| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Podljubelj, Franc Ahačič Rastko |
Marmornata plošča v kamnitem okvirju z vklesanim posvetilom Francu Ahačiču - Rastku, padlemu obveščevalcu Kokrškega odreda 15. 5. 1944. Postavili svojci 1. 11. 1961. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 278. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 63. EŠD 20912 |
30 metrov nad staro cesto skozi Podljubelj, kjer gre za čez nadvoz avtomobilske ceste, blizu hiše Podljubelj 101. |
Na tem mestu je bil ustreljen partizan Ahačič Franc - Rastko Pri nas je zdaj pomlad svobodna, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, foto 26. 10. 2013 |
— |
— |
— |
betonski, v obliki kapelice |
Tržič |
— |
|
Grosinov Ivan, Osredke |
EŠD 19357 |
Na desni strani makadamske ceste iz Osredkov proti Sveti Trojici, kakih 250 za zadnjo hišo v zaselku Hrib in 250 pred križiščem cest na slemenu. Cesta je nad spomenikom grdo razkopana. |
Umreti sem moral |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
nagrobnik s križem |
Dol pri Ljubljani |
1765 VINJE, 486/1 |
|
TURJAK - spomenik padlemu Zdravku Jovanoviću in 120 padlim borcem NOV |
EŠD: 5732 Nad grobiščem, v katerem so pokopani padli s Turjaka in okolice, leži kamnit sarkofag s posvetilom (Ceneta Vipotnika) in okoli 5 m visok kvadrast obelisk z reliefom, ki prikazuje dogodke iz NOB. Spomenik in grobišče sta projektirala arhitekt Marko Šlajmer in kipar Stane Keržič, postavili in odkrili so ju 19. septembra 1959. leta. Plošča Zdravku Jovanoviću je bila odkrita 15. septembra 1974. Viri: Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 98-99. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 67. https://dolenjskilist.svet24.si/media/arhiv-pdf/dl/1974/DL_1974_09_19_38_1313.pdf stran 5. . Geslo: herojgrob1234 |
Turjak. Spomenik stoji poleg Podružnične šole Turjak, Turjak 17B, zahodno od ceste Ljubljana - Velike Lašče. |
1. kamnita plošča, temne barve, pritrjena na sarkofag, z vklesanim napisom: ZDRAVKO JOVANOVIĆ 1909-1943 NARODNI HEROJ PRVI KOMANDANT VALJEVSKEGA PARTIZANSKEGA ODREDA/ NAČELNIK ŠTABA NOTRANJSKE OPERATIVNE CONE NOV IN P.O. SLOVENIJE PADEL V DEDNIKU 3. 2. 1943 SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU 2. kamnita stranica sarkofaga z vklesanim napisom: V TEM GROBU POČIVA STO DVAJSET JUNAŠKIH BORCEV, KI SO V LETIH UPORA IN OSVOBODILNE VOJNE 1941-1945 PRELILI SVOJO KRI ZA PROSTOST IN SVETLO PRIHODNOST SLOVENSKEGA LJUDSTVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 2017 in T. Bizjak 5.2.2018 |
3.10.2024. 00:00 |
— |
5.2.2018-dopolnil T.Bizjak
M. Kermavnar, 3.10.2024, dodal opombo o datumu odkritja plošče Zdravku Jovanoviću in fotografijo 3/2 iz Dolenjskega lista. Popravil opis lokacije. |
grobišče, visok kamnit obelisk in kamnita kocka, sarkofag - memorialna dediščina |
Velike Lašče |
k.o.1711-TURJAK, parc. št.:163/2 |
|
LIPA - spomenik zmagi Jurišnega bataljona XXXI. divizije NOVJ nad VII. bat. SS divizije Prinz Eugen |
EŠD: NI Skulptura naj bi predstavlja boj Jurišnega bataljona XXXI. divizije z dne 16.1.1945, ki naj bi se kot klin zapičil v trdno vojaško strukturo 7. bat. SS divizije "Prinz Eugen" in jo razklal oz. uničil. Uničujočo ost naj bi predstavljala dve toni težka kovinska krogla (partizanska vojska in Kraševci), premera enega metra, zvarjena iz ostankov vojaškega avtomatskega orožja, ki nezadržno prodira v trdo gmoto - steno in jo uničuje. Stena - zid je velikosti okoli 9 x 1,5 m s presledkom na sredini, širokim okoli 1 m in z vpeto kroglo in kjer je zid visok okoli 3m. Spomenik so postavili 1985. leta na zasnovi borcev Jurišnega bataljona, kovinsko kroglo oz. ost pa je oblikoval in zvaril borec tega bataljona in pisatelj Tone Svetina. |
Spomenik stoji ob levi strani cestišča in sicer okoli 500 m iz vasi Lipe proti vasi Škrbina |
