 1907, Senožeče, † 13. maj 1941, Mala gora nad Ribnico.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Danilo_Zelen

Geslo TIGR

Ljubljana, Pokopališče Žale, oddelek 27A, vrsta 2, grob 1

ZELEN
DANILO          1907--1941

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 1. 6. 2023, po slikah in besedilu M. Luštrek D. Divjak 22.11.2024
22.11.2024. 00:00
D. Divjak dodal posnetke foto 4, 22.11.2024
družinski nagrobnik
Ljubljana
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11
2965
spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma

Na razvalinah mokronoškega gradu se dviga spomenik, ki je posvečen triinpedesetim znanim borcem NOV in enainšesdesetim znanim žrtvam fašističnega nasilja, od katerih jih je šesnajst umrlo v internaciji po raznih krajih Italije. Vsi so bili z območja občine Mokronog ter pričajo, kako velik je bil krvni davek tega koščka slovenske zemlje za svobodo.

Spomenik so odkrili 4.9.1968.

EŠD 19647

center Mokronoga, zgradba občine - park.

na srednjem kamnitem stebru 1941 - 1945.

napisi 53 padlih borcev,

napisi 61 žrtev fašizma

b.jerčič,4.4.2018.
kamniti steber v sredini in dva stebra iz marmorja v trikotniku
Mokronog-Trebelno
1780
Padlim borcem in žrtvam nasilja, OŠ Koprivna

Novembra 1942 se je skupina partizanov iz Zasavske čete pod vodstvom Pavla Žavcerja - Matjaža oglasila pri skoraj vseh domačijah v Koprivni z nalogo, da pripravi ta hriboviti del Mežiške doline za upor proti okupatorju, sredi februarja 1943 pa so že odšli prvi fantje iz Koprivne v partizane. Na domačiji Kumer, po domače pri Šoparju, je bila februarja 1944 konferenca aktivistov OF Mežiške doline, ki je pomembno prispevala k širjenju partizanstva na tem področju. Znan je tudi napad borcev 2. bataljona Vzhodnokoroškega odreda na Nemce pri Šumelu. Takrat je Šumelova domačija pogorelča.

Na pročelju osnovne šole v Koprivni je vzidana spominska plošča, posvečena vsem padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja s tega področja.

Ploščo so odkrili 4. julija 1953.

Vir: spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini

Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd

Desno ob cesti Črna na Koroškem - Koprivna. Dobro vidna šola, h. št. 10.

1942

POVSOD STE Z NAMI ČETUDI NI VAS VEČ SAJ SMRT VAS JE  SVOBODI DAROVALA

1945

PADLI PARTIZANI

BOGATAJ ANTON, GOLOB JANEZ, GOLOB MARIJA, JERAJ MIRKO, KAMNIK ERNEST, KAMNIK IVAN, KAMNIK TEREZIJA, KEBER SILVESTER, KOGELNIK MAKS, KOLAR FILIP, LAPAJNE ROZKA, LESJAK BOLTEŽAR, PEČNIK VALENTIN, PODOVŠOVNIK MIHA, KRAMAR FRANC, ZAPRŠEK JOĆE, POLANŠEK FRANC, POTOČNIK VALENTIN, TONKLI JOŽEF

ŽRTVE OKUPATORJA

BURJAK MIHAEL, FORTIN IVAN, KEBER JAKOB, MALI FRANC, MALI GENOVEFA, MALI IVAN, MLAČNIK FERDINAND, NOVIŠ JOŽEF, OSOJNIK PETER, PEČNIK IVAN, PODBREGAR PETER

Obstoječi spomeniki
Alojz Ovnič, 8. maj 2017
Tri vzidane velike plošče z napisam
Črna na Koroškem
1782
Spomenik Henriku Zagerniku na pokopališču

Pred skupnim grobiščem na pokopališču v Črni na Koroškem stoji manjši spomenik posvečen Henriku Zagerniku. Komunistična partija je po aprilskem razsulu tudi v Mežiški dolini ostala edina organizirana sila, ki je bila sposobna upreti se okupatorju. Iz partijskih in skojevskih celic na Prevaljah, Lešah, Holmcu in v Guštanju so se poleti 1941 formirale borbene skupine. Prevaljska skupina je bila med najmočnejšemi, vendar so jo Nemci že 1. 8. 1941 izsledili in aretirali večino članov, potem, ko je uspešno izvedla nekaj akcij in se pripravljala za odhod v partizane. Izredno vojaško sodišče je obsodilo šest članov prevaljske skupine na smrt z ustrelitvijo. Med njimi je bil 20. 08. 1941 ustreljen v Begunjah na Gorenjskem tudi Henrik Zagernik.

Spomenik so odkrili leta 1950. Na žari so zgoraj navedeni verzi.

