| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spomenik padlim kurirjem |
— |
Iz Tolmina proti javorci-Pologu. Po 1,5 km je na levi strani (tukaj je makedamska cesta) lesena baraka kjer je spomenik. |
NA TERM MESTU STA DNE 9.10.1943 DAROVALA SVOJA MLADA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO SKOJEVCA: SKOČIR ANTON RPOJEN 8.12.1924 V NOB ODŠEL 27.12.1942 RUTAR JANEZ ROJEN 27.12.1924 V NOB ODŠEL 6.1.1943 VAŠE DAROVANJE NAM BO OPORA V NADALJNI BORBI ZA IZGRADNJO SOCOALIZMA |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 25. 8. 2019 |
— |
— |
— |
Spomenik iz kanna |
Tolmin |
— |
|
Spomenik padlim domačinom |
Načrt za osrednji spomenik v Kokri je napravil arhitekt Peter Trpin, odkril pa ga je krajevni odbor ZB NOV Kokra 22. julija 1953. Ob vznožju stebra je bil leta 2000 dodan blok s posvetilom v spomin tragičnemu dogodku v juliju 1942. OPIS DOGODKA: 19. julija 1942 je nemški policijski poveljnik general Karl Brenner podpisal "Posebno povelje št.1" s katerim je ukazal trem bataljonom, da uničijo tri vasi, med temi Spodnjo Kokro (7 km vzhodno od Preddvora), ustrelijo vse moške od 15. leta naprej, ženske in otroke pa pdpeljejo v taborišča. povelje so izpolnili že naslednji dan: 20. julija 1942 so ob zori obkolili vas in postavili zasede, nakar so se skupine Nemcev spustile proti hišam. Nemci so vdirali v hiše, aretirali vse moške in jih odvedli v stransko sobo z zamreženim oknom v Jurjevi gostilni. Štirinajst jih je bilo. in k njim so pahnili še neznanca, ki so ga aretirali na cesti. Potem so naročili ženskam in otrokom, naj se v četrt ure pripravijo za izselitev; vmes so morali domačini še napojiti živino in rekli so jim, da se bodo vrnili, zato naj s seboj ne nosijo veliko. Na cesti pred vasjo so nagnetli v dva tovornjaka 29 žensk in otrok. Nekaj ur so čakali na pokritih tovornjakih pod stražo, ne da bi vedeli, kaj se dogaja v vasi. Tačas so Nemci ropali, odvedli živino in potem zažgali kmetije. Tudi možje in fantje v temni zamreženi sobi niso vedeli, kaj se dogaja. Slutili so najhujše, saj so jih stražili s strojnicami in skozi okno so videli v daljavi velik dim. Nemci, ki so se opili z žganjem, ko so ropali po hišah in gostilni, so bili vse glasnejši. Tu so bili gospodarji hribovskih kmetij in njih sinovi: s Hriževe Franc Rogelj (65 let) in sinovi Janez (20), Martin (28) in Peter (33), s Pródanove Jože Rezman (52) in sin Štefan (19), pa tudi oslepeli starček Peter Kalan Cunarjev (79) in s Pestote Andrej Krč (64). Še prej pa so privedli gozdne delavce Jožeta Krča (32), Jožeta Šenka (30) in Miho Šenka (32), starega žagarja Janeza Štrosa (67) in cerkovnika Jožeta Zapečnika (37). Med talce so porinili tudi gostilničarja Jožeta Mramorja (36). Neznanec pa je bil Jože Orehek. okoli 13. ure je planilo v sobo šest Nemcev z naperjenimi pištolami: med vpitjem so pograbili vsak enega talca, jih rinili skozi vrata in mimo strojnice in čez čas je pritajeno odmevalo šest strelov. Kmalu so pridivjali nazaj in odvedli drugih šest; med njimi je bil Miha Šenk. Videl je da so tri odvedli v župnijski hlev, njega in še dva vaščana pa v lopo poleg gostilne. Morali so se vleči na trebuh in roke skleniti na zatilju, kamor so Nemci namerili pištole in streljali. Miha Šenk je preživel to grozoto: krogla mu je prebila roko in oplazila glavo, ker so njegove delavske roke in lasje opijanjenemu ubijalcu prikrile izmaknjen tilnik. Zatem so Nemci ustrelili še preostale talce v bližnji drvarnici. Vse druge so zvlekli v Polajnarjev hlev in ga zažgali, lopo pa polili z bencinom in jo tudi zažgali. Tedaj se je iz groze zdramil Miha Šenk, v boju za življenje izbil dve deski in planil čez vrt proti koritu Kokre. Stražar, ki ga je opazil, je sprožil rafal; krogle so se zarile v škarpo, Šenk pa je padel v vodo in grmovje in tam obležal. Otrpel od groze in mrzle vode se je čez nekaj ur, ko je ogenj že pojenjal in so Nemci zapustili kraj zločina, izvlekel in poiskal dobre ljudi, ki so mu nudili pomoč. Medtem, ko so Nemci zažgali pet domačij in dve gostilniški hiši, mežnarijo in župnišče ter ubijali domačine, so ženske in otroke odpeljali v Šentvid, v zbirno taborišče. Tam so po enem tednu tri izpustili, 26 pa so jih odpeljali v Ratzberg na Bavarsko. Tam so morale ženske in nekateri otroci delati. V taborišču sta se rodila dva otroka, Jože Krč in Peter Rezman, a Peter je po nekaj mesecih umrl. V taborišču je umrla tudi Rozalija Vršnik. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj (str. 148-149), Kokra - Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in NOB na Slovenskem, Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 220, Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 119. EŠD: 15832, memorialna dediščina |
Ob cesti Kranj - Jezersko v Spodnji Kokri.