levi zid: 1985 V TEJ BORBI SO PADLI BORCI JURIŠNEGA BATALJONA: BORIČ JOSIP, 1925 GROS FRANC, 1925 HODNIK JOŽE, 1925 MAČEK JANEZ, 1925 NASTRAN JOŽE, 1924 PUSAR MARTIN, 1917 desni zid: NA TEM MESTU JE 16.1.1945 JURIŠNI BATALJON XXXI. DIVIZIJE NOVJ OB SODELOVANJU GORIŠKEGA VOJNEGA PODROČJA IN KRAJANOV PORAZIL 7. BATALJON SS DIVIZIJE "PRINZ EUGEN" |
— |
— |
— |
— |
T.Bizjak, 7.12.2019 |
— |
— |
— |
kamen, beton, železo, kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Miren-Kostanjevica |
k.o.2334 - Lipa, parc. št.:151/2 |
|
Padlim kurirjem, Sladka Gora |
.Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Sladka Gora 10, stavba stare pošte oz. trgovine, zraven cerkve. |
V BORBI ZA SVOBODO SO ŽRTVOVALI SVOJA MLADA ŽIVLJENJA BORCI-KURIRJI STANICE TV-2S V LETIH 1944-1945 ANDERLIČ AUGUST 1909-1944 JUTRIŠA MIHA 1913-1945 MAČEK JOŽE 1924-1944 RAP VEKOSLAV 1925-1945 SITAR KONRAD 1918-1944 ŠORN VINKO 1917-1945 SLAVA NJIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, foto 24. 8. 2013
dopolnil: Bor1974, 01.III.2020 |
29.11.2023. 00:00 |
— |
ZB Šmarje pri Jelšah 15. 7. poroča, da so se z lastnikom hiše, ki objekt obnavlja, dogovorili za obnovo plošče do otvoritve obnovljenega objekta. Dodal poslani fotografiji. -- M. Hladnik 20. 7. 2023
Obeležje obnovljeno. M. Hladnik 29. 11. 2023 |
Spominska plošča |
Šmarje pri Jelšah |
— |
|
Spomenik padlim iz vasi Log Čezsoški |
Spomenik v obliki pokončnega betonskega bloka, oblikovanega iz treh delov.
Spodnji del je podstavek, v srednjem delu vzidana kamnita napisna plošča, vrh
polkrožno zaključen s simbolom Triglava in zvezde. Odkrit je bil leta 1946.
|
Pred slapom Boka zavijemo desno čez most in se pripeljemo v vas Log Čezsoški. Spomenik je prav na zahodnem koncu vasi. |
SPOMIN PADLIM JUNAKOM ZA NOVO JUGOSLAVIJO Melihen Jožef, Berginc Jožef |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 23.4.2019, dop. M. Hladnik |
13.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Bovec |
— |
|
Branko Grabar |
— |
Pokopališče Celje. Severozahodni del. |
RODBINA GRABAR BRANKO * 24.9.1921 padel v NOV 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S-Gradišnik |
20.9.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Celje |
1082 TEHARJE, 904/4 |
|
Globoko - Zadružni dom |
Spomenik predstavlja betonski zid, ki je s sprednje strani oblečen v marmornate plošče. Na sredini nad zidom se nahaja okrogla plošča z glavnim napisom, glavni del spomenika pa je oblikovan kot črka V, na katere krakih se nahajata po dva stolpca z napisi (34 + 57) imen. Pred spomenikom je plošča za sveče. Postavljen 1953 in 1985 predelan. EŠD 10484 |
Pri Zadružnem domu Globoko, št. 5, na njegovi južni strani. Dostop s parkirišča doma. |
V SPOMIN IZGNANIM DRUŽINAM IZ OBČINE GLOBOKO LETA 1941 V SPOMIN PADLIM IZ NOV 1941 - 1945 IZ OBČINE GLOBOKO TOMINC MARJAN 1920–1943 POŽAR IVAN 1924–1943 VARLEC ANTON 1922–1943 AGREŽ ANTON 1918–1943 KRŽAN ANTON 1917–1943 KOSTREVC ANTON 1921 1944 CIZELJ MILAN 1924–1944 BRINOVEC TEREZIJA 1925–1944 ŠULAR FRANC 1922–1944 PETANČIČ IVAN 1895–1944 ŠEPETAVC SLAVKO 1918–1944 CVETKO RUDI 1921–1944 KOLAR FRANC 1923–1945 OGOREVC ANTON 1924–1945 GERMOVŠEK STANKO 1921–1945 SELJAK FRANC 1902–1944 UMEK JOŽE 1899–1944 OSOJNIK JOŽE 1917–1945 AGREŽ FRANC 1921–1943 GERMOVŠEK ANTON 1924–1943 UMEK ALOJZ 1922–1943 SUŠIN ANTON 1914–1944 STRGAR JOŽE 1892–1945 UMEK FRANC 1911–1944 ŽMAVC ANA 1921–1944 FILIPČIČ FRANC 1912–1944 ČERNELIČ NACE 1914–1945 SUŠIN JOŽE 1921–1944 ROŽMAN ANTON 1924–1945 ŽULAR ANTON 1924–1945 LATIN FRANC 1921–1945 HODE MARTIN 1918–1943 ŠULAR RUDI 1914–1944 UMEK FRANC 1907–1944 V SPOMIN ŽRTVAM FAŠIZMA V LETIH 1941–1945 IZ OBČINE GLOBOKO CVETKO TEREZIJA 1880–1942 OGOREVC ALOJZ 1887–1943 BOSINA ANA 1930–1944 ŽIVIČ JOŽE 1890–1945 FLIS NEŽA 1864–1945 RIHEL ANA 1868–1944 URH JOŽE 1876–1944 OGOREVC MARICA 1925–1945 PLEVNIK JANEZ 1909–1943 KENE JANKO 1917–1945 OGOREVC ANTONIJA 1919–1943 JAGODIČ JOŽE 1858–1943 HRIBERŠEK FRANCKA 1858–1942 ZAJC FRANČIŠKA 1878–1944 GODLER MIRKO 1923–1944 KRŽAN JOŽE 1877–1942 HOTKO ANTONIJA 1864–1942 PŠENIČNIK VINKO 1927–1942 JELČIČ TEREZIJA 1891–1945 