Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ljubljana, Žale, Zelen Danilo |
Danilo Zelen, slovenski študent elektrotehnike in borec za osvoboditev Istre
in Primorske, član organizacije TIGR, * 9. julij 1907, Senožeče, † 13. maj 1941,
Mala gora nad Ribnico. Geslo TIGR |
Ljubljana, Pokopališče Žale, oddelek 27A, vrsta 2, grob 1 |
ZELEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 1. 6. 2023, po slikah in besedilu M. Luštrek
D. Divjak 22.11.2024 |
22.11.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetke foto 4, 22.11.2024 |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma |
Na razvalinah mokronoškega gradu se dviga spomenik, ki je posvečen triinpedesetim znanim borcem NOV in enainšesdesetim znanim žrtvam fašističnega nasilja, od katerih jih je šesnajst umrlo v internaciji po raznih krajih Italije. Vsi so bili z območja občine Mokronog ter pričajo, kako velik je bil krvni davek tega koščka slovenske zemlje za svobodo. Spomenik so odkrili 4.9.1968. EŠD 19647 |
center Mokronoga, zgradba občine - park. |
na srednjem kamnitem stebru 1941 - 1945. napisi 53 padlih borcev, napisi 61 žrtev fašizma |
— |
— |
— |
— |
b.jerčič,4.4.2018. |
— |
— |
— |
kamniti steber v sredini in dva stebra iz marmorja v trikotniku |
Mokronog-Trebelno |
— |
|
Padlim borcem in žrtvam nasilja, OŠ Koprivna |
Novembra 1942 se je skupina partizanov iz Zasavske čete pod vodstvom Pavla Žavcerja - Matjaža oglasila pri skoraj vseh domačijah v Koprivni z nalogo, da pripravi ta hriboviti del Mežiške doline za upor proti okupatorju, sredi februarja 1943 pa so že odšli prvi fantje iz Koprivne v partizane. Na domačiji Kumer, po domače pri Šoparju, je bila februarja 1944 konferenca aktivistov OF Mežiške doline, ki je pomembno prispevala k širjenju partizanstva na tem področju. Znan je tudi napad borcev 2. bataljona Vzhodnokoroškega odreda na Nemce pri Šumelu. Takrat je Šumelova domačija pogorelča. Na pročelju osnovne šole v Koprivni je vzidana spominska plošča, posvečena vsem padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja s tega področja. Ploščo so odkrili 4. julija 1953. Vir: spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
Desno ob cesti Črna na Koroškem - Koprivna. Dobro vidna šola, h. št. 10. |
1942 POVSOD STE Z NAMI ČETUDI NI VAS VEČ SAJ SMRT VAS JE SVOBODI DAROVALA 1945 PADLI PARTIZANI BOGATAJ ANTON, GOLOB JANEZ, GOLOB MARIJA, JERAJ MIRKO, KAMNIK ERNEST, KAMNIK IVAN, KAMNIK TEREZIJA, KEBER SILVESTER, KOGELNIK MAKS, KOLAR FILIP, LAPAJNE ROZKA, LESJAK BOLTEŽAR, PEČNIK VALENTIN, PODOVŠOVNIK MIHA, KRAMAR FRANC, ZAPRŠEK JOĆE, POLANŠEK FRANC, POTOČNIK VALENTIN, TONKLI JOŽEF ŽRTVE OKUPATORJA BURJAK MIHAEL, FORTIN IVAN, KEBER JAKOB, MALI FRANC, MALI GENOVEFA, MALI IVAN, MLAČNIK FERDINAND, NOVIŠ JOŽEF, OSOJNIK PETER, PEČNIK IVAN, PODBREGAR PETER |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, 8. maj 2017 |
— |
— |
— |
Tri vzidane velike plošče z napisam |
Črna na Koroškem |
— |
|
Spomenik Henriku Zagerniku na pokopališču |
Pred skupnim grobiščem na pokopališču v Črni na Koroškem stoji manjši spomenik posvečen Henriku Zagerniku. Komunistična partija je po aprilskem razsulu tudi v Mežiški dolini ostala edina organizirana sila, ki je bila sposobna upreti se okupatorju. Iz partijskih in skojevskih celic na Prevaljah, Lešah, Holmcu in v Guštanju so se poleti 1941 formirale borbene skupine. Prevaljska skupina je bila med najmočnejšemi, vendar so jo Nemci že 1. 8. 1941 izsledili in aretirali večino članov, potem, ko je uspešno izvedla nekaj akcij in se pripravljala za odhod v partizane. Izredno vojaško sodišče je obsodilo šest članov prevaljske skupine na smrt z ustrelitvijo. Med njimi je bil 20. 08. 1941 ustreljen v Begunjah na Gorenjskem tudi Henrik Zagernik. Spomenik so odkrili leta 1950. Na žari so zgoraj navedeni verzi. |