Hiša v bližini: Kokra 20 |
ZGORNJI DEL SPOMENIKA: PADLI BORCI HIRŠ ANTON KREMSAR MILAN POLAJNAR IVAN POLAJNAR JANEZ SLUGA ŠTEFAN ŠINKOVEC FRANC ZAPEČNIK MARTIN ZAPLOTNIK MARJAN UMRLA V INTERNACIJI VRŠNIK ROZA 20.VII. 1942 USTRELJENI TALCI KALAN PETER KRČ ANDREJ KRČ JOŽE MRAMOR JOŽE OREHEK JOŽE REZMAN JOŽE REZMAN ŠTEFAN ROGELJ J. FRANC ROGELJ JANEZ ŠENK JOŽE ŠTROS JANEZ ZAPEČNIK JOŽE POVŠNAR JANEZ USTRELJEN 24.III.1945 VRŠNIK ROK KOMANDANT BATALJONA . SPODNJI DEL SPOMENIKA: JULIJA 1942 SO NACISTIČNI OKUPATORJI V KOKRI POŽGALI 9 HIŠ, USTRELILI 14 KOKRJANOV IN 16 TALCEV IZ DRUGIH KRAJEV TER ODVEDLI V IZGNANSTVO 26 ŽENSK IN OTROK NIKOLI VEČ VOJNE KOKRA 2000 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc |
— |
— |
— |
Kamniti steber |
Preddvor |
PARCELA: K. o. Kokra, parc. št. 670/2 |
|
Spominsko znamenje Dušanu Otoničarju-Samu |
Pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom (v prvotni obliki odkrita leta 1979) je vstavljena v okrasni kovinski okvir s peterokrako zvezdo in simbolom Triglava ter posvečena Dušanu Otoničarju - Samu, ki je padel v bližini januarja 1941. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 114. EŠD 19573 |
Plošča je bila konec 80. let s hišne fasade prestavljena v kovinski okvir, ki stoji ob cesti pred hišo Selo pri Vodicah 30. |
MED ZADRŽEVANJEM GORENJSKEGA ODREDA NA OSVOBOJENEM OZEMLJU JE 9.6.1944 NA TEM KRAJU IZGUBIL ŽIVLJENJE DUŠAN OTONIČAR - SAMO ROJ. 28.3.1917 KULTURNI REFERENT IV. BATALJONA SOBORCI IN ZB NOV BUKOVICA-ŠENKOV TURN 1979 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 3.5.2018. M. Kermavnar 8.6.2020 |
— |
— |
— |
Plošča na kovinskem ogrodju |
Vodice |
Selo pri Vodicah 30 |
|
Cegelnica - Hiša Cegelnica 16 |
OPIS SPOMENIKA: Spominska plošča je velikosti 64cm x40 cm in je vzidana v pročelje Fistrove hiše na Cegelnici OPIS DOGODKA: Miha Fister, rojen 25.09.1918, je bil tovarniški delavec in komaj 20 leten je še pred izbruhom vojne postal član KPS. S svojima bratoma je 26.07.1941 med prvimi vstopil v 1. kranjsko četo. Bil je hraber borec Cankarjevega bataljona in pomočnik mitraljezca Bička. Padel je v spopadu z Nemci na Mošenjski planini13.01.1942. Vinko Rejc , rojen 21.04.1913, je bil čevljarski pomočnik iz Strahinja. Med prvimi je vstopil v partizanske vrste in sicer 26.07.1941 v 1. kranjsko četo. Kot borec Gubčeve brigade je padel 31.01.1042 pri Kostanjevici na Dolenjskem. VIRI: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije 1975, Pomniki NOB v občini Kranj, str. 118. EŠD: 5151 http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5151 Spominsko obeležje je odkril krajevni odbor ZB Naklo 26. julija 1964. |
Na Cegelnici, ob robu gozda proti vasi Strahinj, na pročelju Fistrove hiše, Cegelnica 16 |
MED PRVIMI STA SE ODZVALA KLICU DOMOVINE IN ZANJO ŽRTVOVALA SVOJE ŽIVLJENJE FISTER MIHA – 1942 REJC VINKO – 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Greta Fister - Štamulak |
— |
— |
— |
pokončna plošča iz sivega marmorja |
Naklo |
— |
|
Grobova padlih borcev Hrovat Vinka in Anderle Janeza na pokopališču Rodine |
Družinski grob v katerem je pokopan borec Kokrškega odreda Hrovat Vinko, rojen 24. 7. 1924 v Smokuču, padel 19. 2. 1945 v Smokuču. Družinski grob v katerem je pokopan kurir G-17 Anderle Ivan, rojen 31. 1. 1924 v Smokuču, padel 24. 4. 1944 ob nemškem napadu na kurirsko postajo na Jamovcu pod Zabreško planino. Viri: |
Južni vhod na pokopališče Rodine. Grob Anderle Janeza se nahaja levo od vhoda, grob Hrovat Vinka pa desno od vhoda ob pokopališkem zidu. |
Družinska nagrobna napisa. |
— |
— |
— |
— |
Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