HOTKO JOŽEFA 1932–1945 CIZEL ROZA 1865–1943 ŽIVIČ MIHA 1914–1943 KRŽAN MARIJA 1867–1942 BRATANIČ BRANKO 1938–1942 ŽMAVC FRANC 1894–1945 UMEK MARIJA 1874–1944 ĐGALIN TEREZIJA 1873–1942 ZIDANIČ IVAN 1924–1944 HOTKO JOŽEFA 1897–1945 BREGAR IVAN 1899–1942 BOSINA IVAN 1899–1944 GERMOVŠEK ANTON 1895–1944 ŽIVIČ NEŽA 1928–1943 SOTLER NEŽA 1860–1945 BRINOVEC MIHAEL 1875–1943 BIDERMAN ANTON 1909–1944 AGREŽ FRANC 1878–1943 KENE FRANC 1910–1944 KOVAČ MARTIN 1863–1945 JAGODIČ IVAN 1910–1942 PRESKAR MIHAEL 1903–1941 SUŠIN JANEZ 1860–1943 GODLER FRANC 1897–1944 KOSTEVC FRANCKA 1904–1945 RAJTERIČ ROZIKA 1893–1942 PŠENIČNIK FRANC 1888–1944 JELČIČ MARIJA 1871–1943 ŽMAVC ROZIKA 1915–1944 VERSTOVŠEK ANTON 1916–1945 ŽMAVČIČ IVAN 1925–1945 ŽITNIK ANTON 1864–1942 KOPRIVC MARIJA 1897–1941 SODIČ STANKO 1927–1943 HRIBERŠEK ANTON 1897–1943 KOVAČIČ TEREZIJA 1870–1943 ŠKRBEC FRANC 1859–1945 SPOMENIK JE BIL OBNOVLJEN OB 50. OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN VRNITVE IZGNANCEV
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Andrej Cizl, 31.1.2018, dopolnila A. Petrovič in S. Preskar, 5. 6. 2018 |
— |
5.8.2025. 11:00 |
M. Kermavnar, 5.8.2025, dodal imena na spomeniku |
Spomenik |
Brežice |
51/1 k.o. Globoko |
|
Gostilna Polževo |
— |
Na vogalnem stebru restavracije Polževo, Zavrtače 6 nad Višnjo Goro, 300 metrov pod cerkvico Sv. Duha na Polževem. |
Na tem področju se je od 13. junija do 7. julija 1942 bojeval 1. slovenski udarni proletarski bataljon Toneta Tomšiča. Odbor 1. SPUBTT |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, slikano 28. 6. 2014 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Ivančna Gorica |
1814 KRIŠKA VAS, 864/3 |
|
Janez Stare, Gorjuše |
Spominska plošča na skali, posvečena kurirju postaje G - 4 Janezu Staretu - Stanetu, ki je na tem mestu 4. 3. 1944 padel kot žrtev nemške zasede. Kamnosek Franc Logonder je ploščo izklesal leta 1960 na pobudo Krajevne organizacije ZZB NOV Bohinjska Bistrica. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 98. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 247 in 248. EŠD 14220 |
Na skalnatem robu ob gozdu, 25 m vzhodno od hiše Gorjuše 13 (pri Kocjanu; na levem robu tretje fotografije) in 50 m južno od Vodnikove hiše. |
TU JE PADEL 4. 3. 1944 KURIR STANICE G-4 JANEZ STARE - STANE ROJ. 29. 11. 1919 V ČEŠNJICI KURIRJI STANICE 6-4 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. in 26. 7. 2017 |
— |
— |
— |
kamen |
Bohinj |
— |
|
Spominska plošča na stavbi krajevne skupnosti Železniki |
Pokončna bronasta spominska plošča z reljefnim posvetilom na stavbi Krajevne skupnosti Železniki na Trnju je posvečena sedeminštiridesetim padlim borcem in enajstim talcem iz krajevne skupnosti Železniki. Stavba je v središču mestnega naselja. EŠD 6009 Več... Podatki o padlih borcih in talcih: Karol Benedičič, rojen 4. novembra 1907 v Železnikih, krovec, v partizane je vstopil 13. junija 1943, padel je 17. decembra 1943 na Pokljuki. Lovrenc Benedičič, rojen 8. avgusta 1905 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 4. novembra 1944, padel je februarja 1945 v Ledinah nad Idrijo. Anton Bertoncelj, rojen 12. januarja 1913 v Železnikih, šofer, v partizane je vstopil 25. januarja 1943, padel je 12. aprila 1944 na Ledinah. Franc Bertoncelj, rojen 11. decembra 1921 v Železnikih, v partizane je vstopil 5. februarja 1943, padel je 22. marca 1943 v Belški grapi. Milena Bertoncelj, rojena 14. septembra 1937 v Železnikih, ustreljena je bila skozi okno domače hiše 23. januarja 1944 ob partizanskem napadu na Železnike. Štefan Bertoncelj, rojen 30. novembra 1921 v Železnikih, cestar, v partizane je vstopil 28. julija 1942, padel je 9. novembra 1942 na Lipniški planini na Jelovici. Miloš Debevc, rojen 23. januarja 1920 v Železnikih, študent, v partizane je vstopil februarja 1942, ujet, ustreljen je bil 28. februarja 1942 v Osečini. Štefan Demšar, rojen 13. decembra 1914 v Železnikih, kovaški pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 22. januarja 1945 nad Jesenicami. Radovan Dolenc, rojen 1. junija 1924 v Železnikih, študent, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 8. oktobra 1944 na cesti Lokve–Trnovo. Valentin Fajgelj, rojen 11. novembra 1918 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 25. januarja 1943, umrl je 26. aprila 1945 v partizanski bolnišnici Pavla na Primorskem. Janez Gartner, rojen 28. avgusta 1902 v Podlonku, gozdni delavec, v partizane je vstopil 27. novembra 1944, padel je 25. marca 1945 v Orehku pod Poreznom. Franc Gortnar (ne Gartner), rojen 3. februarja 1923 na Češnjici, pekovski pomočnik, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, zgorel je v bunkerju 14. junija 1944 v Hrašah pri Smledniku. Dušan Jaške (ne Jaško), rojen leta 1925 v Železnikih, dijak, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je aprila 1945 pri Čepovanu na Primorskem. Franc Jelenc, rojen 3. oktobra 1913 v Smolevi, gozdni delavec, v partizane je vstopil februarja 1942, padel je avgusta 1942 nad Novakom na Jelovici. Franc Kavčič, rojen 1. julija 1924 v Železnikih, cestar, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je junija 1943 na Koroškem. Janko Kavčič, rojen 31. marca 1919 v Železnikih, tovarniški delavec, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 27. januarja 1945 v Cerknem. Anton Kemperle, rojen 16. januarja 1913 na Češnjici, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 9. januarja 1945, padel je 13. januarja 1945 na Češnjici. Janko Keržar (ne Kejžar), rojen 2. julija 1920 v Železnikih, študent, v partizane je vstopil septembra 1943, ranjenega so ujeli in po mučenju obesili domobranci 24. marca 1945 v Rovtu v Selški dolini. Janez Klopčič, rojen 20. decembra 1925 v Železnikih, gradbeni delavec, v partizane je vstopil 5. aprila 1943, padel je 13. septembra 1943 pri Ovčji vasi na poti iz Smoleve v Železnike. Miro Klopčič, rojen 6. avgusta 1922 v Železnikih, gradbeni delavec, borec od avgusta 1942, ujet 23. aprila 1943, ustreljen kot talec 14. julija 1943 pri Dolenji vasi. Anton Koblar, rojen 14. februarja 1907 v Martinj Vrhu, čevljar, v partizane je vstopil 13. junija 1943, umrl je ranjen 1944 v partizanski bolnišnici Pavla na Primorskem. Jože Krek, rojen 25. marca 1926 v Ojstrem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil spomladi 1944, padel je 5. aprila 1945 na Zabukovju na Primorskem. Franc Kristan, rojen 13. novembra 1925 v Železnikih, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil 18. februarja 1943, padel je aprila 1945 v Svetem pri Komnu. Jože Kristan, rojen 31. oktobra 1922 v Železnikih, usnjarski pomočnik, v partizane je vstopil 4. februarja 1943, padel je 23. aprila 1943 v Železnikih. Bogomil Lotrič, rojen 1. julija 1927 v Železnikih, učenec, v partizane je vstopil 15. avgusta 1943, padel je zadet od letalske bombe 29. oktobra 1944 kot borec Krajiške brigade. Franc Lotrič, rojen 23. novembra 1923 v Železnikih, ključavničarski vajenec, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je v noči na 4. oktober 1943 v Javorjah. Štefan Lotrič, rojen 21. novembra 1928 v Železnikih, je bil 20. decembra 1943 imenovan za poveljnika Pionirskega odreda Rdeča roža v Železnikih, od marca 1944 se je odred imenoval Ratitovec. Štefan Lotrič in njegova družina so bili zaradi njegovih drznih akcij izgnani v Begunje in nato v Goričane. Iz Goričan je Štefanu uspelo pobegniti, priključil se je kurirjem na karavli G-3. Padel je 4. aprila 1945 v zadnji sovražnikovi ofenzivi pri Mšiču v Martinj Vrhu. Leopold Mlakar, rojen 29. julija 1919 v Železnikih, padel je leta 1944 neznano kje. Janez Mohorič, rojen 26. avgusta 1910 na Prtovču, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil leta 1943, padel je spomladi 1945 na Primorskem. Mihael Mohorič, rojen 27. septembra 1894 v Martinj Vrhu, gozdni delavec, v partizane je vstopil 26. decembra 1944, padel je 24. marca 1945 na Mali Jelovici. Apolonija