Pokopališče Črna na Koroškem ob spomeniku NOB |
MLADOST TVOJA POT TRNJEVA JE BILA, ŽIVLJENJE DAL SI ZA SVOBODO. SAM SVOBODE UŽIVAL NISI. TRUPLO TVOJE JE PEPE, A DUH TVOJ NA SVETU BO ŽIVEL (NAPIS NA ŽARI) HENRIK ZAGERNIK 22. XI. 1911 USTRELJEN KOT TALEC 20. VIII1941 SLAVA BORCEM ZA SVOBODO - ŽALUJOČA MATI |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 8. maj 2017 |
— |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografijo, 15.5.2022. |
Žara nad spominsko ploščo |
Črna na Koroškem |
— |
|
Spominska plošča na hiši pri Cimpku v Potokih |
plošča na steni prizidka levo od hiše Prvotna spominska plošča je bila 24. 4. 2006 slovesno zamenjana z novo. Pri Cimpkovih so se od 1941 zadrževali ilegalci in organizatorji NOB Jože Gregorčič, Viktor Kejžar in Karel Preželj. Tu je bila pomembna javka do aprila 1942, ko so gestapovci Cimpkove odpeljali v taborišče. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 199. |
Potoki 22
Žirovnica |
CIMPKOVA DOMAČIJA KJER SO SE V TEŽKIH DNEH OD APRILA 1941 DO APRILA 1942 SHAJALI, POSVETOVALI IN ODLOČALI O POMEMBNIH ZADEVAH VODITELJI OSVOBODILNEGA BOJA NA GORENJSKEM. V APRILU 1964 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dopolnil Marko Gričar 26. 6. 2018. |
— |
— |
— |
plošča na hiši |
Jesenice |
2179 POTOKI, 43/1 |
|
Spominska plošča Štefan Goršek - Čaki |
Štefan Gorišek-Čaki je bil doma iz Turiške vasi. Po poklicu je bil trgovski pomočnik. Z borci Pohorskega bataljona se je srečal leta 1942 v Golavabuki. Nemci so ga prisilno mobilizirali leta 1943. Na dopust je prišel z vojaško opremo. Ob povratku nazaj v nemško vojsko je iz vlaka pred Dravogradu izstopil, kjer je dobil vezo s partizansko skupino. Uspešno je deloval na območju Mislinjske doline. Zaradi organizacijskih sposobnosti je postal gospodarski referent šaleško-mislinjskega, pozneje pa dravograjskega okrožnega odbora OF. Čaki je bil hraber terenski delavec, premišljen in simpatični fant. Čaki je nesrečno padel 2.2. 1945 nad Otiškem vrhom. Leta 1973 so občani Mislinjske doline na njegovo rojstno hišo v Turiški vasi namestili marmorno spominsko ploščo. Vir: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. |
Z glavne ceste Slovenj Gradec-Velenje pri smerokazu (pri lipi) zavijemo v vaško jedro. Po nekaj metrih na levi strani ob cesti stoji Mekelnova domačija, kjer je na fasadi rojstne hiše nameščena spominska plošča Štefani Goršku-Čakiju. |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL ŠTEFAN GORIŠEK ČAKI ČLAN ŠALEŠKO-MISLINJSKEGA IN DRAVOGRAJSKEGA OKROŽJA OF PADEL 2. 2. 1945 NA OTIŠKEM VRHU STRELSKA DRUŽINA ČAKI ŠMARTNO IN OBČANI MISLINJSKE DOLINE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 3. avgusta 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča iz marmorja |
Slovenj Gradec |
Dobrava pri Šmartnu, 6/0 |
|
Spominska plošča na starem župnišču v Šmartnem |