— |
— |
— |
Družinska grobova. |
Žirovnica |
— |
|
Ljubgojna - spomenik talcem iz Logatca |
Spomenik predstavlja kamnita plošča, svetle barve, z vklesanimi imeni, velikosti 80 x 40 cm, ki je vzidana v steno velikosti 90 x 170 cm, zgrajena s kamni nepravilnih oblik in betonom. Pred spomenikom je betonska plošča velikosti 40 x 80, ki služi kot prostor za cvetje, sveče ipd. EŠD 26021 Dne 23.6.1942. je italijanska vojska iz ljubljanskih zaporov preko Vrhnike v Ljubgojno privedla osem Logatčanov. Pot iz Vrhike so morali iti peš, povezani z vrjo in sicer po dvojkah. Italijani so jih postrojili pod hribčkom Kucelj in pobili, nato pa zagrebli. Horjulskemu župniku je šele čez čas uspelo dobiti dovoljenje, da jih je pokopal na krajevnem pokopališču, kjer so bili do leta 1946, ko so jih svojci in ZB Logatec ponovno prekopali in so sedaj pokopani na pokopališču v Logatcu. Dne 10.11.1960. se je OŠ v Dolenjem Logatcu poimenovala v "OŠ 8. talcev Logatec". Teh osem Logatčanov so žrtve povračilnega maščevanja italijanske vojske in nekaterih njihovih sodelavcev - domačinov iz Horjula, Verzdenca in Ljubgojne. Horjulski župan je namreč dokazano navdušeno sodeloval z okupatorjem, ovajal domačine, trgoval z njimi, zaradi česar so ga partizani in pripadniki OF večkrat opozorili, da naj takšno sodelovanje prekine, kar pa ni upošteval. Zaradi tega so ju obsodeli na smrt. Dne 14.6.1942. so ju justificirali v Zagorici pri Vrzdencu. Spomenik je bil odkrit 16. julija 1956. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 70. |
Iz Horjala pridemo v Ljubgojno, kjer na levi strani videmo vzpetino Kucelj. V križišču gremo levo in nato desno, kjer tik ob cesti vidimo spomenik. |
NA TEM MESTU SO BILI DNE 23.VI.1942. USTRELJENI OD ITALIJANSKIH FAŠISTOV KOT TALCI. VSI IZ LOGATCA: DRNOVŠEK BOGO, star 30 let GROM Lado, " 20 " KORENČ Ivan, " 27 " LENARČIČ Edvin, " 26 " NAGODE Franc, " 26 " VILAR Drago, " 24 " VIDMAR Jože, " 32 " VIDMAR Edo, " 29 " S L A V A J I M ! ZB Logatec |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 30.7.2017 - dopolni |
— |
— |
— |
spomenik, kraj zgodovinskega dogodka |
Horjul |
k.o. 1992, parc. št. 1705/2 |
|
Spominska plošča Francu Marnu-Sreču |
Pravokotna svetla kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita 29. aprila 1956) je vzidana na hiši, v kateri je živel organizator upora proti okupatorju Franc Marn - Srečo, padel v NOB aprila 1944. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 41. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 116. EŠD 19576 |
Spominska plošča je bila vzidana na jugozahodni, obcestni fasadi hiše Bukovica pri Vodicah 6. Po prenovi hiše je bila prestavljena na oporni zid med hišama št. 6 in 6a in je Google 2013 ni registriral |
V TEJ HIŠI JE STANOVAL MARN FRANC-SREČO PRVI POLITIČNI ORGANIZATOR UPORA PROTI OKUPATORJU TEGA KRAJA PADEL KOT AKTIVIST DNE 5.IV. 1944 LETA SLAVA NJEMU BUKOVICA 6 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 3.5.2018. Dopolnil M. Kermavnar, 8.6.2020 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Vodice |
Bukovica pri Vodicah 6 |
|
Podbrezje - Spomenik žrtvam druge svetovne vojne |
Marmorni steber z več stranicami, postavljen na podstavek, na katerega vodijo 3 stopnice Osrednji spomenik je posvečen padlim borcem in talcem s področja krajevne skupnosti Podbrezje, pa tudi vsem tistim, ki so padli na tem območju. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 129-131. EŠD: 16397 |
Na ovinku pri pred podružnično šolo v Podbrezjah |