Oblak, rojena leta 1889 v Železnikih, gospodinja, internirana je bila leta 1943, umrla je leta 1944 na Bavarskem. Franc Oblak, rojen 6. oktobra 1924 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, ujet in ustreljen je bil marca 1945 na Primorskem. Neža Oblak, rojena leta 1901 v Železnikih, gospodinja, aretirana je bila leta 1943, umrla je 26. maja 1945 v Bergen-Belsnu. Stanislav Oblak, rojen 19. novembra v Železnikih, v partizane vstopil 9. januarja 1943, ujet in v begunjske zapore pripeljan 24. aprila 1943. Franc Pavšič, rojen 20. avgusta 1922 v Železnikih, usnjar, v Selško četo je vstopil 23. februarja 1942, padel je na Rovtu nad Crngrobom 27. marca 1942 kot borec Selške čete. Valentin Pavšič, rojen 5. marca 1915 v Železnikih, usnjar, 23. decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon, padel je 8. avgusta 1942 kot borec Selške čete na Jelovici. Janko Pogačnik, rojen 24. decembra 1924 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 24. oktobra 1943 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini. Janez Potočnik, rojen 1898 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1944, padel je v zadnji ofenzivi marca 1945 na Mladem vrhu. Janez Potočnik, rojen 30. septembra 1925 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je 17. maja 1944 na Jesenovcu pri Železnikih. Janko Potočnik, rojen 24. septembra 1924 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 24. oktobra 1943 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini. Jože Potočnik, rojen 21. maja 1915 v Železnikih, kmečki delavec, v partizane je vstopil 20. maja 1943, padel je 24. aprila 1945 v Voglarjih nad Novo Gorico. Anton Primožič, rojen 11. maja 1923 v Železnikih, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 28. junija 1943, padel je 16. decembra 1943 na Pokljuki. Viktor Simončič, rojen leta 1914 v Zagorju, strojni mehanik, v partizane je vstopil 9. marca 1944, padel je pri Zakrašniku pri Sv. Lenartu 12. junija 1944. Vinko Šifrer (ne Šifrar), rojen 15. julija 1912 v Ljubljani, ključavničar v Železnikih, aretiran je bil 18. oktobra 1941 in ustreljen kot talec 4. decembra 1941 v Begunjah. Jože Šmid, rojen 25. avgusta 1925 v Železnikih, dijak, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je avgusta 1943 nad Dobrničem na Dolenjskem. Marjan Šmid, rojen 6. septembra 1922 v Železnikih, dijak, aretiran je bil avgusta 1941, umrl je septembra 1942 v Auschwitzu. Rafael Šmid, rojen 11. oktobra 1905 na Jesenovcu, kmečki delavec, v partizane je vstopil novembra 1944, padel je 18. decembra 1944 pri Gorenji vasi. Uršula Šmid, rojena 20. novembra 1866 v Železnikih, gospodinja, ustreljena je bila oktobra 1942 na Jesenovcu pri Železnikih. Valentin Šmid, rojen 2. februarja 1908 v Železnikih, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je v noči na 4. maj 1945 pri Idriji. Andrej Špacapan, rojen 28. decembra 1906 v Ameriki, priložnostni delavec, v partizane je vstopil 28. novembra 1944, padel je 23. januarja 1945 na Gabrški Gori. Alojz Špendal, rojen 18. junija 1908 v Železnikih, soboslikarski pomočnik, v partizane je vstopil 13. marca 1943, padel je leta 1944 neznano kje. Jakob Šuštar, rojen leta 1914 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 14. junija 1943, padel je 22. decembra 1944 pri Knapah v Selški dolini. Ciril Tavčar, rojen 5. julija 1908 v Železnikih, dimnikarski pomočnik, v partizane je vstopil 1. julija 1943, padel je 24. marca 1945 v Rovtu v Selški dolini. Anton Torkar, rojen 6. septembra 1921 v Železnikih, priložnostni delavec, v partizane je vstopil 5. februarja 1943, padel je 21. julija 1943 v Labinjah pri Cerknem. Janez Trojar, rojen 7. avgusta 1913 v Ojstrem Vrhu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, ujet je bil jeseni 1943, umrl je 1. maja 1945 v Mauthausnu. Jože Veber, rojen leta 1921 v Železnikih, žagar, v partizane je vstopil septembra 1942, podlegel je ranam 29. aprila 1943 v Kališah v Selški dolini. Leopold Veber, rojen 29. novembra 1919 v Železnikih, trgovski pomočnik, aretiran je bil 14. septembra 1942, umrl je 21. aprila 1945 v Dachauu. Janko Vrhunc, rojen 24. oktobra 1922 v Železnikih, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. februarja 1943, padel je 17. aprila 1944 v Zgornjih Novakih pri Cerknem. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 390-393. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381elezniki.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. |