V tedanjem okraju Slovenj Gradec je bilo leta 1941 registriranih 1536 in v Mislinjski dolini 636 ljudi za izselitev. To je bila prva nemška naloga izgnati iz Spodnje Štajerske vso intelegenco. Prve aretirane so zaprli v čakalnico na železniško postajo v Slovenj Gradcu. 18. aprila 1941 pa je zbirno taborišče postalo v župnišču v Šmartnem. Ob koncu aprila 1941 je bilo tu zaprtih 62 ljudi, med njimi slovenjgraški župnik Jakob Soklič, župnik-pisatelj Franc Ksaver Meško in drugi. Iz Šaleške doline je bilo 37 taboriščnikov, med katerimi je bil tudi pesnik Karel Destovnik-Kajuh. Ksaver Meško je v spominih zapisal, da je bilo v Šmartnem zaprtih znanih ljudi iz Mislinjske in Šeleške doline in sicer: duhovnikov, zdravnikov, učiteljev, notarjev,sodnikov, trgovcev, tovarnarjev in drugih. Ničesar nismo storili ali zakrivili, razen, da smo bili Slovenci, pravi pisatelj Ksaver Meško. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. EŠD 8072 |
Z regionalne ceste Slovenj Gradec-Velenje zavijemo v naselje Šmartno. Prav prav v vaškem centru ob cerkvi sv. Martina stoji staro župnišče. Na fasadi je pritrjena marmornata plošča, ki nas opozarja, da so tu bili leta 1941 zapori. |
V TEJ STAVBI SO NEMŠKI OKUPATORJI OD APRILA DO JULIJA 1941 ZAPIRALI IN MUČILI REVOLUCIONARJE IN RODOLJUBE IZ MISLINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE OBČANI MISLINJSKE DOLINE 1976 |
— |
— |
— |
— |
Jože Vrabič, 25. julij 2017 |
— |
— |
— |
Marmornata plošča |
Slovenj Gradec |
Šmartno, 50/17 |
|
Vilar Terezija |
Spominska plošča na Hiši Vilarjevih, Stara cesta 9 je velikosti cca.50 krat 50 cm na beli podlagi je rdeč zgoraj omenjeni napis Logatec, vir:arhiv ZB Logatec EŠD 21508 . »27. VILAR Danica, hči in 28. VILAR Terezija, mati rojena 1892. Bili sta žena in hči lekarnarja iz Logatca. V noči na 16. april 1944 so vdrli domobranci – pripadniki črne roke v njihovo hišo in iskali očeta, ki je bil skrit v bunkerju in je drugi dan ušel. Namesto njega so ubli ženo Terezijo in hčer Danico. (Vri: Seznam žensk žrtev domobranskega nasilja v RO ZZB; Jože Vidic Po sledovih črne roke, str. 510-511)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 365) »Karel Vilar je bil tedaj star 54 let. Z dve leti mlajšo ženo Terezijo sta imela dva sina in hčerko. Od 1923. leta je bil slaščičar, njegova žena pa je vodila trafiko. Njun sin Drago je bil kot študent ustreljen junija 1942. leta v Horjulu, Milodar pa je bil v partizanih. Zaradi sinov naj bi umorili očeta. […] »16. aprila 1944. leta okrog pol desetih je skupina pijanih domobrancev začela razgrajati pred hišo. Nekateri so bili v civilnih oblekah, drugi v uniformi. […] Očeta, ki je bil skupaj z mamo in sestro Danico v kuhinji, so klicali, naj pride ven. Ker so že več večerov rogovilili okrog hiše in grozili, razen tega je oče vedel, kako deluje črna roka, je sklenil, da se bo skril v bunker v kleti, katerega smo skupaj zgradili že 1941. leta. […] Mati pa jim je kar naprej zatrjevala, da ga ni doma. Danica je skušala mamo braniti, pa so začeli udarjati še po njej. Ko je nekdo od črnorokcev udaril mamo tako močno, da je padla na tla, je Danica zavpila: Mame pa že ne boste pretepali. Po teh besedah je oče v kletnem skrivališču zaslišal tri ali štiri strele iz pištole, za njim pa se je usula ploha strelov. Po strelih je slišal samo še hitre korake sem ter tja po kuhinji, sobi in hodniku, hojo okrog hiše in še nekaj strelov pred hišo.« (Jože Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 602–603)
|
Stara cesta 9, Logatec. Po glavni cesti iz smeri Vrhnike proti Logatcu.V križišču s Tovarniško cesto zavijemo levo in prvo križišče ponovno levo kjer je Stara cesta. Cca 100 na levi strani je stanovanjska hiša na kateri je spomninska plošča.