Očita danes/tajna je življenja/v belem kamnu dan/večen je dokaz/svoboda vedno se rodi iz boja/in trpljenja./Borci padli v NOV/od 1941-195/ FINŽGAR IVAN, FINŽGAR JANKO, JELENC JANČE, JEGLIČ IVAN, LOGAR FRANC, PAVLIN STANKO, STROJ IVAN, ŠORL STANKO, TERAN MIRKO, ZUPAN NACE, RAZPET IVAN Talci/ustreljeni na Bistrici/24. 7. 1942/ MIHELIČ FRANC, ŠEMROV ADOLF, SIMONIČ ŠTEFAN, MAJCENOVIČ ŠTEFAN, TERAN ANTON, ALJANČIČ FRANC, ŽLEBNIK FRANC, VOGELNIK JOŽE, STARE JOŽE, ROZMAN JANKO Talci, ustreljeni na Jurčkovem klancu 27.07.1942/ BAŠELJ FRANC, CAPUDER IVAN, BREŠAR JOŽE, ERŽEN IVAN, FAJFAR FRANC, FERJAN GABRIEL, GOLOB VLADIMIR, GRACEL IVAN, HIRŠENFELDER ALOJZ, HIRŠENFELDER VIKTOR, HRIBAR IVAN, KOBILŠEK JOŽE, KRAUCAR ANTON, KRIVEC STANKO, KRUŠIČ FRANC, LEŠTAN JOŽE, MEGLIČ PETER, MOHORIČ MIRKO, MRAK FRANC, PEČNIK VALENTIN, PINTAR FRANC, PIRC DUŠAN, PERKO FRANC, POGAČNIK JOŽE, POGAČNIK PAVEL, PRISTOVNIK IVAN, PURGER JOŽE, PURGER JOŽE, RAVNIK JANEZ, RAVNIK FRANC, REBOLJ JOŽE, ROZMAN IVAN, STANOVNIK ANTON, STANOVNIK ALOJZ, ŠIŠKA ALOJZ, ŠIŠKA JOŽE, ŠOLAR FRANC, ŠUŠTERŠIČ PEREGRIN, MURN JOŽE, NOVAK FRANC, OGRIN ALBIN, OKRŠLAR IGNAC, PADEŽ BOGOMIR, PAVLIN FRANC, TRIBLAJŠ MARJAN, TRAMPUŠ STANKO, VES FRANC, ZUPAN LUKA Talci, ustrelljeni v Gobovcah 03.07.1942/ ALOJZ PAVLIN, VINKO GOLMAJER, JOŽE BODLAJ, JOŽE KOKALJ, PETER DOLENC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik in Greta Fister - Štamulak |
— |
— |
— |
skoraj 4 m visok steber iz belega dalmatinskega marmorja in ima obliko stiliziranega klasa. Ploščad je iz hotaveljskega marmorja. |
Naklo |
— |
|
Čas Matevž |
— |
Pokopališče na Fari, Prevalje. |
ČAS MATEVŽ* 1879 + 1945Ubit v Auschwitzu. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
15.5.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik. |
Prevalje |
— |
|
Jože Kumer, Mirna Peč |
V Sistory je bil Jože Kumer, p. d. Mihčev, lesni manipulant. Kraj smrti Golobinjek. |
Pokopališče Mirna Peč, JV del, pred spomenikom "zamolčanim". |
KUMROVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
21.12.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Mirna Peć |
— |
|
Idrija, Sanitetna postaja št. 1 primorske operativne cone |
je bila »za gladkimi skalami« in »na visokem vrhu« v neposredni bližini Idrije od marca do sredine novembra 1943, ko seje združila s CVB pri Tratniku v Čekovniku. Sanitetno postajo št. 1 je vodil bolničar Feliks Kosmač iz Idrije. V njej se je zdravilo ok. 50 ranjencev in bolnikov. Hrano in druge potrebščine zanje so zbirali aktivisti na terenu, predvsem pa žene in dekleta iz Idrije, Idrijske Bele in Čekovnika, in oddajali na javki pri Feliksu Kosmaču v bližini Idrije in pri Juliju Lampetu v Beli. Spomenik je kamnit obelisk s pritrjeno marmorno ploščo. Lociran je na mestu v gozdu, kjer je sanitetna postaja delovala. Avtor načrta: Ivo Prelovec Datum odkritja: 4.7.1966 EŠD 21145 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
V gozdu, v kraju nad predelom imenovan Gladke skale. Dostop je s ceste Idrija – Čekovnik kakih 3,2 km iz centra Idrije, kjer je na levi strani parkirišče. Zavijemo desno na gozdno pot. 15 minut hoje do spomenika. Vstop na gozdno pot je označen s smerokazi. (GSM 45°59'14"N 14°00'58"E) |
NA TEM MESTU JE OD 18. MARCA DO 15. NOVEMBRA 1943 DELOVALA SANITETNA POSTAJA ŠT. 1 PRIMORSKE OPERATIVNE CONE. V NJEJ SE JE ZDRAVILO OKROG 50 BORCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
— |
— |
— |
spomenik |
Idrija |
K. o. Čekovnik, parc. št. 1075/1 |
|
Podbrezje - Spominska plošča Janezu Finžgarju in Milanu Ovseniku |