Trnje 39, Železniki |
PADLI V BORBI MED NOV BENEDIČIČ KAROL MOHORIČ JANEZ . KOT TALCI
SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
M. Kermavnar, 4.6.2022, združil z zapisom na osnovi RKD, EŠD 6009. Plošča je bila prvotno na hiši Trnje 20. Po poplavi leta 2007 je bila porušena, plošča pa po obnovi kulturnega doma prenešena na sedanjo lokacijo. Dodal napis na plošči. |
Spominska plošča |
Železniki |
K. o. 2071 Železniki, parc. št. 34/3 |
|
Neznanemu borcu v spomin. |
— |
Slemene. Pri hišni št.Javornik 6. Desno ob cesti. |
NA TEM MESTU DNE 25.3.1945 PADLEMU NEZNANEMU BORCU XIII. BRIGADE V SPOMIN. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
13.3.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 13.3.2022. |
Granitni blok. |
Štore |
— |
|
Socerb spominska plošča |
Spominska plošča je postavljena 5 padlim krajanom Socerba v času NOB za svobodo in boljši svet. |
Na sredi vasi Socerb na lepem kamnitem zidu je postavljena spominska plošča. |
PADLI STE V NOB ZA SVOBODO IN BOLJŠI SVET: BORUT ANGEL 1909 - 1945 BORUT SERVUL 1906 - 1945 BOŽIČ JOŽEFA 1909 - 1944 BOŽIČ STANISLAV 1920 - 1945 KOROŠEC LUDVIK 1915 1945 KRAJANI VASI SOCERB KO ZZB NOV ČRNI KAL SOCERB , 27. 04. 1985 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 23. 03. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Koper |
2598 SOCERB, 969 |
|
Dekani, zadružni dom |
— |
Spominska plošča je na pročelju zadružnega doma (št. 210) ob pošti v Dekanih. |
SLAVA JUNAŠKIM BORCEM ZA SVOBODO IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA, KI SO DALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA NAŠO SVOBODO 1941 -1945 |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 24. 03. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Koper |
2603 DEKANI, 1289/1 |
|
Spominska plošča pri Šnajderlu |
Spominska plošča na hiši pri Šnajderju na Češnjici je posvečena padlima prvoborcema Jožetu Golobu in Antonu Šifrarju. Odkrili so jo oktobra 1964, dostop do obeležja je od križišča ceste Češnjica–Dražgoše. 18. septembra 1942 sta padla v zasedo kurirja 1. grupe odredov Jože Golob in Anton Šifrar, prvoborca, doma s Praprotna. Ponoči sta šla z Rudnega proti Češnjici. Nemci so ju v svetli noči opazili in hudo ranili. Ustrelila sta se sama, ker nista hotela živa pasti Nemcem v roke. Več... Podatki o padlih borcih: Jože Golob, rojen 28. februarja 1921 na Praprotnem, mizarski pomočnik, v Cankarjev bataljon je vstopil 11. decembra 1941, padel 18. septembra 1942 kot kurir 1. grupe odredov na Češnjici. Anton Šifrar, rojen 13. junija 1923 na Praprotnem, strojni mizar, v Cankarjev bataljon je vstopil 11. decembra 1941, padel 18. septembra 1942 kot kurir 1. grupe odredov na Češnjici. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 383-384. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381elezniki.html EŠD 21070 |
200 m od križišča ceste Češnjica - Dražgoše, ob potoku Češnjica. |
NA TEM MESTU STA BILA 18. SEPTEMBRA 1942. UBITA OD NEMCEV, PRVOBORCA: JOŽE GOLOB, ROJ. 1921 IN ANTON ŠIFRAR, ROJ. 1923 OBA DOMA IZ PRAPROTNA. ZB ČEŠNJICA 1964 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Železniki |
K. o. 2062 Studeno, parc. št. 838 |
|
Dob, pokopališče, Pirnat Mihael |
SIstory navaja: Ime in priimek: Mihael Pirnat, Oče: Alojz, Mati: Julijana, Po
domače: Štukov, Datum rojstva: 01. 09. 1904, Kraj rojstva: Dob pri Domžalah,
Kraj bivanja: Dob, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc.