Pokopališče Črna na Koroškem ob spomeniku NOB

MLADOST TVOJA POT TRNJEVA JE BILA, ŽIVLJENJE DAL SI ZA SVOBODO. SAM SVOBODE UŽIVAL NISI. TRUPLO TVOJE JE PEPE, A DUH TVOJ NA SVETU BO ŽIVEL (NAPIS NA ŽARI)

HENRIK ZAGERNIK 22. XI. 1911 USTRELJEN KOT TALEC 20. VIII1941

SLAVA BORCEM ZA SVOBODO - ŽALUJOČA MATI

Alojz Ovnič, 8. maj 2017
S.Gradišnik, dodal fotografijo, 15.5.2022.
Žara nad spominsko ploščo
Črna na Koroškem
94
Spominska plošča na hiši pri Cimpku v Potokih

plošča na steni prizidka levo od hiše

Prvotna spominska plošča je bila 24. 4. 2006 slovesno zamenjana z novo.

Pri Cimpkovih so se od 1941 zadrževali ilegalci in organizatorji NOB Jože Gregorčič, Viktor Kejžar in Karel Preželj. Tu je bila pomembna javka do aprila 1942, ko so gestapovci Cimpkove odpeljali v taborišče.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 199.

Potoki 22 Žirovnica

CIMPKOVA DOMAČIJA

KJER SO SE V TEŽKIH DNEH 

OD APRILA 1941 DO APRILA 1942

SHAJALI, POSVETOVALI IN ODLOČALI

O POMEMBNIH ZADEVAH VODITELJI

OSVOBODILNEGA BOJA NA GORENJSKEM.

V APRILU 1964

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik, dopolnil Marko Gričar 26. 6. 2018.
plošča na hiši
Jesenice
2179 POTOKI, 43/1
2074
Spominska plošča Štefan Goršek - Čaki

Štefan Gorišek-Čaki je bil doma iz Turiške vasi. Po poklicu je bil trgovski pomočnik.  Z borci Pohorskega bataljona se je srečal leta 1942 v Golavabuki. Nemci so ga prisilno mobilizirali leta 1943. Na dopust je prišel z vojaško opremo. Ob povratku nazaj v nemško vojsko je iz vlaka pred Dravogradu izstopil, kjer je dobil vezo s partizansko skupino. Uspešno je deloval na območju Mislinjske doline. Zaradi organizacijskih sposobnosti je postal gospodarski referent šaleško-mislinjskega, pozneje pa dravograjskega okrožnega odbora OF. Čaki je bil hraber terenski delavec, premišljen in simpatični fant. Čaki je nesrečno padel 2.2. 1945 nad Otiškem vrhom.

Leta 1973  so občani Mislinjske doline na njegovo rojstno hišo v Turiški vasi namestili marmorno spominsko ploščo.

Vir: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec.

Z glavne ceste Slovenj Gradec-Velenje pri smerokazu (pri lipi) zavijemo v vaško jedro. Po nekaj metrih na levi strani ob cesti stoji Mekelnova domačija, kjer je na fasadi rojstne hiše nameščena spominska plošča Štefani Goršku-Čakiju.

V TEJ HIŠI SE JE RODIL

ŠTEFAN GORIŠEK ČAKI

ČLAN ŠALEŠKO-MISLINJSKEGA IN DRAVOGRAJSKEGA OKROŽJA OF

PADEL 2. 2. 1945 NA OTIŠKEM VRHU

STRELSKA DRUŽINA ČAKI ŠMARTNO IN

OBČANI MISLINJSKE DOLINE

Obstoječi spomeniki
Jože Vrabič, 3. avgusta 2017
Spominska plošča iz marmorja
Slovenj Gradec
Dobrava pri Šmartnu, 6/0
2011
Spominska plošča na starem župnišču v Šmartnem

V tedanjem okraju Slovenj Gradec je bilo leta 1941 registriranih 1536 in v Mislinjski dolini 636 ljudi za izselitev. To je bila prva nemška naloga izgnati iz Spodnje Štajerske vso intelegenco. Prve aretirane so zaprli v čakalnico na železniško postajo v Slovenj Gradcu. 18. aprila 1941 pa je zbirno taborišče postalo v župnišču v Šmartnem. Ob koncu aprila 1941 je bilo tu zaprtih 62 ljudi, med njimi slovenjgraški župnik Jakob Soklič, župnik-pisatelj Franc Ksaver Meško in drugi. Iz Šaleške doline je bilo 37 taboriščnikov, med katerimi je bil tudi pesnik Karel Destovnik-Kajuh. Ksaver Meško je v spominih zapisal, da je bilo v Šmartnem zaprtih znanih ljudi iz Mislinjske in Šeleške doline in sicer: duhovnikov, zdravnikov, učiteljev, notarjev,sodnikov, trgovcev, tovarnarjev in drugih. Ničesar nismo storili ali zakrivili, razen, da smo bili Slovenci, pravi pisatelj Ksaver Meško.

VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec.

EŠD 8072

Z regionalne ceste Slovenj Gradec-Velenje zavijemo v naselje Šmartno. Prav prav v vaškem centru ob cerkvi sv. Martina stoji staro župnišče. Na fasadi je pritrjena marmornata plošča, ki nas opozarja, da so tu bili leta 1941 zapori.

V TEJ STAVBI SO NEMŠKI OKUPATORJI

OD APRILA DO JULIJA 1941

ZAPIRALI IN MUČILI

REVOLUCIONARJE IN RODOLJUBE

IZ MISLINJSKE  IN ŠALEŠKE DOLINE 

OBČANI MISLINJSKE DOLINE 1976

Jože Vrabič, 25. julij 2017
Marmornata plošča
Slovenj Gradec
Šmartno, 50/17
1254
Vilar Terezija

Spominska plošča na Hiši Vilarjevih, Stara cesta 9 je velikosti cca.50 krat 50 cm na beli podlagi je rdeč zgoraj omenjeni napis

Logatec, vir:arhiv ZB Logatec

EŠD 21508

.

»27. VILAR Danica, hči in

28. VILAR Terezija, mati rojena 1892. Bili sta žena in hči lekarnarja iz Logatca.

V noči na 16. april 1944 so vdrli domobranci – pripadniki črne roke v njihovo hišo in iskali očeta, ki je bil skrit v bunkerju in je drugi dan ušel. Namesto njega so ubli ženo Terezijo in hčer Danico.

(Vri: Seznam žensk žrtev domobranskega nasilja v RO ZZB; Jože Vidic Po sledovih črne roke, str. 510-511)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 365)

»Karel Vilar je bil tedaj star 54 let. Z dve leti mlajšo ženo Terezijo sta imela dva sina in hčerko. Od 1923. leta je bil slaščičar, njegova žena pa je vodila trafiko. Njun sin Drago je bil kot študent ustreljen junija 1942. leta v Horjulu, Milodar pa je bil v partizanih. Zaradi sinov naj bi umorili očeta.  […]

»16. aprila 1944. leta okrog pol desetih je skupina pijanih domobrancev začela razgrajati pred hišo. Nekateri so bili v civilnih oblekah, drugi v uniformi. […]  Očeta, ki je bil skupaj z mamo in sestro Danico v kuhinji, so klicali, naj pride ven. Ker so že več večerov rogovilili okrog hiše in grozili, razen tega je oče vedel, kako deluje črna roka, je sklenil, da se bo skril  v bunker v kleti, katerega smo skupaj zgradili že 1941. leta. […] Mati pa jim je kar naprej zatrjevala, da ga ni doma. Danica je skušala mamo braniti, pa so začeli udarjati še po njej. Ko je nekdo od črnorokcev udaril mamo tako močno, da je padla na tla, je Danica zavpila: Mame pa že ne boste pretepali. Po teh besedah je oče v kletnem skrivališču  zaslišal tri ali štiri strele iz pištole, za njim pa se je usula ploha strelov. Po strelih je slišal samo še hitre korake sem ter tja po kuhinji, sobi in hodniku, hojo okrog hiše in še nekaj strelov pred hišo.«

(Jože Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 602–603)

Stara cesta 9, Logatec. Po glavni cesti iz smeri Vrhnike proti Logatcu.V križišču s Tovarniško cesto zavijemo levo in prvo križišče ponovno levo kjer je Stara cesta. Cca 100 na levi strani je stanovanjska hiša na kateri je spomninska plošča. Tretja hiša na levi strani

          V tej hiši

sta bili od »Črne roke«

   ustreljeni 16.4.1944

   VILAR TEREZIJA

          in hčerka 

          DANICA

           SLAVA!

Krajevna org. ZB NOV

         D. Logatec

Obstoječi spomeniki
Ivan Pergovnik, april.2017
16.5.2023. 00:00
M.Kermavnar, 16.5.2023, dopolnitev Opisa s tekstom Zdenke Primožič
spominska plošča
Logatec
lastništvo ,krajevna skupnost Naklo,občina Logatec
9384
Padel za domovino-Turnišče

Po "Sistory" roj. v Turnišču, samski, maturant, politkomisar I. prekmurske čete, pade v Strehovskih goricah, Prekmurje, v spopadu z madžarskimi okupacijskimi enotami.

Lastno zapažanje

Pokopališče Turnišče

TU ČAKA VSTAJENJA

ZADRAVEC JOŽEF 

5.3.1923

PADEL ZA DOMOVINO

22.2.1945

Obstoječi spomeniki
Bor1974 Gradišnik-Gržina, 16. 5. 2025
16.5.2025. 00:00
Gradišnik-Gržina, 16.5. 2025, dodala posnetek št.2
Nagrobnik
Turnišče
1067
Dolenji Logatec, Slemena - Ivan Mlinar

EŠD 21510 - spomenik, kraj zgodovinskega dogodka.

Spomenik predstavlja graniten monolit, katerega prednja površina je valovito obdelana, ponazarjala naj bi navidezno vrv, s katero je bil Mlinar privezan na deblo drevesa, v žlebovih pa je vklesan napis. Granitni monolit je visok 155 cm in je delo kiparja Janeza Lenassija. Spomenik so odkrili 1979. let.

"RASTKOVEC (pravilno Raskovec - T.B.), gozd pri Vrhniki.

V nemški ofenzivi novembra 1943 so domobranci v gozdu Rastkovec nad Vrhniko ujeli neznanega partizana iz Bračičeve brigade, ki je bil doma na Planini pri Rakeku. Z domobranci so bili tudi Nemci. Ujetnika so privezali k smreki in ga prebadali z bajoneti. Priče navajajo, da so ujetnika mučili domobranci. Partizani so kasneje ugotovili, da so bile rane zadane z italijanskimi bajoneti, ki so jih domobranci tedaj uporabljali".

vir: Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev, Dolenjska založba, Novo mesto 1995, str.:327;

Dostop do spomenika je enostaven tako iz Logatca kot z Vrhnike. Držimo se širših voznih gozdnih poti, ki iz smeri Logatca ali Vrhnike peljejo proti Zavrhu pri Borovnici oz. proti Pokojišču. Paziti moramo na kažipote.

NEMŠKI OKUPATOR JE NA TEM MESTU NOVEMBRA 1943 ZVERINSKO UMORIL IVANA MLINARJA, ROJ.1913. Z UNCA, BORCA NOV.

POKROVITELJ: KMET. ZADR. LOGATEC

T. Bizjak, 27.2.2017
steber iz granita
Logatec
k.o.2017, parc.št.: 996/158,občina Logatec
3892
Soteska

Na pokopališču v Soteski stoji na jugozahodni strani, tik ob cerkvi, spomenik padlim borcem in žrtvam iz Soteske in okoliških vasi. Posvečen je 24 znanim in 7 neznanim borcem ter 7 žrtvam.

Ploščad v obliki romboida, na kateri spomenik stoji, je sestavljena iz trikotnega dela, tlakovanega z brušenimi betonskimi ploščicami in štirikotnega dela, tlakovanega s pranimi betonskimi ploščami. Ploščad je obrobljena s kamnitimi robniki. Osrednji del spomenika je iz klesanih kamnitih kvadrov iz sivega gradaškega kamna, položenih v treh vodoravnih vrstah.

 Na vrhu podstavka vertikalno postavljene štiri pravokotne plošče iz brušenega gradaškega kamna z izpisanimi imeni stopničasto padajo proti vzhodu in so zamaknjene druga za drugo.

Na prvi plošči je v izklesanem krogu peterokraka zvezda, pod njo pa napis.

Spomenik lokalnega pomena je delo arhitekta Antona Valentinčiča. Postavil ga je KO ZB NOV Polje – Soteska leta 1959.

EŠD 4230

Od ceste, ki pelje iz Straže proti Žužemberku zavijemo tik pred gradom Soteska desno strmo v klanec proti kamnolomu. Spomenik stoji na pokopališču, desno na jugozahodni strani, tik ob cerkvi. KOORDINATE: S 45º 46' 52,14"; V 015º 01' 25,78"

1941 – 1945

NEKOČ SEM

BLAGROVAL NJE,

KI OČI SO ZAPRLI-

DA NISO

ZADNJIH DNI-

SRAMOTE VEČ UZRLI;

DANES BLAGRUJEM

VAS, KI OČI

IMATE MLADE,

DA URESNIČENE

ZRO - VSE

NAŠE NADE

OTON ŽUPANČIČ

BORCI

7 NEZNANIH

1942

BLATNIK KAREL

BRKOVIČ PERO

1943

ERBEŽNIK IVAN

ERBEŽNIK JOŽE

PICELJ FRANC

1943

PEPEL JOŽE

DRENJE

KUMELJ ALOJZ

KUMELJ IVAN

PUCELJ JOŽE

ZORAN IVAN

GABERJE

KORČE JOŽE

NOVAK JOŽE

DOL. POLJE

ŠENICA JOŽE

GOR. POLJE

PICELJ VIKTOR

TISOVEC ALOJZ

SOTESKA

FIFOLD FRANC

URŠIČ ALOJZ

ZAJC JANEZ

1944

DRENJE

PUCELJ STANKO

DOL. POLJE

FIFOLD IVAN

GOR. POLJE

HROVAT ALOJZ

LAVRIČ RUDOLF

TISOVEC ADOLF

TISOVEC FRANC

ŽRTVE

1942

SOTESKA

VOVK JOŽE

ZORAN ANTON

1943

DOL. POLJE

SEVER FRANC

ŠENICA RUDI

1944

DOL. POLJE

ŠENICA MARIJA

SOTESKA

BRADAČ FRANC

GLIBE JOŽE

Franc Kulovec, 12.3.2019
grobišče in spomenik
Dolenjske Toplice
K.O. Gorenje Polje; P. št. *78
4551
Vojsko, Javka za SVPB Pavla v Mrzli Rupi

Spomenik predstavlja velika, gladko odrezana skala postavljena ob robu cestnega križišča. Na njej je vklesano in obarvano posvetilo.