OPIS PLOŠČE: V pročelje hiše pritrjena bronasta spominska plošča z izbočenim napisom OPIS DOGODKA: Janez Finžgar, rojen 13. decembra 1923, je bil kot delavski sin rojen na Jesenicah. Komaj osemnajstletnik je bil mobiliziran v nemško vojsko, vendar je čez nekaj mesecev dezertiral. Bil je ranjen in nato ujet. Potem je bil stražar in tolmač v zaporih kranjskega sodišča. Nekega dne pa je odklenil vse celice in hkrati z zaporniki pobegnil v partizane. 15. aprila 1945 popoldne so Kuharjevo hišo obkolili belogardisti. Ko so vdrli v hišo, sta oba partizana po krajši borbi padla. Spominsko ploščo je dal vzidati krajevni odbor ZB NOV Podbrezje. Odkrita je bila 26. julija 1962. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 131; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=16416 EŠD: 16416, memorialna dediščina |
Na fasadi hiše, Podbrezje 241 (p.d. p'r Kuharj') |
NA TEM MESTU STA DNE 15. 4. 1945 PADLA V BORBI Z BELOGARDISTI OVSENIK MILAN ROJ. 11. 9. 1917 FINŽGAR JANEZ ROJ. 13. 12. 1923 BORCA KOKRŠKEGA ODREDA ZB PODBREZJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
OO ZBNOB Naklo, Lado Nikšič, julij 2015 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Naklo |
— |
|
Spomenik žrtvam NOB in tigrovcema Kravanji in Ivančiču v Čezsoči |
V vasi Čezsoča stoji največji spomenik NOB na Bovškem. Slednji je tako kot ostali postavljen v središču vasi, na križišču cest. Spomenik je sestavljen iz več delov. Nosilna konstrukcija za strmo dvokapno streho sta dva debela kamnita zidova, med katera je postavljen visok kamnit steber v dorskem slogu. Vrh strehe je pritrjena velika rdeča zvezda. Spominska plošča z napisom »Žrtve za novo domovino Jugoslavijo 1941-1945« in seznamom 21 žrtev vojne je postavljena ob steber na dva kamnita nosilca v zidovih. Vrh spominske plošče je postavljena bronasta silhueta Triglava. Okoli spomenika so postavljeni železni stebri, med seboj povezani z verigo. Spomenik je bil odkrit septembra leta 1949.[1] Kasneje se spomenik NOB postal tudi kraj spomina na dva borca organizacije Tigr, ki sta navedena tudi na spominski plošči. Ferdu Kravanji - Petru Skalarju in Ivanu Ivančiču so v Društvu Tigr Primorske ob straneh spomenika postavili bronasta doprsna kipa na kamnitem podstavku, zadnjega leta 2011. Kravanja in Ivančič sta bila rojena Čezsočana, zagrizena antikomunista in člana organizacije Tigr že od dvajsetih let. Leta 1931 sta skupaj požgala osnovno šolo kot odgovor na prvi tržaški proces. Ivan Ivančič je bil v začetku druge svetovne vojne aretiran po diverzantski akciji na železnico pri Trbižu. Po zasliševanju in mučenju v preiskovalnem zaporu, je bil decembra leta 1941 skupaj s še nekaterimi tigrovci na drugem tržaškem procesu obsojen na smrt in ustreljen na Opčinah.[2] Ferdo Kravanja je bil med prvimi znotraj organizacije Tigr, saj je bil udeležen pri načrtovanju atentata na Mussolinija. Večkrat je bil zaradi svojega delovanja zaprt, nazadnje v Ljubljani, kjer so ga rešili pripadniki OF. Pridružil se je partizanom in postal glavni agitator OF na Bovškem, postal je celo sekretar okrožnega komiteja KPS za zahodno Primorsko. Oktobra 1944 je bil med potovanjem na Lokve ustreljen v zaselku Paljevo pri Desklah.[3] Kravanji so na rojstni hiši v Čezsoči postavili tudi spominsko ploščo,[4] vendar pa, kot so povedali domačini, je bila hiša po potresu leta 1998 porušena in spominska plošča v zasebni hrambi. Oba tigrovca sta veliko prispevala v boju proti fašizmu na Bovškem in sta ostala v posebnem spominu pri prebivalcih Čezsoče, kar se tudi kaže v tem, da so jima v sodelovanju z društvom postavili individualna kraja spomina poleg skupinskega. 5. oktobra 2022 je bila spominska plošča Ferdu Kravanji postavljena na obstoječ spomenik in odkrita.