status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 23. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja:
Straža nad Lukovico, Kraj pokopa: NULL. Opomba:Mihael Pirnat je napisan tudi na spominski plošči Padlim borcem za
svobodo in žrtvam fašističnega nasilja 1941–1945 v Dobu. Iskalnik grobov Domžale |
Pokopališče Dob, Trg svetega Martina 1, Domžale, Iskalnik grobov, P: S, V: 2 4, S: 3 8 5
Iskalnik grobov Domžale, Dob Dostop: 26. 4. 2024).
|
[križ] PIRNATOVI MIHAEL 1904 – 1944 ŠTUKOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
26.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1943 Dob, parc. št. 1/2 |
|
Spomin Avgustu Jenku |
Avgust Jenko, slovenski preporodovec in publicist, * 8. april 1894, Ljubljana, † 17. avgust 1914, Cer (Srbija). Jenko se je že kot srednješolec priključil narodnoradikalni srednješolski organizaciji Preporod in bil med prvimi »kladivarji«, kot so se imenovali tajni voditelji organizacije. Bil je eden izmed najbolj izostrenih piscev v glasilu Preporod, ki je izhajal v letih 1912 in 1913; uporabljal je psevdonim Nare Sanov. Kot študent medicine na Dunaju je postal član Jugoslovanskega kljuba, v Pragi pa kljuba Jugoslavija. Sodeloval je tudi v mesečniku Glas Juga, ki je objavljal članke v slovenskem in hrvaškem jeziku. Na začetku prve svetovne vojne je pobegnil v Srbijo, vstopil kot prostovoljec v srbsko vojsko in v bitki na planini Cer padel. Prenešeno na sloj Obeležja. vsi123 |
Nad trgovino Soven natura |
Preporodovec Avgust Jenko borec za svobodo Padel na Ceru 1914 |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 15.10.2018 |
— |
— |
— |
Plošča na fasadi |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 3273/2 |
|
Darinka Piščanc, Trst |
— |
Strada di Fiume 499, Trst |
HIER WOHNTE |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
18.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
— |
— |
|
Bizeljsko-Spomenik padlim borcem in izgnancem |
Na različno visokih betonskih stebrih so pritrjene bronaste plošče s posvetili kmečkemu uporu 1515 in dogodkom v NOB. Avtor spomenika, ki je bil postavljen 1976, je Karel Filipčič. V neposredni bližini spomenika je informacijska tabla v slovenščini, angleščini in nemščini. Spomenik je bil obnovljen leta 2018. EŠD 9869 Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto. Umrli izgnanci v tujini. foto123 |
Spomenik se nahaja ob regionalni cesti Bizeljsko - Bistrica ob Sotli na levi strani ob zgradbi KS Bizeljsko, v središču vasi, pred zdravstvenim domom, Bizeljska cesta 47. |
(na vrhu najvišjega stebra) (napis na plošči) IZ BIZELJSKEGA JE BILO IZGNANIH (navpični napis na stebru) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Preskar in Anton Petrovič, 6. 2018
D.Divjak 29.8.2022 |
25.10.2023. 00:00 |
5.8.2025. 07:19 |
Dopolnil podatke D.Divjak 29.87.2022
M.Kermavnar, 25.10.2023, dodal Besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič.