Tretja hiša na levi strani |
V tej hiši sta bili od »Črne roke« ustreljeni 16.4.1944 VILAR TEREZIJA in hčerka DANICA SLAVA! Krajevna org. ZB NOV D. Logatec |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Pergovnik, april.2017 |
16.5.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16.5.2023, dopolnitev Opisa s tekstom Zdenke Primožič |
spominska plošča |
Logatec |
lastništvo ,krajevna skupnost Naklo,občina Logatec |
|
Padel za domovino-Turnišče |
Po "Sistory" roj. v Turnišču, samski, maturant, politkomisar I. prekmurske čete, pade v Strehovskih goricah, Prekmurje, v spopadu z madžarskimi okupacijskimi enotami. Lastno zapažanje |
Pokopališče Turnišče |
TU ČAKA VSTAJENJA ZADRAVEC JOŽEF 5.3.1923 PADEL ZA DOMOVINO 22.2.1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974
Gradišnik-Gržina, 16. 5. 2025 |
16.5.2025. 00:00 |
— |
Gradišnik-Gržina, 16.5. 2025, dodala posnetek št.2 |
Nagrobnik |
Turnišče |
— |
|
Dolenji Logatec, Slemena - Ivan Mlinar |
EŠD 21510 - spomenik, kraj zgodovinskega dogodka. Spomenik predstavlja graniten monolit, katerega prednja površina je valovito obdelana, ponazarjala naj bi navidezno vrv, s katero je bil Mlinar privezan na deblo drevesa, v žlebovih pa je vklesan napis. Granitni monolit je visok 155 cm in je delo kiparja Janeza Lenassija. Spomenik so odkrili 1979. let. "RASTKOVEC (pravilno Raskovec - T.B.), gozd pri Vrhniki. V nemški ofenzivi novembra 1943 so domobranci v gozdu Rastkovec nad Vrhniko ujeli neznanega partizana iz Bračičeve brigade, ki je bil doma na Planini pri Rakeku. Z domobranci so bili tudi Nemci. Ujetnika so privezali k smreki in ga prebadali z bajoneti. Priče navajajo, da so ujetnika mučili domobranci. Partizani so kasneje ugotovili, da so bile rane zadane z italijanskimi bajoneti, ki so jih domobranci tedaj uporabljali". vir: Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev, Dolenjska založba, Novo mesto 1995, str.:327; |
Dostop do spomenika je enostaven tako iz Logatca kot z Vrhnike. Držimo se širših voznih gozdnih poti, ki iz smeri Logatca ali Vrhnike peljejo proti Zavrhu pri Borovnici oz. proti Pokojišču. Paziti moramo na kažipote. |
NEMŠKI OKUPATOR JE NA TEM MESTU NOVEMBRA 1943 ZVERINSKO UMORIL IVANA MLINARJA, ROJ.1913. Z UNCA, BORCA NOV. POKROVITELJ: KMET. ZADR. LOGATEC |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 27.2.2017 |
— |
— |
— |
steber iz granita |
Logatec |
k.o.2017, parc.št.: 996/158,občina Logatec |
|
Soteska |
Na pokopališču v Soteski stoji na jugozahodni strani, tik ob cerkvi, spomenik padlim borcem in žrtvam iz Soteske in okoliških vasi. Posvečen je 24 znanim in 7 neznanim borcem ter 7 žrtvam. Ploščad v obliki romboida, na kateri spomenik stoji, je sestavljena iz trikotnega dela, tlakovanega z brušenimi betonskimi ploščicami in štirikotnega dela, tlakovanega s pranimi betonskimi ploščami. Ploščad je obrobljena s kamnitimi robniki. Osrednji del spomenika je iz klesanih kamnitih kvadrov iz sivega gradaškega kamna, položenih v treh vodoravnih vrstah. Na vrhu podstavka vertikalno postavljene štiri pravokotne plošče iz brušenega gradaškega kamna z izpisanimi imeni stopničasto padajo proti vzhodu in so zamaknjene druga za drugo. Na prvi plošči je v izklesanem krogu peterokraka zvezda, pod njo pa napis. Spomenik lokalnega pomena je delo arhitekta Antona Valentinčiča. Postavil ga je KO ZB NOV Polje – Soteska leta 1959. EŠD 4230 |
Od ceste, ki pelje iz Straže proti Žužemberku zavijemo tik pred gradom Soteska desno strmo v klanec proti kamnolomu. Spomenik stoji na pokopališču, desno na jugozahodni strani, tik ob cerkvi.