Spominska plošča je bila odkrita 12.10.1969. Zaradi potresne poškodbe domačije Kravanjevih, je bila plošča več let spravljena v hiši Marjana Bevka. |
Spomenik se nahaja sredi vasi Čezsoča, 200 metrov pred cerkvijo in zadružnim domom. |
Žrtve za novo domovino Jugoslavijo 1941-1945 Padli partizani 1. Kravanja Ferdo hšt. 44 2. Kenda Ferdinand " 26 3. Komac Anton " 130 4. Ivančič Andrej " 22 5. Čopi Leopold " 63 6. Čopi Vilij " 147 7. Gianfratc Jožef " 23 8. Vitez Ivan hšt. 138 9. Komac Anton " 135 10. Kravanja Ferd. " 53 11. Skočir Alojz " 21 12. Šuler Stanko " 160 13. Skočir Anton " 3 Umrli v internaciji 1. Gašperčič Jožef hšt. 101 2. Kravanja Jožef " 37 3. Šuler Ivan " 35 4. Čopi Albert hšt. 68 5. Mlekuž Jožef " 32 6. Komac Ivan " 5 Talci 1. Ivančič Ivan hšt. 95 2. Žagar Franc hšt. 137 [Desni doprsni kip:] TIGR Ferdo Kravanja Peter Skalar 1912-1944 antifašist tigrovec partizan Društvo TIGR Primorske 10. oktober 2004 [Levi doprsni kip:] TIGR Ivan Ivančič 1913-1941 antifašist tigrovec žrtev II. tržaškega procesa Društvo TIGR Primorske 2011 desna plošča NEMARA KJE DRAG SPOMIN BILO BI TREBA DVIGNITI IZ BREZNA, PRENESTI GA V BODOČNOST IZ DAVNIN. FERDU KRAVANJI - PETRU SKALARJU BORCU ZA SOCIALNE IN NACIONALNE PRAVICE V ČEZSOČI, 12. X. 1969. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jernej Komac, 23. januar 2017
D.Divjak 3.3.2021, 14.1.2023 |
14.1.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 3.3.2021, dodal povezavo na stran TIGR 14.1.2023
Odstranil podvojeni vpis plošče Kravanji, ki sta ga dopolnjevala
M. Kermavnar 12.2.2021 in D.Divjak 14.1.2023. M. Hladnik 26. 1. 2023 |
Večji spomenik z dvema ploščama in dva doprsna kipa |
Bovec |
K.o.: 2211-ČEZSOČA, št.parc.: 1820/3 |
|
Koboli |
Občina Sežana praznuje 28. avgusta svoj praznik, in sicer v spomin na prve partizane na Primorskem. Leta 1941 so se na Kantetovi domačiji v Kobolih zbrali napredni in pogumni možje z Gornje Branice in ustanovili Dolganovo četo pod vodstvom Ervina Dolgana iz Ilirske Bistrice. Temu dogodku v čast je na Kantetovi domačiji, kjer je bila partizanska tiskarna, postavljena spominska plošča. Leta 1950 so prvoborcem v bližnjem gozdu nad Trebižani, kjer so ustanovili prvi partizanski logor na Primorskem, postavili še spomenik z njihovimi imeni (fotografija 1). -- Svobodna beseda sept. 2020 Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 149. foto 2 predstavlja spomenik južno od kraja Trebižani in ne sodi v ta zapis. |
Na Kantetovi domačiji, Koboli 7 |
V TEJ HIŠI SO SE DNE 28. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po časopisni novici |
27.8.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2022, fotografiji 3 in 4, napis na plošči, dopolnitev lokacije |
Spominska plošča |
Komen |
2419 KOBOLI, 300/7 |
|
Vrtovin, Spomenik padlim v NOB |
Spomenik sestavlja 30 grobo obdelanih kamnitih stebričev različnih višin (podbojev vrtovinskih hiš), ki simbolizirajo 30 padlih borcev in drugih žrtev vojne iz vasi. Avtor spomenika je M. Pogačnik. Odkrit je bil 22.07.1979. EŠD 24543 |
Spomenik stoji južno od vasi. Hiša v bližini: Vrtovin 37b |
KOT BORCI SMO DALI SVOJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2019 |
— |
— |
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije |
Spomenik |
Ajdovščina |
K. o. 2383 Vrtovin, parc. št. 4/4 |
|
Idrija, Doprsni kip partizanske zdravnice Pavle Jerina Lah |
Dr. Pavla Jerina Lah
(1915–2007) je legendarna partizanska zdravnica, po kateri je dobila ime
tudi bolnica, ki je med 2. sv. vojno delovala na Idrijskem.