M. Kermavnar, 5.8.2025, dopolnil besedilo na spomeniku. |
Spomenik |
Brežice |
K.o.: 1257 -BIZELJSKO, št.parc.:747/5 |
|
TIRNA-Spominska plošča- gasilski dom |
Tirna 16, na JZ fasadi gasilskega domav (in ne št 32, kot narobe piše v RKD). |
[zvezda] Člani PGD Tirna, ki so dali |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 4. 2018
5.april 2021 dopolnil D.Divjak
|
5.4.2021. 00:00 |
— |
5.4.2021 dopolnil podatke in tekst s plošče D.Divjak |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
K.o.: 1887-ŠENTLAMBERT,št.parc.: 2314/3 |
||
Šentjernej |
Bronasti kip prikazuje moškega, ki se golorok bori s podivjanim volkom oz. psom, simbolom fašizma. Pobudo za postavitev in financiranje je prevzela Krajevna organizacija ZZB NOV Šentjernej. Idejo za podobo spomenika je dal Ivo Pirkovič. Spomenik je izdelal kipar Lojze Dolinar, odkrit je bil leta 1959. Ob kipu je v marmorju izklesana granata v trenutku, ko pade na tla, v spomin na italijansko bombardiranje Šentjerneja 13. septembra 1943 v spomin na devet žrtev. Spomenik, ki ga je oblikoval arhitekt in kulturnik Jože Zamljen, je bil odkrit leta 1964 na pobudo KO ZB NOV Šentjernej. Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 6-7 (napačna navedba, da je avtor skulpture Jakob Savinšek) EŠD 8735 |
V parku sredi trga Trga gorjanskega bataljona 8, Šentjernej. |
NEMŠKI BOMBNIK JE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 6. 1. 2020 |
— |
— |
— |
kip borca z volkom in maketa bombe |
Šentjernej |
— |
|
Drago Žerjal |
Boljunec 237 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
3.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
— |
— |
||
GRAHOVO-Grobnica padlih v NOB |
Grobnica je prekrita z marmornatimi ploščami in označena s kamnito stelo na nizkem podstavku, vrh katere je simbol Triglava, na prednji strani je vklesano posvetilo z imeni 35 padlih borcev in žrtev. Urejena je bila leta 1949, projektant Anton Skuk, in leži na pokopališču v bližini vhoda. V bližini je grob pesnika Franceta Balantiča, ki je padel na domobranski strani. EŠD 24639 https://obelezja.wordpress.com/2018/03/16/grahovo-pokopalisce-grobisce/ avtor Miloš Toni |
Pokopališče v Grahovem, 400 m pred vasjo v smeri Blok |
SVOJE MLADO ŽIVLJENJE IN TRIJE NEZNANI BORCI NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 2.5.2018, foto Balantičevega groba M. Hladnik, dopolnil D.Divjak 17.marec 2020 in M. Hladnik 12. 5. 2021
S.Gradišnik, 27.10.2022, fotografiji 2 in 3. |
17.3.2020. 00:00 |
— |
Za smrt treh partizanskih stražarjev (Vladimir Pangerc s Planine pri Vipavi; Alojz Zorc iz Prvačine v Vipavi; Kobal Sokol z Erzelja pri Vipavi), ki imajo grob na Planini v Vipavski dolini, je bila odgovorna domobranska patrulja pod vodstvom Franceta Balantiča. -- Iztok Čebašek: "Balantičev" zločin v Bločicah. Kamnik.info ([https://www.kamnik.info/24070-2/ ).
F.Pleško, dodal fotografije, 27.10.2022. |
Grobnica z marmornatimi ploščami in kamnito stelo |
Cerknica |
K.o.: 1675-Grahovo |
|
Ivan Cvajnar |
Ivan Cvajnar. Sistory. Obeležje je 21. julija 1969 postavila sestra padlega, Ivanka Marovt (Spomin je moč 111) Spomenik stoji na Anžicevi njivi 200 m pod cerkvijo Osolnik v zapadni smeri (Popis spomenikov ZB Medvode) Ploščo postavil Ivan Marovt, višji gradbeni tehnik (Popis spomenikov ZB Medvode) Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 97. |
Pod vrhom Osolnika proti sv Barbari, neoznačena grebenska pot. |
Tu je padel 23. 3. 1943 Ivan Cvajnar štud. gradb. s Preske star 21 let. In spomnil bode / bratu |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 6. 2017 po fotografijah in opisu Dušana Škodiča, dopolnil Matjaž Rebolj po topografski karti GIS Medvode |
— |
— |
— |
betonski nagrobnik z zvezdo |
Medvode |
1978 STUDENČICE, 966 |
|
Krivec |
— |
Pokopališče Velike Rodne |
MAMA MARIJA 1892 - 1969 ALOJZ 1919 - 2003 ELFI 1922 - 2012 KRIVČEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
1.5.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Rogaška Slatina |
— |