Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
8058
Tehnika Kolarca

V tem bunkerju, ki je bil zgrajen iz desk nad zemljo, je bil vodja Franc Dolinar-Džoni. Imeli so radijski sprejemnik in oddajnik. V bunkerju je bil tudi radio inženir po rodu Poljak. V ta objekt so pripeljali meseca januarja 1945 iz Savinjske doline ranjeno Mico Šlandrovo, zatem še ranjenega Ribiča iz Šmiklavža, kjer sta ostala dober mesec. Mica je odšla od tod v nov bunker k "Staremu", pozneje pa naprej pod Mali vrh na Uršlji gori. V ta bunker je prihajal tudi komandant 4. operativne cone Peter Stante-Skala. Vir: Bogdan Žolnir, Topografija Muzeja NOB, Slovenj Gradec, str. 45.

Od Rdečnika proti Podgorju, prva cesta levo, mimo Anželaka, nato levo po vlaki cca 300 m. Tehika Kolarca leži zahodno od Rdeškega vrha na koti 600. Najbližji hišni številki sta Podgorje 114 (vikend) in Rdeška bajta, na kateri je spominska plošča partizanu Kijevu (Spodnji Razbor1).
Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
14.11.2023. 00:00
S. Gradišnik, dodal fotografije, 14.11.2023
Tehnika - sanitarni objekt
Slovenj Gradec
9729
Dvor pri Polhovem Gradcu, pokopališče, Osredkar Gregor

datum rojstva: 28. 2. 1903, kraj rojstva: Črni Vrh, vojni status: Civilist, datum smrti: 13. 3. 1944, kraj smrti: Buchenwald, država smrti: Nemčija, kraj pokopa: Buchenwald, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
.
»V 
Seznam jugoslovanskih buchenwaldčanov* […] 

Tab. št.
Priimek in ime                                     Osredkar Gregor 
Datum rojstva                                      28. 2. 1903
Kraj rojstva Kraj bivanja                      Črni vrh
Datum smrti v taborišču                                        « 

  • [Ur.] Janez Alič (et al), Buchenwald, Zbornik, Ljubljana: Založba Borec, 1983, str. 407.


Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Dvor pri Polhovem Gradcu, od pokopaliških vrat desno, ob zidu, ki meji na novi del pokopališča, 6. grob z desne strani vrste. Hiša v Bližini: Dvor pri Polhovem Gradcu 15

                ŠTEFCOVI
KOREN      [križ]    OSREDKAR
                              OČE GREGOR    * 1903          + 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 4.6.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
4.6.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Dobrova-Polhov Gradec
K. o. 1983 BABNA GORA, parc. št. *1/2
2113
OF Radovljica, Vinko Berce

Vinko Berce je bil rojen 22. 8. 1920 v 11-članski kmečki družini na Mlaki. Bil je vodja skupine OF, v hiši je bila tudi kurirska javka. Od 1942 se je skrival pred Gestapom. Od Kajževih v Nemiljah je 2. 2. 1943 odšel v partizane v Gregorčičev bataljon na Jelovici. Avgusta 1943 je spremljal 150 novincev na Mokrc na Dolenjsko, kjer je bil dodeljen Šercerjevi brigadi. Bil je ranjen, po okrevanju na Suhorju je postal intendant radio zvez za glavni štab NOV in POS. Marca 1945 je šel v višjo intendatnsko šolo v Metliko in s štabom ob osvoboditvi v Ljubljano.

Obveščevalno zvezo med Mlako in Jelovico je vzdrževal Janez Štiherle - Trot iz Kolnice; v gospodarskem poslopju je bilo skrivališče.  

29. 4. 1943 so Nemci Mlakarjeve zaradi sodelovanja s partizani izselili. Dobili so samo tri člane družine, Francka in Mara sta pobegnili, 25. 5. pa je iz zbirnega taborišča v Šentvidu pobegnil tudi Alojz. Mama Lucija in hči Angela sta bili izseljeni v Windsheim na Bavarskem. V prazno hišo se je naselil Jože Berce in nadaljeval z odporniškim delom, dokler niso marca 1944 družine izselili v Burghausen na Bavarskem in je bila hiša prazna, dokler se družini nista vrnili. 

Ploščo je izdelal Alojz Vurnik 9. 9. 1983 po načrtu mestne organizacije ZB NOV Radovljica.

Ni v RKD. 

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 174.

Mlaka 1 (pri Mlakarju), ob Savi pod Radovljico, na JZ vogalu kmetije.

V TEJ HIŠI
JE DELOVALA OSVOBODILNA FRONTA
OD 5. 12. 1941 DO 2. 2. 1943
NJEN SEKRETAR JE BIL
BERCE VINKO - FERDO

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 9. 8. 2017
Spominska plošča
Radovljica
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 610/1
7475
Franc Fakin.

Na gostilni Španc, ki so jo podrli, je bila spominska plošča Francu Fakinu. Ploščo so odstranili in jo shranili v muzeju. Izjava stanovalca, ki stanuje na mestu, kjer je bila gostilna Španc.S.Gradišnik, 6.4.2022. 

Bivša gostilna Španc.
Uničeni spomeniki
S.Gradišnik
6.4.2022. 00:00
Spominska plošča.
Trbovlje
1542
Prvo srečanje Radovljičanov s partizani

Spominsko ploščo iz marmorja je po načrtu Mestnega odbora ZB NOV Radovljica izdelal kamnosek Alojz Vurnik. Vzidana je bila leta 1955. 

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 168-169.

Odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Radovljice za kulturni in zgodovinski spomenik, Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/87-160

EŠD 5469

Gorenjska cesta 2, Radovljica. Plošča je vzidana v fasado hiše jugovzhodnem vogalu grajskega parka.

Po osvoboditvi zapornikov iz begunjskih zaporov 4. 5. 1945 sta I. in II. bataljon Kokrščega odreda pričela osvobajati tudi ostale kraje, med njimi tudi Radovljico. Na tem prostoru je bilo srečanje med prvimi partizani in prebivalci Radovljice na dan 9. 5. 1945 ob 21.30 uri. Na dan 10. 5. 1945 pa so borci I. in II. batalonja Kokrškega odreda vodili borbe z umikajočim sovražnikom za osvoboditev Radovljice ter so ob tej priliki dali svoja življenja tovariši:

Beltram Milan roj. 30. 6. 1906 na Vogerskem pri Gorici
Dolar Ivan roj. 13. 8. 1921 iz Zabreznice
Udir Ferdinand roj. 13. 2. 1915 iz Kamne Gorice

Slava jim!

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, foto 5. 2. 2013, 18. 4. 2017
M. Kermavnar, 12.9.2020-Septembra 2020 je Krajevna organizacija ZB Radovljica obnovila napis na plošči. Foto 2 in 3.
spominska plošča
Radovljica
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 122/1
4395
Mali Rigelj

SPOMENIK LOKALNEGA POMENA

Nekdanja Samidova (sedaj Plahutnikova) domačija je domačija velikega kmeta iz začetka 19. stoletja in stoji v severozahodnem delu razložene vasi. Domačijo sestavljajo  delno v breg vkopana hiša iz leta 1814, vrhhlevno gospodarsko poslopje iz leta 1841, lesen pod (skedenj) s kaščo, vrhkletna zidanica s prešnico, kozolec in vodnjak. Na hiši je spominska plošča ustanovitvi Levstikovega bataljona 13 .junija 1943.

Po roški ofenzivi 1942 so se razkropljeni partizani začeli ponovno zbirati na območju Roga. Organizacijsko sposobnejši so jih začeli zbirati v čete, ki so nosile imena kar po njihovih voditeljih. Tako je na Rdečem kamnu nastala pod poveljstvom Gustava Vovka – Jurčeta Jurčetova četa. Kmalu je narasla v dve četi in z eno je Jurče odšel na Brezovo reber, kjer se ji je pridružilo veliko novih borcev, druga pa se je zaradi bližanja zime in preskrbe pomaknila proti Pogorelcu in Podturnu. Vodil jo je Jože Murn - Pero. V  njej  je bilo 20 borcev, predvsem domačinov iz Poljanske doline. Poimenovali so jo Perotova, Podturnška , včasih tudi Roška četa. Aprila 1943 se je v Poljansko dolino vrnila še okrepljena Jurčetova četa. Združili sta se in skupaj šteli 43 mož, ki so bili oboroženi tudi s štirimi puškomitraljezi. Četa je bila neposredno podrejena glavnemu štabu NOV in POS.

13. junija 1943 je bil iz teh dveh čet in še čete Dolomitskega odreda, ki je spremljala vodilne partizane pri vrnitvi iz Dolomitov na Kočevski Rog in je štela petindvajset  borcev, skupine sedemnajstih borcev iz Šercerjeve brigade in osmih borcev Tomšičeve brigade ustanovljen na Malem Riglju Levstikov bataljon. Glavni štab je vodenje bataljona zaupal Gustavu Vouku – Jurčetu, politkomisar je postal Janez Perovšek – Pelko, namestnik komandanta Franc Kraljič – Frenk, namestnik politkomisarja pa Božo Sever. Njihova prva naloga je bila pohod na Hrvaško po topove. Po vseh zaprekah so jih partizani Levstikovega bataljona srečno pripeljali v Slovenijo. Potem so se nastanili v gozdu nad Starimi Žagami in opravljali raznovrstne naloge v bližnji okolici, predvsem pa zaščito glavnega štaba NOV in POS ter ustanov na Bazi 20. Po kapitulaciji Italije se je Levstikov bataljon začasno preselil kar v hotel v Dolenjske Toplice, kjer je narasel v Levstikovo brigado.

EŠD 14089

Mali Rigelj 4. S ceste Kočevske Poljane – Stare Žage zavijemo za pokopališčem Poljane levo v hrib in nadaljujemo slab kilometer po asfaltirani cesti do središča naselja. Iz smeri Starih Žag zavijemo na začetku vasi Občice desno v hrib ali na koncu Občic desno navzgor v samo jedro naselja. KOORDINATE: N 45º 43' 0,96"; E 15º 04' 20,19"

PRED TO HIŠO

JE GLAVNI ŠTAB NOV IN PO

SLOVENIJE 13. JUNIJA 1943

USTANOVIL LEVSTIKOV

UDARNI BATALJON

Obstoječi spomeniki
Franc Kulovec 23.8.2019
Spominska plošča o ustanovitvi Levstikovega bataljona
Dolenjske Toplice
K.O. POLJANE, pc. št.47/1, 1793/1, Fizični lastnik Plahutnik
6152
(34) Napad na rudnik Velenje.

Noč med 30. aprilom in 1. majem 1944 je bila v Šaleški dolini veličastna. Po okoliških hribih so goreli kresovi, od nekaterih cerkva' se je razlegalo zvonjenje. Partizani so v številnih krajih trosili letake. Po vsej dolini se je razlegal bojni trušč in kmalu je dolino pričel osvetljevati velik požar pri rudniku.

Muzej premogovništva Velenje.

NA TEM MESTU SO V NOČI NA 1.MAJ 1944 BORCI BRAČIČEVE BRIGADE NAPADLI OKUPATORJEVO POSTOJANKO

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik, 25. 08. 2020
27.9.2023. 00:00
Spominska plošča na stavbi.
Velenje, Partizanski spomeniki št.34
91
Spomenik Ribno

Naravna skala z marmornato ploščo, posvečena kurirjema, Francu Valantu in Janezu Pretnarju, padlima v boju z Belo gardo 26. 2. 1945. Načrt Janez Ravnik, izdelal Alojz Vurnik. Odkrila 22. julija 1959 ZB NOV Ribno.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251 (kot leto odkritja navedeno 1961).

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 182-183.

EŠD 13211

ob cesti Bled-Ribno na levi 50m pred križiščem proti Selu in Bodeščam

(simbol rdeča zvezda)

Tukaj sta v boju z belo-

gardisti 25. februarja

1945 junaško padla

        borca

Franc Valant

iz Ribnega

Janez Pretnar

iz Bohinjske Bistrice

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik, M. Kermavnar, foto 4, 14.1.2020
plošča na kamnu
Bled
2192 RIBNO, 433/1
6994
TRBOVLJE-Spomenik izgnanim taboriščnikom, ukradenim otrokom in pobeglim pred vojnim nasiljem 1941–1945

Vir: fotografija Google Maps

V parku pred občinsko zgradbo Mestni trg 4, Trbovlje

IZGNANIM

TABORIŠČNIKOM

UKRADENIM OTROKOM

POBEGLIM PRED

VOJNIM NASILJEM

1941 - 1945

Kocka v bližini:

DEVETIM BORCEM

V SPOMIN

Obstoječi spomeniki
29.9.2021 D.Divjak
29.9.2021. 00:00
Dodal fotografije Blaža Šobe.
Spomenik
Trbovlje
K.o.: 1871 - TRBOVLJE, št.parc.: 310/3
5544
Sveta Planina - Spominska plošča žrtvam revirske čete

Spominska plošča v spomin na žrtve revirske čete, ustanovljene z združitvijo trboveljske in zagorske partizanske enote na Čemšeniški planini 1.8.1941.
EŠD 21884

Naslednji večer, v ponedeljek, je nekaj borcev s Silasom na čelu obiskalo Prašnikarjevo kmetijo pod Planino, da bi obračunali z izdajalci, ki so januarja 1942 izdali skupino partizanov pod vodstvom četnega komisarja Nandeta Šuštarja. Ob tej priložnosti so padli vsi razen enega, ki je hudo ranjen pobegnil. Ko smo prišli v mraku pred hišo, smo obkolili vsa poslopja, pregledali okolico, če ni v bližini nemške zasede, nato smo vdrli v hišo. Opazili smo, da je čisto prazna, kar je kazalo, da so odšli stanovalci drugam, ker so le računali na obračun. Ko smo pregledali gospodarsko poslopje in stajo, smo našli v staji samo duševno bolno spečo starko. Zbudili smo jo in jo spravili iz staje. Dali smo ji tudi odejo. Po Silasovem navodilu smo po hiši pobrali, kar je bilo za nas uporabnega, razen hrane, ki je nismo vzeli, ker smo mislili, da bi utegnila biti zastrupljena. Iz staje smo odgnali nekaj glav živine, drugo pa smo postrelili in vse skupaj zažgali.

Vir: Pavle Baloh. Po poteh revolucije, str.106.

Samostoječa spominska plošča z napisom je ob Prašnikarjevi domačiji. Ta lokacija je iz zemljevida RKD Preveri, spomenik je označen na zemljevidih

DNE 8.1.1942 SO ENOTE 

NEMŠKE POLICIJE PRI 

TEJ DOMAČIJI OBKOLILE 

SKUPINO PARTIZANOV 

REVIRSKE ČETE, KI JE 

VEČKRAT MINIRALA 

ŽELEZNIŠKO PROGO PRI 

ZIDANEM MOSTU. V BOJU

S PREMOČNIM SOVRAŽNIKOM 

SO TUKAJ PADLI JUNAŠKE 

SMRTI REVIRSKI PRVOBORCI 

NANDE ŠUŠTAR, SEKRETAR 

SKOJ, KOMISAR ČETE 

FRANC ŽUŽMAN IN 

FRANC BAJDA.

            .

ZB - 78         SLAVA JUNAKOM

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
2.7.2023. 00:00
S. Gradišnik, 30. maja 2021. Dodal fotografije. S.Gradišnik. 2. 7. 2023, dodal opis.
Spominska plošča
Trbovlje
9132
Mirko Hojs

Friedrich Jakob Hojs, mati Maria Reich, oče Jakob, roj. 16. 7. 1914 Mrzlo Polje pri Laškem, ekonom iz Bodislavcev, smrt 4. 1. 1944 Lehen na Pohorju (Sistory).

Pokopališče Mala Nedelja

[križ]
TIHI DOM HOJS-OVI
SIN MIRKO * 1914 PADEL NA POHORJU 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
9.6.2024. 00:00
Nagrobnik
Ljutomer
8892
Karmon
Gaj nad Mariborom 23.

         PRI KARMONOVIH SE JE NA POTI 

       V SMRT 24. 4. 1929 USTAVIL KORAK 

         VODILNIH FUNKCIONARJEV KPJ 

ĐURA ĐAKOVIĆA IN NIKOLE HEČIMOVIĆA. 

      TU JE BILA TUDI POSTOJANKA NOB.

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik, 6. 4. 2024
6.4.2024. 00:00
Spominska plošča
Maribor
K. o. 602 Gaj nad Mariborom, parc. št. 40/3
724
Spominska plošča na mestu gestapovskega zapora v Trbovljah

Spominska plošča obeležuje mesto vojnih gestapovskih zaporov.

Nadstropna stavba je s konca 19. stoletja in ima kvadraten tloris. Fasada z izstopajočim rizalitom, zaključenim s trikotnim strešnim čelom in poudarjenimi vogali.   Vir: Register nepremične kulturne dediščine   http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21874  

Foto: Žiga B.

Spominska plošča je locirana na Ulici 1. junija 30, kjer ima danes prostore lokal "Bar Bojan".

zvezda

V TEJ HIŠI JE BILA GESTAPOVSKA MUČILNICA,

NA DVORIŠČU PA SO BILI MESECA 

AVGUSTA LETA 1941 USTRELJENI

                        KUDER SLAVKO                            KREN DUŠAN

                        DROBNIČ FRANC                          POGORELČNIK FORT.

             DALI SO SVOJE ŽIVLJENJE ZA BOLJŠO BODOČNOST

                     DELOVNEGA LJUDSTVA                       

TRBOVLJE, 22.7.1951

   MESTNI ODBOR ZVEZE BORCEV TRBOVLJE

Žiga B., 11.12. 2016
Spominska plošča
Trbovlje
4675
Labinje, padlim borcem iz vasi in različnim odborom

Spominska plošča je pravokotne oblike (60 x 100 cm), izdelana iz granita z vklesanim in obarvanim napisom. 

Datum odkritja:  30.9.1974

foto 2: Zavod za spomeniško varstvo-Gorica, 1981

Spominska plošča je (bila) locirana na fasadi hiše Labinje 4. Po obnovi fasade ni bila postavljena na hišo.

V PARTIZANSKI VASI LABINJE JE
BILO VSE PREBIVALSTVO VKLJUČENO
V NARODNOOSVOBODILNO GIBANJE.
VAS JE DALA 32 BORCEV NOV
PADLO JE 8 BORCEV IN ŽRTEV
MED NOB SO BILE V VASI NASLEDNJE
USTANOVE:
POKRAJINSKI NARODNOOSVOBODILNI
ODBOR
POKRAJINSKI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE
POKRAJINSKI KOMITE KPS
POKRETNA BOLNICA XXXI. DIVIZIJE
TEČAJ ZA OBVEŠČEVALCE IN MINERCE
SREDNJA PARTIJSKA ŠOLA – VII. TEČAJ
SOVJETSKA, AMERIŠKA IN ANGLEŠKA
VOJAŠKA MISIJA PRI 9. KORPUSU
PODOFICIRSKA ŠOLA
RAZNI ODSEKI IN SLUŽBE PRI 9. KORPUSU
DELAVNICE IN BUNKERJI

                  ZZB Cerkno, 1974

Uničeni spomeniki
Miloš Kermavnar, 8.11.2019
Spominska plošča
Cerkno
K. o. 2340 Labinje, parc. št. *35
5353
Snežatno, Spominska plošča ustanovitev enote VDV
Spominska plošča je locirana na hiši Snežatno št. 10

V TEJ VASI JE BIL
APRILA 1944 USTANOVLJEN 
2. BATALJON II. BRIGADE VDV

                   .
SNEŽATNO 4. 7. 1980   KS IN ZB

                                        KOJSKO

Obstoječi spomeniki
MK 15. 4. 2020, slike M. Hladnik 25. 5. 2020 12. februar 2021-dopolnil D.Divjak
12.2.2021. 00:00
12.2.2021-dodal dopolnitve D.Divjak
Spominska plošča
Brda
K.o.: 2290-KOJSKO, št.parc.:2169/2
1168
Spominsko obeležje, Podpreska - Grdi lazi

Saduz pri Podpreski

Na tem mestu so se v letih od 1941 do 1945 sestajali Pokrajinski odbor OF Loški Potok in aktivisti Dragarske doline.

Ob gozdni cesti Podpreska - Grdi lazi

NA TEM MESTU JE BIL 25.7.1943
RO OF AKTIVISTOV
LOŠKI POTOK - DRAGA

22.7.1984           SZDL LOŠKI POTOK - DRAGA

Vasja Marinč, 12.6.2017
Spomenik
Loški Potok
5944
Vlado Bagat, OŠ Braslovče

Pred osnovno šolo ni več spomenika. Tudi šola ne nosi več imena po Vladu Bagatu. V avli sta dve plošči, vendar na nobeni ni spomina na poimenovanje po hrvaškem narodnem heroju Vladu Bagatu.

  • Spomeniki ... Žalec, 84, 85
  • Vlado Bagat. Wikipedija.
OŠ Braslovče, 15b
Uničeni spomeniki
M. Hladnik
23.7.2020. 00:00
Kip
Braslovče
987 BRASLOVČE, 277/9
9271
Spomenik osamosvojitvi-Šmarje pri Jelšah

Geslo: Pomnik1991

prenešen na sloj Obeležja

Ob cesti Celje-Mestinje, v parku pred stavbo upravne enote, s ceste dobro viden.
Neobiskani spomeniki
Bor1974-nedokončano-pristojni naj prestavi v primeren sloj!
23.8.2024. 00:00
14.8.2025. 06:36
Šmarje pri Jelšah
9208
Domžale, pokopališče, Nemec Janko

Sistory navaja: Ime in priimek: Ivan Nemec, Oče: Valentin, Mati: Ivana, Po domače: Bognarjev, Datum rojstva: 15. 12. 1921, Kraj rojstva: Domžale, Kraj bivanja: Domžale, Stara občina: Domžale, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 11. 1. 1945, Kraj smrti/izginotja: Mirna Peč, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.

Iskalnik grobov Domžale - pri cerkvi 

Pokopališče Domžale – pri cerkvi, Iskalnik grobov Domžale – pri cerkvi, P: D, V: 1, S: 3 6 7 (Iskalnik grobov Domžale - pri cerkvi Dostop: 21. 7. 2024).

[križ]
NEMEC
JANKO
* 15. 12. 1921        + 11. 1. 1945

ŽRTEV ZA BLAGOSTANJE
SLOVENSKEGA NARODA

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 22.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič
22.7.2024. 00:00
Nagrobnik
Domžale
K. o. 1959 Domžale, parc. št. 4900
4542
Idrijske Krnice, plošča posvečena Pavlu Tušarju-Grapenskemu

Spominska plošča je izdelana iz sivega marmorja z vklesanim napisom. Pritrjena je na skalno steno ob cesti.

S. Petelin v knjigi Vojkova brigada piše: »…nekdo je namreč Nemcem izdal, kje je ena izmed postojank bolnišnice »Pavla«. Tja sta krenil iz Idrije dve nemški koloni. Partizanski stražar Pavle Tušar je eno izmed kolon opazil in stekel proti postojanki, da bi svoje obvestil o nevarnosti. Spotoma so ga zagledali Nemci iz druge kolone in ustrelili. Stražar je padel, toda streli so opozorili partizane v bolnišnici na nevarnost. V zadnjem hipu so se umaknili z vsemi ranjenci vred«.

Datum dogodka: 15.6.1944

Datum odkritja:  2010

Foto: Miloš Kermavnar

Spominska plošča je locirana v gozdu ob gozdni cesti, ki povezuje kmetiji Rupa (Idrijske Krnice 23) in Erjavc (Idrijske Krnice 29) , 800 m od hiše Idrijske Krnice 23 (Rupa). (GPS 46°03'31.6"N 13°57'18.5"E)

TUKAJ JE 15.6.1944 PADEL

ZADET OD NEMŠKIH STRELOV

PAVEL TUŠAR-GRAPENSKI

*12.6.1912

S SVOJO SMRTJO JE REŠIL ŽIVLJENJA RANJENCEM

V OKREVALIŠČU ŠT. 2 SVPB PAVLA V PEKLU

DVI                                           KO ZB KRNICE-

SEVERNE PRIMORSKE                 MASORE

2012

Obstoječi spomeniki
Miloš Kermavnar, 20.10.2019
Spominska plošča
Idrija
K. o. 2350 Otalež, parc. št. 1977/3
1582
Ljubno, pokopališče

Grobišče 37 padlih borcev in talcev druge svetovne vojne, urejeno po načrtih arhitekta Janeza Valentinčiča leta 1949 na pobudo Vaškega odbora OF Ljubno in Krajevnega ljudskega odbora Ljubno.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 249.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 147.

EŠD 29974

Na severnem obzidju pokopališča v Ljubnem.

                                       SLAVA JUNAKOM                          
ŠTULAR MIHA              *1905             CVENKEL JOŽA             *1910
SNEDIC ANTON           *1910             CVENKEL JANEZ           *1918
KAVČIČ FELIKS           *1903             PRESTRL FRANC           *1910
KRIVIC ANTON             *1901             KRISTAN JOŽE              *1928
KRIVIC JOŽE                *1910             JESENKO JANEZ           *1913
FAJFAR FRANC            *1904             TOMAN VALENTIN         *1909
KRIVIC SLAVKO           *1925             PRAPROTNIK FRANC    *1916
PEČNIK VALENTIN       *1895             PRETNAR LUDVIK         *1915
POGAČNIK JOŽEF       *1869             CEFERIN AVGUST         *1924
POGAČNIK PAVEL        *1905             NEGRO ANTON             *1929
RAVNIK FRANC            *1920             JEGLIČ JOŽA                 *1916
RAVNIK JANEZ             *1880             KOŠIR MATEVŽ             *1917
NEGRO ANTON            *1917             JEGLIČ ANTON              *1924
AMBROŽIČ MIRKO       *1917             TESTEN FRANC            *1914
BEGUŠ IVAN                 *1908             ŠIVIC ANTON                 *1921
ŠTULAR MIRKO            *1917             PRAPROTNIK ANTON   *1918
AMBROŽIČ ZORKO      *1920             ŠTULAR LOVRENC       *1917
KRIVIC ANTON              *1872             ŠOLAR JANEZ               *1908
PRAPROTNIK FRANC  *1927
                                             1941 - 1945             

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 20. 4. 2017, foto 16. 9. 2012
nagrobnik z zvezdo in križem
Radovljica
K. o. 2160 Ljubno, parc. št. 838/5
388
Spominska plošča Kokrškega odreda

OPIS SPOMENIKA:

Plošča iz svetlega kamna, vzidana v živo skalo.

OPIS DOGODKA:

Drugi bataljon Kokrškega odreda je bil ustanovljen iz dodane Kokrške čete (ustanovljene 10. decembra 1941 v Šenčurju) in novih borcev, ki so prišli na Gorenjsko iz Polhograjskih Dolomitov. Slednje je v Storžič pripeljal štab KO, ki je bil nekaj dni prej ustanovljen pod Osolnikom nad Škofjo Loko.

Bataljon je imel tri čete, znatno pa se je okrepil že čez nekaj dni, ko je samo iz Dupelj prišlo v partizane okrog 20 novih borcev, med njimi celoten pevski zbor "Dupljanski zvon".

Največja akcija II. bataljona Kokrškega odreda je bil spopad s stotimi nemškimi policisti na Mali Poljani. Padlo je 17 Nemcev, bataljon pa je imel le manjše izgube.

Kmalu po ustanovitvi je II. bataljon prenesel svojo aktivnost tudi v slovenske vasi južne Koroške.

Komandant bataljona je postal Franc Šiška-Črto, politkomisar pa Anton Štefe-Kostja.

Spominska plošča je bila odkrita 1. avgusta 1953.

VIRI:

Pomniki NOB v občini Kranj, str. 58.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 217.

EŠD: 15816, memorialna dediščina

Plošča je vzidana v skalo na robu jase levo od poti proti planinskemu domu na Kališču.

NA TEM MESTU JE BIL

18. 6. 1942

USTANOVLJEN

II. BATALJON

KOKRŠKEGA ODREDA

Obstoječi spomeniki
Borut Rojc
Marmorna plošča vzidana v skalo
Preddvor
3059
Doprsni kip narodnega heroja Janeza Hribarja, Lož

Bronast doprsni kip narodnega heroja Janeza Hribarja, iz leta 1972, je postavljen na pokončnem, profiliranem kamnitem podstavku.

Njegov doprsni kip je pred poslopjem Kovinoplastike, pokopan pa je na pokopališču.

Janez Hribar s partizanskim imenom Tone Pogačnik, slovenski komunist, nosilec partizanske spomenice, politični komisar, politik in narodni heroj, * 4. November 1909, Lož, † 23. oktober 1967, Vrhnika pri Ložu.
Hribar je bil pred vojno med organizatorji Društva kmečkih fantov in deklet ter kmečko-delavskega gibanja na Notranjskem. Leta 1939 je postal član KPS. Po okupaciji Jugoslavije je bil med prvimi organizatorji NOB, kateri se je tudi sam priključil. Sprva je bil namestnik poveljnika bataljona, (Šercerjev bataljon), nato je postal politični komisar Šercerjevega bataljona, Notranjskega in Krimskega odreda ter Šercerjeve brigade, namestnik političnega komisarja 14. divizije, politični komisar 18. divizije ter 9. in 7. korpusa. Na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju je bil izvoljen v plenum OF in v slovensko delegacijo, ki je odšla na II. zasedanje AVNOJ-a.

Po vojni je opravljal več pomembnih političnih funkcij v CK ZKJ in v vladi LRS v kateri je bil med drugim minister za kmetijstvo, minister brez listnice (do 1949) in predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS (1951-1952). Od 1945 do 1966 je bil tudi več let član najvišjih organov ZKS in SZDL. Bil pa je tudi pobudnik za ustanovitev podjetja Kovinoplastika Lož.

https://wp.me/p4TOBI-29

foto Miloš Toni

Pred Kovinoplastiko v Ložu, Cesta 19.oktobra 57
Dušan Škodič, 1.5.2018 D.Divjak 23. julij 2021, 15.11.2023
15.11.2023. 00:00
D.Divjak dopolnil podatke, 23.7.2021, dodal povezavo 15.11.2023
Bronast doprsni kip
Loška dolina
K.o.: 1636 - LOŽ, št.parc.: 1567/4
6006
KAMNIK pod Krimom, izvir studenca Kalašca - spominska plošča ustanovitvi II. čete Šercerjevega bataljona

EŠD: 21380

Kamnita plošča iz temnega kamna, velikosti 0,5 x 0,5 m in 1,00 m o tal je vzidana na steno vodnega rezervoarja.

Druga četa Šercerjevega bataljona je bila ustanovljena 4.5.1942 na Malem Srebotniku z imenom "Faškarska četa". Kasneje se je preselila v tabor v Globoko dolino in se po dopolnitvi z borci iz Podpeči in Preserja preimenovala v 2. četo bataljona Ljuba Šercerja.

Spominsko ploščo II. četi Šercerjevega bataljona  so odkrili  25. 7. 1953.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 62.

Globoke doline nad Kamnikom pod Krimom. Po stari cesti iz Kamnika za Rakitno, okoli 2 km, je na gozdni jasi odcep na desno in sicer na pot, ki pelje do izvira oz. do vodnega zbiralnika Kalašce. Spomenik stoji okoli 150 m vzhodneje od spomenika padlima partizanoma Gradišniku in Rotu

TU JE BILA USTANOVLJENA IN TABORILA SPOMLADI L. 1942                2. ČETA LJUBO  ŠERCERJEVEGA BATALJONA

Obstoječi spomeniki
Peter Palčič, T. Bizjak
24.7.2020. 00:00
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina
Brezovica
k.o. 1704 - Kamnik, parc. št: 2495
2611
Gorenja Kanomlja, Spomenik pri Brdarju

Spomenik je kamnit blok na katerega je vzidana marmorna napisna plošča z vklesanimi imeni žrtev. Postavljen je na betonsko ploščad ograjeno z verigami.

»K Brdarju, kjer sta živeli dve družini, so Nemci in domobranci prišli 1. aprila. Ivana Bončino so prisilili, da jim je nesel zaboj z municijo na Rovtarjev vrh, nato so ga tam ustrelili, medtem ko so njegovo ženo s štirimi mladoletnimi otroci vred (najmlajši je imel le pet let), nečaka Jožeta Likarja ter Antona Vončino z njegovo hčerko in vnukinjo nagnali v hišo in jih žive sežgali.«    (vir: S. Petelin, Vojkova brigada)

Datum odkritja:  8.9.1957

Foto 1: Danica Markič

Foto 2 in 3: Miloš Kermavnar

EŠD 19466

Blizu hiše Gorenja Kanomlja 42 (domačija na Brdu). Dostop po cesti Gorenja Kanomlja - Vojsko

Postojte tovariši in se zamislite tudi tu so sledovi naših naporov za svobodno bodočnost.

Tu so v zadnji sovražni ofenzivi 1. aprila 1945 nemci in domobranci zverinsko uničili dve družini. Požgali so dom in v njem vse stanovalce, gospodarja pa so v bližini po težkem mučenju ubili.

Ne pozabite tovariši, kako draga je bila svoboda! V delu za vedno lešče življenje postavimo večen spomenik vsem, ki sos vojo srčno kri darovali novemu življenju

Žrtve strašnega pokola so bili

Bončina Ivan roj. 1881

Bončina Lucija roj. 1905

Bončina Franc roj. 1935

Bončina Frančiška roj. 1937

Bončina Emil roj. 1938

Bončina Feliks roj. 1940

Likar Jože roj. 1929

Vončina Anton roj. 1863

Močnik Julijana roj. 1900

Močnik Rozalija roj. 1932

Večen jim spomin

Obstoječi spomeniki
Danica Markič, dopolnil Miloš Kermavnar 21.10.2019
Spomenik
Idrija
K. o. 2354 Gorenja Kanomlja, parc. št. 972/1