KOORDINATE: S 45º 46' 52,14"; V 015º 01' 25,78" |
1941 – 1945 NEKOČ SEM BLAGROVAL NJE, KI OČI SO ZAPRLI- DA NISO ZADNJIH DNI- SRAMOTE VEČ UZRLI; DANES BLAGRUJEM VAS, KI OČI IMATE MLADE, DA URESNIČENE ZRO - VSE NAŠE NADE OTON ŽUPANČIČ BORCI 7 NEZNANIH 1942 BLATNIK KAREL BRKOVIČ PERO 1943 ERBEŽNIK IVAN ERBEŽNIK JOŽE PICELJ FRANC 1943 PEPEL JOŽE DRENJE KUMELJ ALOJZ KUMELJ IVAN PUCELJ JOŽE ZORAN IVAN GABERJE KORČE JOŽE NOVAK JOŽE DOL. POLJE ŠENICA JOŽE GOR. POLJE PICELJ VIKTOR TISOVEC ALOJZ SOTESKA FIFOLD FRANC URŠIČ ALOJZ ZAJC JANEZ 1944 DRENJE PUCELJ STANKO DOL. POLJE FIFOLD IVAN GOR. POLJE HROVAT ALOJZ LAVRIČ RUDOLF TISOVEC ADOLF TISOVEC FRANC ŽRTVE 1942 SOTESKA VOVK JOŽE ZORAN ANTON 1943 DOL. POLJE SEVER FRANC ŠENICA RUDI 1944 DOL. POLJE ŠENICA MARIJA SOTESKA BRADAČ FRANC GLIBE JOŽE |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec, 12.3.2019 |
— |
— |
— |
grobišče in spomenik |
Dolenjske Toplice |
K.O. Gorenje Polje; P. št. *78 |
|
Vojsko, Javka za SVPB Pavla v Mrzli Rupi |
Spomenik predstavlja velika, gladko odrezana skala postavljena ob robu cestnega križišča. Na njej je vklesano in obarvano posvetilo. Datum odkritja: 2018 Foto: Miloš Kermavnar |
Spomenik je lociran v Mrzli Rupi, ob križišču cest, ki vodijo na Vojsko, Predmejo in v Trebušo, 3.7 km z Vojskega, blizu hiše Vojsko 95 (pri Kolencu). |
PRI KOLENCU (VOJSKO 95) JE BILA V ČASU NOB JAVKA ZA SPREJEM RANJENIH PARTIZANOV IN CIVILISTOV ZA SVPB PAVLA DRUŠTVO VOJNIH INVALIDOV SEVERNE PRIMORSKE NOVA GORICA IN ZBNOB IDRIJA CERKNO 2018. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
— |
— |
— |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2355 Vojsko, parc. št. 764/1 ? |
|
Spomenik na Malem Travniku |
— |
Spomenik leži na Malem Travniku leži na sedlu pred hlevom in pastirsko bajto. N: 46 32 07, E: 15 35 20, 1449 m
|
ŠEST NEZNANIH PARTIZANOV PADLIH V LETU 1944 POKOPANIH V SKUPNEM GROBU ŽIVIM VZGLED ZVESTOBE DOMOVINI KO ZB NOV LJUBNO OB SAVINJI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 14.7.2018 |
— |
— |
V mesecu oktobru 2018 je bila plošča odtujena. Prijava je bila odana PP Mozirje. Julija 2022 je občina Ljubno namestila novo spominsko ploščo. |
— |
Ljubno |
K.o.:Primož pri Ljubnem, parc.št.: 1050/3, lastnik: Nadškofija Ljubljana |
|
Ivan Ivančič |
Ivan Ivančič je bil tigrovec, zaradi diverzije za železniško progo pri Trbižu ustreljen po obsodbi na 2. tržaškem procesu.
|
V Čezsoči zadnja hiša desno pred pokopališčem. Hišna številka 118 |
[zvezda] [šopek] [slika v medaljonu] V tej hiši se je rodil 10. 4. 1913 IVAN IVANČIČ ustreljen 15. 12. 1941 na Občinah pri Trstu kot vodja diverzantske skupine protifašistične organizacije Primorske 1982 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 23.4.2019
3.marec 2021 dopolnil D.Divjak |
5.1.2023. 00:00 |
— |
3.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Dodal posnetek Gorana Šulerja in dodal vir. M. Hladnik 5. 1. 2023 |
Spominska plošča |
Bovec |
K.o.: 2211 ČEZSOČA, št.parc.: 2134/9 |
|
Grob Lucije Kenda |
Kenda Lucija je obiskovala osnovno šolo v domačem kraju in v Rutu, Nadaljnega šolanja pa kljub želji zaradi revščine ni mogla nadaljevati; zadovoljiti se je morala z branjem takrat dostopnih knjig in samoizobraževanjem. Kmalu se je pridružila protifašističnim borcem in dobila borčevski naziv Cilka. Raznašala je letake ter vse do leta 1940 tihotapila slovenske knjige in propagandni tisk iz Bohinja in Jesenic v Baško grapo. Sodelovala je z mnogimi tigrovci iz Baške grape in Mosta na Soči. V drugi svetovni vojni je sodelovala z OF, dokler je niso Italijani leta 1943 aretirali in zaprli v Trstu. Po italijanskem premirju se je pridružila NOV, vendar je bila na begu pred Nemci smrtno ranjena. |
Grob je na pokopališču v Podmelcu pri Kneži.
Hiša v bližini: Podmelec 25
|
KENDA LUCIJA ROJ. 9. 12. 1901 - LOJE ČLANICA ORG. TIGR IN PARTIZANKA PADLA 2. 9. 1943 V TRNOVSKEM GOZDU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 25. 8. 2019 |
30.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Grob partizanke |
Tolmin |
— |
|
Ustreljeni župnik Martin GABERC-Gornja Radgona |
— |
Na Maistrovem trgu, v parku spomenikov, pod cerkvijo. |
"MARTIN GABERC *1883 - 1941+ ŽUPNIK, DOMOLJUB KULTURNI DELAVEC USTRELJEN V ŽUPNIJSKEM DOMU V GORNJI RADGONI 6. APRILA 1941" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
17.2.2022. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip z marmorno ploščo in betonskim podstavkom |
GORNJA RADGONA |
184 GORNJA RADGONA, 397 |
|
Štefan Lapanja |
Na monolitni blok iz konglomerata je pritrjena betonska plošča, posvečeno Štefanu Lapanja, ki je padel na tem mestu 10.2.1943. Postavljeno je bilo leta 1960. EŠD 24793 |
Iz D. Trebuše se peljemo proti Oblakovem vrhu. Obeležje stoji dasno v pobočju nasproti hiše št. 78 |
ORGANIZATOR OF LAPANJA ŠTEFAN PADEL NA TEM KRAJU 10. 2. 1943 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 28.9.2019 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Spomenik borcem - rudarjem |
Koroškim prvoborcem - partizanom se je kmalu posrečilo navezati dobre stike tudi z rudarji mežiškega rudnika svinca. Kmečki ljudje pa so bili trden most, ki je povezoval svobodne gozdove z rudarji. Veliko borcev - rudarjev je v bojih vgradilo svoja dragocena življenja v temelje naše svobode. Pred vhodom v jamo Rudnika svinca in topilnice Mežica je v Podpeci (Heleni)postavljen spomenik, ki je posvečen borcem - rudarjem. Na meter visokem podstavku je kip čepečega borca z rudarsko svetilko v desni in s puško v levi roki. Spomenik je delo akademskega kiparja Marjana Keršiča - velača in je ulit iz brona. Odkrili so ga 3. julija 1966. Na podstavek je pritrjena spominska plošča. Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd EŠD 7720 |
Pot nas vodi iz Črne na Koroškem v smeri Koprivna in Topla. Pri odcepu za Pikovo, Mitnek in Podpeco zavijemo desno v Podpeco. Na koncu vasice Podpeca je odcep levo za kegljišče,kjer parkiramo če smo z avtomobilom. Čez mostiček levo je pod vejami dreves mogočen spomenik. |
ČUJ SPOMIN IZ JAM IN Z JAS MOLČANJA SI ZVEST |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
A. Ovnič, 23.. april 2017 |
— |
— |
— |
bronasti kip rudarja na šesterokotnem, 1m visokem kamnitem podstavku |
Črna na Koroškem |
— |
|
STANJEVCI-Rojstna hiša Aleksandra Perša |
— |
Stanjevci 6, 17 km iz Murske Sobote, |
zvezda V tej hiši je bil rojen 29.10.1921 Perš Aleksander, ki je l.1943 dal svoje mlado življenje na ruski fronti za našo svobodo. ZB Petrovci-Šalovci. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak, 17.maj 2020 |
17.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
GORNJI PETROVCI |
K.o.: 13-STANJEVCI, št.parc.: 771 |
|
Gašparič Danica |
— |
Pokopališče Celje |
GAŠPARIČ DANICA1924 + 1945ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERORJA POKOPANA NA KOROŠKEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
8.11.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Celje |
1082 TEHARJE, 837 |
|
Spomenik – grobišče 52 neznanim borcem NOB 14. divizije |
Na Gneču so med okupatorsko ofenzivo na osvobojeno ozemlje Gornje Savinjske doline potekali siloviti boji. Nemce so zadrževale enote Šercerjeve in Bračičeve brigade. V grobišču so pokopani neznani borci brigad 14. divizije, ki so padli v tej ofenzivi. Grobišče je bilo urejeno 22. julija 1953. Viri: 1 Samo en cvet (Karel Destovnik - Kajuh) : Mozirje in Rečica ob Savinji v obdobju NOB zbornik 2 Štirinajsta na Štajerskem : kratek oris njenih bojev in akcij od februarja 1944 do maja 1945, Maribor : Muzej narodne osvoboditve, 1981 EŠD 4558 |
Na cesti Mozirje - Velenje zavijemo, na klancu pred vasjo Gorenje, proti zaselku Gneč. Spomenik je 600 m od odcepa, na levi strani ceste. |
NA TEM MESTU POČIVAJO BORCI – MLADINCI KATERI SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA BRANEČ OSVOBOJENO OZEMLJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V DECEMBRU 1944 SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marjan Borovšak, 18.10.2018 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča med okroglima stebroma |
Mozirje |
Ljubija, 650, zasebni lastnik Anton Robida, Ljubija 75. |
|
Trešnja ravan - Zalom |
Tu so se že pred vojno zadrževali tigrovci, žejska trojka Vadnal idr., Danilo
Zelen, Albert Rejec idr. [nedokončano] |
Dostop je mogoč iz več smeri, eden krajših je iz Prestranka. Od tam nadaljujemo proti Žejam (za njimi se asfalt konča), Bilam in Počku. Ker na Počku cesta vodi čez vojaško vadišče, je v primeru vaje prehod prepovedan. Na koncu vadišča na Trešnji ravni so ob cesti razpadajoča lesena vojaška stražarnica in dve protitankovski oviri. Takoj za njimi je razcep, ki ponuja dve možnosti.
1) Če želimo čim dlje z avtom, nadaljujemo po levem kraku (ni kažipota). Na lužah pod Gadovcem je za skromno kapelico na drevesu nov razcep. Tokrat nadaljujemo desno (ni smerokaza) proti Vršičem. Za prvi naslednji odcep desno se ne menimo in gremo naravnost (smerokaz za Sv. Trojico), pri drugem pa zavijemo desno (zadnji kažipot za Sv. Trojico). Ostrooki lahko za smerokazom opazijo kamen z obledelim rdečim Triglavom, zvezdo in puščico desno. Po cesti nadaljujemo kakih 400--500 m. Ko pred Lonico na levi opazimo plitvo grapico, parkiramo. Po položni vlaki se vzpnemo po grapi (rdeča puščica in napis SP na drevesu) kakih 70 m in na levi na skali zagledamo spominsko ploščo.