https://www.primorske.si/2010/11/28/pavla-ne-bo-pozabljena
Datum odkritja: 20.11.2010
|
V avli Zdravstvenega doma v Idriji, Ulica Otona Župančiča 3 |
DR. PAVLA
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 8.1.2020 |
— |
— |
— |
Doprsni kip |
Idrija |
K. o. 2357 Idrija mesto, parc. št. 715/3 |
|
Danila Kumar, Kojsko |
— |
Na osnovni šoli Kojsko, Kojsko 69 |
V TEM KRAJU SE JE RODILA IN ZAČELA ŠOLANJE NARODNA HEROJINJA DANILA KUMAR 1921--1944 V SPOMIN NA NJENO REVOLUCIONARNO POT, KI SO JO PREKINILI SOVRAŽNIKOVI STRELI. KOJSKO 18. 3. 1979 KRAJANI KS KOJSKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 15. 4. 2020, slike M. Hladnik 25. 5. 2020
12. februar 2021 - dopolnil D.Divjak |
12.2.2021. 00:00 |
— |
12.2.2021-dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Brda |
K.o.: 290-KOJSKO, št.parc.: 745
Napaka v registru nepremične kult. dediščine oznaka parcele 475! |
|
Spominska plošča na hišni št. Vrtače 8. |
Spominska plošča bratoma Mavrič |
Vrtače 8 |
IZ TE HIŠE STA PADLA V N.O.V. MAVRIČ LOJZE MILOVAN Z.B. PLAVE 29.XI.1965 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 24. 4. 2017, foto 22. 7. 2010, dopolnila PK, 25.5.2020 |
25.5.2020. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča |
Kanal ob Soči |
K.o. Plave, 999/1 |
|
Slovenska vas |
Velikost kamna je 190 x 122 x 70 cm. Avtor napisa Minatti Ivan, projektant Zupančič Ciril, dipl. arh., Region Brežice. postavil odbor NOB Bregansko selo, 2. 7. 1972. Obnovljen avgusta 1996.
|
V Slovenski vasi na hiši Dom borcev, Slovenska vas 40. |
PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941 - 1945 ZDRUŽENJE BORCEV NOV BREGANSKO SELO 1972 2. plošča MI VSI SMO SEME ZA BOLJŠI ČAS MI VSI SMO ZRNJE ZA BOLJŠI KRUH. IZ NAŠI RAZBITIH KOSTI ŽE RASTE PŠENIČNI KLAS... 3. plošča PADLI V NOV STRIŽIČ BRANKO 1927 - 1944 FUKE JANEZ 1922 - 1945 ŽOKALJ BOŽO 1929 - 1944 OGRIZ ZVONKO 1925 - 1944 VINETIČ JOŽE 1911 - 1944 CIGLAR JANEZ 1915 - 1944 LONČARIČ FELIKS 1924 - 1945 LAZANSKI MIHAEL 1896 - 1942 ŽRTVE FAŠIZMA KALIN VLADO 1922 - 1942 BRCE PETER 1890 - 1944 PEGAN JOŽE 1909 - 1942 LAZANSKI MIRKO 1921 -1942 VUGRIN MARIJA 1921 - 1944 NOVOSEL FELIKS 1924 - 1942 GODEC BRANKO 1927 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
A. Petrovič, S. Preskar, 30. 8. 2018, nedokončano |
14.11.2022. 00:00 |
— |
Dop. Hladnik 14. 11. 2022
Dodal sliko na projektu Okupacijske meje. M. Hladnik 10. 6. 2024 |
kamnita skulptura na podstavku |
Brežice |
1373/3 k.o. Nova vas |
|
Ustanovitev OK KPS in OO OF Lenart-Nadbišec |
Na hiši Rojkove domačije je spominska plošča, ki obeležuje ustanovitev
Okrajnega komiteja KPS in Okrajnega odbora OF Lenart leta 1944. Spominska plošča
je bila vzidana leta 1977. |
Spominska plošča je na hiši Nadbišec 10, ki stoji na slemenu naselja. Ob cesti, ki pelje iz naselja Gočova, na desni strani ceste. |
☆ "V TEJ HIŠI STA BILA OD 27.-29.II.1944 USTANOVLJENA OKRAJNI KOMITE KPS LENART OKRAJNI ODBOR OF LENART . NA OBLETNICO OF 27.4.1977" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar
Dopolnil D.Divjak,2.maj 2020 |
30.3.2020. 00:00 |
— |
Slike "1-3" Bor1974-16.IIII.2023 |
Spominska plošča |
LENART V SLOVENSKIH GORICAH |
K.o.: 557-NADBIŠEC, št.parc.: *7 |
|
Bistrica pri Naklem - Spominska plošča padlima žrtvama |
OPIS PLOŠČE: Na pročelje hiše pritrjena bronasta plošča (velikost 43 cm x 30 cm) z izbočenim napisom. OPIS DOGODKA: Zaradi partizanske akcije na cesti tik nad zaselkom so podivjani Nemci planili na sosednje tri hiše in odbrali vseh devet nad osemnajst let starih moških, ki so tam živeli in delali v mlinih in žagah, ter jih na mestu še isto noč po partizanskem napadu postrelili. Vse tri domačije so Nemci požgali do tal, družine pa odvlekli na bistriško polje in jih tam pustili. Aljančič je bil gospodar na kmetiji, Šemrov pa je bil pri njem v službi, kot žagar. Hiša v Bistrici št. 2 je bila po vojni obnovljena, v njej je gospodarila vdova Marija Aljančič. Spominsko ploščo je odkril krajevni odbor ZB NOV Podbrezje in jo odkril 26. julija 1962. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 136-137; http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=16547 EŠD: 16547, memorialna dediščina |