Datum odkritja:  2018

Foto: Miloš Kermavnar

Spomenik je lociran v Mrzli Rupi, ob križišču cest, ki vodijo na Vojsko, Predmejo in v Trebušo, 3.7 km z Vojskega, blizu hiše Vojsko 95 (pri Kolencu).

PRI KOLENCU

(VOJSKO 95)

JE BILA V ČASU NOB

JAVKA ZA

SPREJEM RANJENIH

PARTIZANOV IN CIVILISTOV ZA

SVPB PAVLA

   DRUŠTVO VOJNIH INVALIDOV

   SEVERNE PRIMORSKE NOVA GORICA

   IN ZBNOB IDRIJA CERKNO 2018.

Obstoječi spomeniki
Miloš Kermavnar, 21.10.2019
Spomenik
Idrija
K. o. 2355 Vojsko, parc. št. 764/1 ?
3288
Spomenik na Malem Travniku
Spomenik leži na Malem Travniku leži na sedlu pred hlevom in pastirsko bajto. N: 46 32 07, E: 15 35 20, 1449 m

ŠEST NEZNANIH PARTIZANOV PADLIH V LETU 1944 POKOPANIH V SKUPNEM GROBU ŽIVIM VZGLED ZVESTOBE DOMOVINI

KO ZB NOV LJUBNO OB SAVINJI

Obstoječi spomeniki
Sandi Grudnik, 14.7.2018
V mesecu oktobru 2018 je bila plošča odtujena. Prijava je bila odana PP Mozirje. Julija 2022 je občina Ljubno namestila novo spominsko ploščo.
Ljubno
K.o.:Primož pri Ljubnem, parc.št.: 1050/3, lastnik: Nadškofija Ljubljana
4058
Ivan Ivančič

Ivan Ivančič je bil tigrovec, zaradi diverzije za železniško progo pri Trbižu ustreljen po obsodbi na 2. tržaškem procesu.

V Čezsoči zadnja hiša desno pred pokopališčem. Hišna številka 118

[zvezda] [šopek] [slika v medaljonu]

V tej hiši se je rodil 

10. 4. 1913 

IVAN IVANČIČ

ustreljen 15. 12. 1941 

na Občinah pri Trstu 

kot vodja diverzantske 

skupine protifašistične 

organizacije Primorske

1982

Obstoječi spomeniki
Vojko Hobič, 23.4.2019 3.marec 2021 dopolnil D.Divjak
5.1.2023. 00:00
3.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak Dodal posnetek Gorana Šulerja in dodal vir. M. Hladnik 5. 1. 2023
Spominska plošča
Bovec
K.o.: 2211 ČEZSOČA, št.parc.: 2134/9
4407
Grob Lucije Kenda

Kenda Lucija je obiskovala osnovno šolo v domačem kraju in v Rutu, Nadaljnega šolanja pa kljub želji zaradi revščine ni mogla nadaljevati; zadovoljiti se je morala z branjem takrat dostopnih knjig in samoizobraževanjem. Kmalu se je pridružila protifašističnim borcem in dobila borčevski naziv Cilka. Raznašala je letake ter vse do leta 1940 tihotapila slovenske knjige in propagandni tisk iz Bohinja in Jesenic v Baško grapo. Sodelovala je z mnogimi tigrovci iz Baške grape in Mosta na Soči. V drugi svetovni vojni je sodelovala z OF, dokler je niso Italijani leta 1943 aretirali in zaprli v Trstu. Po italijanskem premirju se je pridružila NOV, vendar je bila na begu pred Nemci smrtno ranjena.

vir: http://www.primorci.si/osebe/kenda-lucija/659/

Grob je na pokopališču v Podmelcu pri Kneži. Hiša v bližini: Podmelec 25

KENDA LUCIJA 

ROJ. 9. 12. 1901 - LOJE

ČLANICA ORG. TIGR 

IN PARTIZANKA 

PADLA 2. 9. 1943 

V TRNOVSKEM GOZDU

Obstoječi spomeniki
Vojko Hobič, 25. 8. 2019
30.7.2020. 00:00
Grob partizanke
Tolmin
7257
Ustreljeni župnik Martin GABERC-Gornja Radgona
Na Maistrovem trgu, v parku spomenikov, pod cerkvijo.

"MARTIN GABERC

*1883 - 1941+

ŽUPNIK, DOMOLJUB

KULTURNI DELAVEC

USTRELJEN V ŽUPNIJSKEM DOMU

V GORNJI RADGONI 6. APRILA 1941"

Obstoječi spomeniki
Bor1974
17.2.2022. 00:00
Doprsni kip z marmorno ploščo in betonskim podstavkom
GORNJA RADGONA
184 GORNJA RADGONA, 397
4503
Štefan Lapanja

Na monolitni blok iz konglomerata je pritrjena betonska plošča, posvečeno Štefanu Lapanja, ki je padel na tem mestu 10.2.1943. Postavljeno je bilo leta 1960.

EŠD 24793

Iz D. Trebuše se peljemo proti Oblakovem vrhu. Obeležje stoji dasno v pobočju nasproti hiše št. 78

ORGANIZATOR OF LAPANJA ŠTEFAN PADEL NA TEM KRAJU 10. 2. 1943

Vojko Hobič, 28.9.2019
Spominska plošča
Tolmin
1625
Spomenik borcem - rudarjem

Koroškim prvoborcem - partizanom se je kmalu posrečilo navezati dobre stike tudi z rudarji mežiškega rudnika svinca. Kmečki ljudje pa so bili trden most, ki je povezoval svobodne gozdove z rudarji. Veliko borcev - rudarjev je v bojih vgradilo svoja dragocena življenja v temelje naše svobode.

Pred vhodom v jamo Rudnika svinca in topilnice Mežica je v Podpeci (Heleni)postavljen spomenik, ki je posvečen borcem - rudarjem. Na meter visokem podstavku je kip čepečega borca z rudarsko svetilko v desni in s puško v levi roki. Spomenik je delo akademskega kiparja Marjana Keršiča - velača in je ulit iz brona. 

Odkrili so ga 3. julija 1966. Na podstavek je pritrjena spominska plošča.

Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini

Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd

EŠD 7720

Pot nas vodi iz Črne na Koroškem v smeri Koprivna in Topla. Pri odcepu za Pikovo, Mitnek in Podpeco zavijemo desno v Podpeco. Na koncu vasice Podpeca je odcep levo za kegljišče,kjer parkiramo če smo z avtomobilom. Čez mostiček levo je pod vejami dreves mogočen spomenik.

ČUJ SPOMIN 

IZ JAM IN Z JAS MOLČANJA

SI ZVEST

Obstoječi spomeniki
A. Ovnič, 23.. april 2017
bronasti kip rudarja na šesterokotnem, 1m visokem kamnitem podstavku
Črna na Koroškem
2458
STANJEVCI-Rojstna hiša Aleksandra Perša
Stanjevci 6, 17 km iz Murske Sobote,

zvezda

V tej hiši je bil rojen 29.10.1921

Perš Aleksander, ki je l.1943

dal svoje mlado življenje

na ruski fronti za našo svobodo.

                   ZB Petrovci-Šalovci.

Obstoječi spomeniki
Dopolnil D.Divjak, 17.maj 2020
17.5.2020. 00:00
Spominska plošča
GORNJI PETROVCI
K.o.: 13-STANJEVCI, št.parc.: 771
7901
Gašparič Danica
Pokopališče Celje

GAŠPARIČ DANICA1924 + 1945ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERORJA POKOPANA NA KOROŠKEM

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
8.11.2022. 00:00
Nagrobnik
Celje
1082 TEHARJE, 837
3553
Spomenik – grobišče 52 neznanim borcem NOB 14. divizije

Na Gneču so med okupatorsko ofenzivo na osvobojeno ozemlje Gornje Savinjske doline potekali siloviti boji. Nemce so zadrževale enote Šercerjeve in Bračičeve brigade.

V grobišču so pokopani neznani borci brigad 14. divizije, ki so padli v tej ofenzivi.

Grobišče je bilo urejeno 22. julija 1953.

Viri:

1 Samo en cvet (Karel Destovnik - Kajuh) : Mozirje in Rečica ob Savinji v obdobju NOB

zbornik
Mozirje : Krajevni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB ; Rečica ob Savinji : Krajevni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB, 2005

2 Štirinajsta na Štajerskem : kratek oris njenih bojev in akcij od februarja 1944 do maja 1945, Maribor : Muzej narodne osvoboditve, 1981

EŠD 4558

Na cesti Mozirje - Velenje zavijemo, na klancu pred vasjo Gorenje, proti zaselku Gneč. Spomenik je 600 m od odcepa, na levi strani ceste.

NA TEM MESTU

        POČIVAJO

 BORCI – MLADINCI

KATERI SO DAROVALI

SVOJA ŽIVLJENJA

BRANEČ OSVOBOJENO

        OZEMLJE

ZGORNJE SAVINJSKE

        DOLINE

 V DECEMBRU 1944

SLAVA NJIHOVEMU

                SPOMINU!

Obstoječi spomeniki
Marjan Borovšak, 18.10.2018
Marmorna plošča med okroglima stebroma
Mozirje
Ljubija, 650, zasebni lastnik Anton Robida, Ljubija 75.
5888
Trešnja ravan - Zalom

Tu so se že pred vojno zadrževali tigrovci, žejska trojka Vadnal idr., Danilo Zelen, Albert Rejec idr. [nedokončano]
Na poti spomenikom NOB v občini Postojna, št. 39

Dostop je mogoč iz več smeri, eden krajših je iz Prestranka. Od tam nadaljujemo proti Žejam (za njimi se asfalt konča), Bilam in Počku. Ker na Počku cesta vodi čez vojaško vadišče, je v primeru vaje prehod prepovedan. Na koncu vadišča na Trešnji ravni so ob cesti razpadajoča lesena vojaška stražarnica in dve protitankovski oviri. Takoj za njimi je razcep, ki ponuja dve možnosti. 1) Če želimo čim dlje z avtom, nadaljujemo po levem kraku (ni kažipota). Na lužah pod Gadovcem je za skromno kapelico na drevesu nov razcep. Tokrat nadaljujemo desno (ni smerokaza) proti Vršičem. Za prvi naslednji odcep desno se ne menimo in gremo naravnost (smerokaz za Sv. Trojico), pri drugem pa zavijemo desno (zadnji kažipot za Sv. Trojico). Ostrooki lahko za smerokazom opazijo kamen z obledelim rdečim Triglavom, zvezdo in puščico desno. Po cesti nadaljujemo kakih 400--500 m. Ko pred Lonico na levi opazimo plitvo grapico, parkiramo. Po položni vlaki se vzpnemo po grapi (rdeča puščica in napis SP na drevesu) kakih 70 m in na levi na skali zagledamo spominsko ploščo. 2) Na Trešnji ravni lahko zavijemo tudi desno (smerokaz Sv. Trojica) in se peljemo mimo lovske koče na levi do križišča nad globoko kotanjo Nemški tali. Tam parkiramo. Prečkamo cesto in se vzpnemo peš po slabem kolovozu, ki nas pripelje na veliko obračališče na cesti više proti Sv. Trojici. Zavijemo levo in gremo kakih 700 m do omenjene grapice, ki je zdaj seveda na desni. S te strani puščice in napisa SP ni videti.

TUKAJ SO SE USTAVLJALI
AKTIVISTI SREDI SVOJIH
AKCIJ V ČASU BOJA
PROTI FAŠIZMU.
LOVSKA DRUŽINA
27. APRIL 1979
PRESTRANEK

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 10. 7. 2020
26.4.2022. 00:00
Dodal fotografije in opis dostopa Mojce Luštrek ter prestavil prvotno na pamet označeno lokacijo spomenika kar precej proti zahodu na mesto, ki sta ga označila zakonca Luštrek. Plošča je obnovljena. -- M. Hladnik 26. 4. 2022
Spominska plošča
Pivka
5084
Ledeča vas

Trije kamniti stebri, na srednjem je posvetilo 32 borcem Gubčeve brigade, ki so na tem mestu padli v bojih jeseni 1943.

Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 29.

EŠD 12002

Ob cesti, ki pelje iz Ledeče vasi proti Vodenicam, J od cerkve sv. Ane.

V BORBI Z NEMCI

21.10.1943

JE NA TEM MESTU

PADLO 32 BORCEV

GUBČEVE

BRIGADE NA ČELU

S KOMANDIRJREM ČETE

29.4.1979            KO ZB NOV

                           ŠENTJERNEJ

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano nedokončano 31. 8. 2020 obiskal in fotografiral A. Petrovič.
31.8.2020. 00:00
Trije betonski stebri na betonski podlagi. Na enem stebru je marmorna plošča z napisom.
Šentjernej
4379
Joštov mlin, druga konferenca KPS

Partijske organizacije v Celju so se v zadnjih letih pred nacistično okupacijo številčno in organizacijsko močno okrepile ter razširile svoje delo; glavni pobudnik te dejavnosti je bil okrožni komite, ki ga je vodil tedanji sekretar Slavko Šlander. Partijska organizacija je prevzemala čedalje zahtevnejše in odgovornejše naloge. Ob koncu leta 1939 jo je CK KPS zadolžil, da v strogi ilegali določi kraj in določi prostor za drugo konferenco KPS. Delegati so se zbrali v noči na 1. 1. 1940 v Joštovem mlinu v Medlogu, kjer je bilo že prej pogosto zbirališče in središče dela celjskih komunistov. Udeleženci konference so razpravljali o perečih političnih in organizacijskih vprašanjih. Posebno pozornost so posvetili mednarodnemu političnemu položaju, zlasti pretečemu širjenju nacizma in fašizma v Evropi. Konferenca je sprejela pomembne sklepe za nadaljnjo krepitev partije in enotnosti delovnih ljudi v boju proti nacistični propagandi, petokolonaški dejavnosti in osvajalnim težnjam nemško-italijanskega imperializma. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.477

Med vojno pomembno zbirališče komunistov in njihovih simpatizerjev. V noči med 31. 12. 1939 in 1. 1. 1940 kraj druge konference KP Slovenije.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 191.

EŠD 4432

Medlog 12, na dvoriščni fasadi hiše. Dostop po odcepu od magistralne ceste Celje-Žalec na sever proti Medlogu, potem pa prvi odcep desno in dvakrat levo.

V TEJ STAVI
SE JE 31. 12. 1939
ZBRALO 
120 DELEGATOV
NA KONFERENCO
KOMUNISTIČNE
PARTIJE SLOVENIJE
KATERO JE VODIL
TOVARIŠ
EDVARD KARDELJ

MESTNI ODBOR ZB CELJE
18. SEPTEMBRA 1954

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 8. 2019
16.10.2023. 00:00
S.Gradišnik, dodal opis dogodka, 16. 10. 2023
Spominska plošča
Celje
2723
Horjul - Spomenik padlim v NOB

Osem-koten svetel kamnit steber z vklesanim napisom in imeni (odkrit leta 1958) je posvečen padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz krajevne skupnosti Horjul.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69.

EŠD 26019

Napis in imena in so slabo čitljivi.

Spomenik stoji na ograjeni zelenici sredi naselja, ob odcepu s ceste Dobrova - Šentjošt - Gorenja vas proti cerkvi. Hiša v bližini: Slovenska cesta 2.

  prva ploskev spomenika
             HORJUL
        ČEPON PAVEL
        ČEPON ALOJZ
        DOLENC JAKOB
        GRADOLNIK FRANC
        GRADOLNIK ANA
        GABROVŠEK ANTON
        KORENČAN ANDREJ
        KORENČAN FRANC
        KONČAN JANEZ
        KONČAN JANKO
        LOGAR JAKOB
        LAZAR JANEZ
        NARTNIK JOŽEF
        PEČNIK JANEZ
        ROŽNIK ALOJZ
        ROŽMANEC ANDREJ
        VRHOVEC GREGOR
        ...........................…….....
        GRADOLNIK JANEZ
        LAVRIŠA LUDVIK
        STANOVNIK STANKO
        TRČEK ANDREJ
        URŠIČ ANTON
        ZDEŠAR JANEZ
        Z. B. H.
        4.5.
        1958
        .
        druga ploskev spomenika
            ZAKLANEC
        BIZJAN JANEZ
        BIZJAN IVANA
        DOLINAR JAKOB
        PREBIL JANEZ
        ŠKOF JOAHIM
        ŠKOF FRANC
        VELKAVRH JOŽEF
        ...........................…….....
        KORENČAN VIKTOR
        KORENČAN CIRIL
        LOGAR FRANC
        VELKAVRH JOŽEF
        .
        tretja ploškev spomenika
             PODOLNICA
        BRADEŠKO FRANC
        LEŠNJAK JAKOB
        SMRTNIK MIHA
        SMRTNIK ALOJZ
        SMRTNIK ANTON
        SLOVŠA JANEZ
        URBANČIČ SREČKO
        ...........................…….....
        SMRTNIK LOVRO
        .
        četrta ploskev spomenika
             KORENA
        KOZJEK ANTON
        KUCLER FRANC
        NARTNIK ANTON
        SEČNIK ANDREJ
        ...........................…….....
        MAROLT JANEZ
        SETNIKAR GREGOR
        .
        peta ploskev spomenika
             LESNO BRDO
        JEREB FRANC
        PEČEVNIK PETER
        ...........................…….....
        .
        šesta ploskev spomenika
             VRZDENEC
        PETROVČIČ JANEZ
        POHLEVEN PETER
        RUS JAKOB
        ROZMAN MARJANA
        STANOVNIK FRANC
        ...........................…….....
        ISTENIČ FRANC
        KENK JANEZ
        MRZLIKAR FRANC
        POHLEVEN PETER
        PETROVČIČ ANDREJ
        VELKAVRH FRANC
        LUŠINA JANEZ
        .
        sedma ploskev spomenika
             ŽAŽAR
        TRČEK IVANA
        TRČEK MARJANA
        ...........................…….....
        .
        osma ploskev spomenika
                napis zgoraj
        ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA 
        ...........................…….....
        napis, ki se vije okoli celega spomenika, po vseh ploskvah        

PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA V LETIH 1941 - 1945
        ...........................…….....
        napis spodaj
            BORCI

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 28. 1. 2018
M. Kermavnar, 26.9.2022, napis na spomeniku
Večkoten svetel kamnit steber
Horjul
1992 HORJUL, 34/6