2) Na Trešnji ravni lahko zavijemo tudi desno (smerokaz Sv. Trojica) in se peljemo mimo lovske koče na levi do križišča nad globoko kotanjo Nemški tali. Tam parkiramo. Prečkamo cesto in se vzpnemo peš po slabem kolovozu, ki nas pripelje na veliko obračališče na cesti više proti Sv. Trojici. Zavijemo levo in gremo kakih 700 m do omenjene grapice, ki je zdaj seveda na desni. S te strani puščice in napisa SP ni videti.
|
TUKAJ SO SE USTAVLJALI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 10. 7. 2020 |
26.4.2022. 00:00 |
— |
Dodal fotografije in opis dostopa Mojce Luštrek ter prestavil prvotno na pamet označeno lokacijo spomenika kar precej proti zahodu na mesto, ki sta ga označila zakonca Luštrek. Plošča je obnovljena. -- M. Hladnik 26. 4. 2022 |
Spominska plošča |
Pivka |
— |
|
Ledeča vas |
Trije kamniti stebri, na srednjem je posvetilo 32 borcem Gubčeve brigade, ki so na tem mestu padli v bojih jeseni 1943. Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 29. EŠD 12002 |
Ob cesti, ki pelje iz Ledeče vasi proti Vodenicam, J od cerkve sv. Ane. |
V BORBI Z NEMCI 21.10.1943 JE NA TEM MESTU PADLO 32 BORCEV GUBČEVE BRIGADE NA ČELU S KOMANDIRJREM ČETE 29.4.1979 KO ZB NOV ŠENTJERNEJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
31. 8. 2020 obiskal in fotografiral A. Petrovič. |
31.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Trije betonski stebri na betonski podlagi. Na enem stebru je marmorna plošča z napisom. |
Šentjernej |
— |
|
Joštov mlin, druga konferenca KPS |
Partijske organizacije v Celju so se v zadnjih letih pred nacistično okupacijo številčno in organizacijsko močno okrepile ter razširile svoje delo; glavni pobudnik te dejavnosti je bil okrožni komite, ki ga je vodil tedanji sekretar Slavko Šlander. Partijska organizacija je prevzemala čedalje zahtevnejše in odgovornejše naloge. Ob koncu leta 1939 jo je CK KPS zadolžil, da v strogi ilegali določi kraj in določi prostor za drugo konferenco KPS. Delegati so se zbrali v noči na 1. 1. 1940 v Joštovem mlinu v Medlogu, kjer je bilo že prej pogosto zbirališče in središče dela celjskih komunistov. Udeleženci konference so razpravljali o perečih političnih in organizacijskih vprašanjih. Posebno pozornost so posvetili mednarodnemu političnemu položaju, zlasti pretečemu širjenju nacizma in fašizma v Evropi. Konferenca je sprejela pomembne sklepe za nadaljnjo krepitev partije in enotnosti delovnih ljudi v boju proti nacistični propagandi, petokolonaški dejavnosti in osvajalnim težnjam nemško-italijanskega imperializma. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.477 Med vojno pomembno zbirališče komunistov in njihovih simpatizerjev. V noči med 31. 12. 1939 in 1. 1. 1940 kraj druge konference KP Slovenije. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 191. EŠD 4432 |
Medlog 12, na dvoriščni fasadi hiše. Dostop po odcepu od magistralne ceste Celje-Žalec na sever proti Medlogu, potem pa prvi odcep desno in dvakrat levo. |
V TEJ STAVI MESTNI ODBOR ZB CELJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 8. 2019 |
16.10.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal opis dogodka, 16. 10. 2023 |
Spominska plošča |
Celje |
— |
|
Horjul - Spomenik padlim v NOB |
Osem-koten svetel kamnit steber z vklesanim napisom in imeni (odkrit leta 1958) je posvečen padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz krajevne skupnosti Horjul. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69. EŠD 26019 Napis in imena in so slabo čitljivi. |
Spomenik stoji na ograjeni zelenici sredi naselja, ob odcepu s ceste Dobrova - Šentjošt - Gorenja vas proti cerkvi. Hiša v bližini: Slovenska cesta 2. |
prva ploskev spomenika PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA V LETIH 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 28. 1. 2018 |
— |
— |
M. Kermavnar, 26.9.2022, napis na spomeniku |
Večkoten svetel kamnit steber |
Horjul |
1992 HORJUL, 34/6 |