Na pročelju Aljančičeve hiše, p.d. pri Rantu v Bistrici št. 2 |
V ČASU NARODNO OSVOBODILNE BORBE STA BILA V NOČI 25. 7. 1942 OD NEMŠKEGA OKUPATORJA NA TEM MESTU USTRELJENA ALJANČIČ FRANC 1896 ŠEMROV ADOLF 1920 NJIHOV DOM PA POŽGAN ZB PODBREZJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
OO ZBNOB Naklo, Lado Nikšič, julij 2015 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Naklo |
326/1 |
|
Anhovo, Spominska plošča Čargo Edvardu |
Na fasadi hiše Anhovo 55 |
IZ TE HIŠE JE PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
14.8.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.9.2021, fotografije, napis na obeležju |
Spominska plošča |
Kanal ob Soči |
2274 ANHOVO 1640/2 |
||
Padlim borcem |
Manjši spomenik je sestavljen iz večih belih kamnitih kvadrov različnih dimenzij, pri čemer zgornji nosi manjšo črno kamnito ploščo, spodnji pa večjo. Spomenik je ograjen z nizko železno ograjo. Poleg sta na vsaki strani postavljeni dve betonski cvetlični posodi. V neposredni bližini spomenika (na zgornji strani ceste) je do približno leta 2010 (?) stala kmečka hiša panonskega tipa, ki je bila zaradi dotrajanosti porušena. Napisi so bili obnovljeni leta 1996, marmorn plošče pa postavljena 2012. ESD 10477, Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto. Spomenik je posvečen dogodkom v NOB, ki so zaznamovali vas Blatno in okoliške vasi, kakor tudi borcem Kozjanskih enot, ki so padli tu v bližini. Na informacijski tabli poleg spomenika so v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku opisani posamezni dogodki v letih 1941 - 1945. Poleg teksta so stare fotografije, ki prikazujejo opisane dogodke in zgodovino spomenika. |
Vas Blatno, tik ob glavni cesti, na odcepu, ki pelje v Bibčov Grabn. Najbližja hišna številka je Blatno 12. |
☆ SLAVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Andrej Cizl, 30.1.2018, dopolnila Stane Preskar in Anton Petrovič |
— |
— |
M. Kermavnar, 21.1.2023, dopolnil opis in dodal fotografije 3/2 do 3/4 |
marmorni plošči na betonskem stebru |
Brežice |
1368/6 in 692/6 k.o. Blato |
|
Blagovica, pokopališče, oče Slapar Jože in sin Jože |
Opomba: Podatek o dnevu rojstva je v Sistory (18.) drug kot na nagrobniku (15.). Jože Slapar: Sistory navaja: Ime in priimek: Jože Slapar, Oče: Jože, Mati: Terezija, Po domače: Špančkov, Datum rojstva: 06. 08. 1926, Kraj rojstva: Vranke, Kraj bivanja: Vranke, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 01. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Vranke, Kraj pokopa: Blagovica.
Jože Slapar-Špančk z Vrank, r. 1896. Vlasovci so ga ustrelili 1. januarja 1945 na Vrankah.
Jože Slapar-Špančkov z Vrank, r. 1926. Vlasovci so ga ustrelili blizu doma1. januarja 1945.«
(Stane Stražar, Črni graben, Od Prevoj do Trojan, Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica,1985, str. 898)
Opomba: Jože Slapar (oče) in Jože Slapar (sin) sta napisana tudi spomeniku Padlim borcem v NOV in žrtvam ŽFN v času ljudske revolucije 1941–1945 (Žrtve fašističnega terorja). |
Pokopališče Blagovica, po poti od glavnih pokopaliških vrat, levo, 6. vrsta, 3. grob (šteto od poti). |
[križ, cvet] ŠPANČEVI JOŽE 15. 10. 1896 - 1. 1. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.7.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
10.7.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1927 Blagovica, parc. št. 8/2 |
|
Črna vas - Konferenca KPS |
Na hiši Antona Jarca je plošča v spomin na konferenco KPS ljubljanskega okrožja jeseni 1938, odkrita 17. maja 1959. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69. |
Črna vas 117. |
[zvezda] ZKJ. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik. |
26.3.2022. 00:00 |
— |
Obeležje sem hotela obiskati 18. 6. 2022, a na cesti skozi Črno vas potekajo gradbena dela in tako bo vsaj še eno leto. Mojca Ž.
M. Kermavnar, 1.10.2022, napis na plošči in foto1
|
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |