| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Obeležje posvečeno diverzantski akciji |
— |
Med Spodnjim in Zgornjim Logom pod Mangartom pred pokopališčem nas smerokaz napoti za ŠTOLN. Plošča je tik pred vhodom v rudnik, ki pa je sicer zaprt. [Preveri natančnost umestitve na zemljevid.] |
Skozi ta predor je pod vodstvom komandanta bataljona HOSNER ANDREJA - BORISA skupina borcev III.čete II. bataljona II. brigade VDV - NO dne 27. junija 1944 vdrla v rajbeljski rudnik razstrelila naprave in tako prizadela sovražniku veliko gmotno škodo. 27.junija 1982 KO ZZB NOV Log pod Mangartom Borci II. bataljona VDV |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 23.4.2019 |
— |
— |
— |
Bronasta plošča |
Bovec |
— |
|
Štirim partizankam, Blatnik pri Črnomlju |
Italijani so tu 30. 9. 1942 ubili partizanko Marijo Luzar, ki so jo našli na Stražnem vrhu, drugo jutro pa še tri: Francko in Katico Fabjan (15 in 16 let) iz Starega trga in Zinko Majzelj iz Metlike.
Datum odkritja: 27. 7. 1980 Besedilo z infotable, ki jo je ob 80-letnici dogodka postavila ZB Črnomelj (ur. Marjan Kastelic, pričevanje očividca Franca Banovca iz Jelševnika; oblikovanje in izdelava tabel Pavel Majerle Kukin, 2022): Konec septembra leta 1942 so na Stražnjem Vrhu in okolici potekale številne trgatve. Tega leta so vinogradi bogato obrodili, zaradi vojnih razmer pa je bilo premalo trgačev, zato je bila vsaka pomoč še kako dobrodošla. Iz belokranjskega partizanskega odreda so na pomoč pri trgatvi na Stražnji Vrh za krajši čas prišle partizanke 20-letna Tončka Kuzma iz Butoraja, 18-letna Zinka Majzelj iz Metlike, 20-letna Marija Luzar iz Novega mesta in sestrici 16-letna Katarina-Katica in 15-letna Frančiška-Francka Fabjan iz Starega trga ob Kolpi. 30. septembra 1942 so omenjene punce pomagale na trgatvi pri Kuzmatovih iz Butoraja na Stražnjem Vrhu. Tega dne so se po sedmi ofenzivi v Kočevskem Rogu z bojnega pohoda s Planine proti Kolpi vračali oddelki italijanske divizije Cacciatori - zaradi rdečih kravat so jim rekli „cravatte rose“ oziroma rdeči kravatarji. Zaradi neuspele ofenzive so se na pohodu znašali nad civilnim prebivalstvom. Ko so se spuščali iz Svetega Križa proti Mavrlenu, so obkolili tamkajšnje vinograde. Da ne bi prišli v roke italijanskim vojakom, so se trgači razbežali. V zmedi, ki je nastala v prenapolnjeni Kuzmatovi zidanici, so se tri punce nameravale skriti na podstrešje, pri tem sta dve padli v kad s pravkar zmleto grozdno brozgo. Takrat so bili prvi italijanski vojaki že v zidanici, jih opazili in zgrabili. Le domača hči Tončka se je utegnila z materino pomočjo v zadnjem hipu preobleči v krilo, ostalim štirim pa to ni uspelo. Tončko, Zinko, Marijo, Katico in Francko, ki so jih vojaki zaradi kratkih las osumili, da so partizanke, so skupaj s Kuzmatovo materjo na kraju zvezali. Kuzmatova mati je uspela prepričati vojake, da njena hči Tončka ni partizanka, da je zgolj začasno doma, sicer pa na delu v Nemčiji, kamor naj bi se v kratkem vrnila. Ker je bila edina oblečena v krilo, so Italijani tej zvijači verjeli in obe pustili pri življenju. Štiri partizanke in sedem ujetih moških, med njimi je bil tudi Franc Banovec iz Jelševnika, je italijanska vojska odgnala na Blatnik, kjer so se utaborili pri Zoričevi hiši. Moške so zaprli v hlev, ženske pa v klet za orodje. Nad Marijo Luzar so se vojaki kruto izživljali. Ker naj bi udarila oficirja, so jo še istega večera ustrelili v bližnjem gozdu za Blatnikom. Naslednje jutro so na istem mestu ustrelili še Zinko Majzelj ter Katico in Francko Fabjan. Ostale moške s Francem Banovcem, ki je ravno na ta dan dopolnil 20 let, so obsodili na smrt. Zvezane z žico so gnali skozi Jernejo vas, Dragatuš in Hrast pri Vinici do Sečjega sela, kjer so se ustavili, jih privezali okoli drevesa in nameravali prenočiti. Ponoči so jih napadli hrvaški partizani kordunaši, med bojem so se Italijani razbežali, zvezane ujetnike pa so rešili partizani.
|
Blatnik pri Črnomlju Na glavni cesti pri hiši Blatnik 6b je tabla z napisom K spomeniku. Po potki v gozd do vrtače, od ceste 10 min hoje. |
ŠE ENKRAT 15. 8. 1922 30. 9. 1942 ZINKA MAJZELJ 20. 9. 1924 1. 10. 1942 NEZNANI PARTIZAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, neobiskano
Dušan Škodič, 28.5.2021 |
29.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike obnovljenega spomenika, ki jih je poslal P. Majerle Kukin, in besedilo. M. Hladnik 8. 1. 2022
Dodal sliko smerokaza k spomeniku. M. Hladnik 29. 4. 2024 |
Kamniti stebri s posvetili, infotabla |
Črnomelj |
k.o. 1540 – DOBLIČE, parcela: 1889/2 |
|
Florjan Kotalo - Rudi, Kot |
V Kotu pod Uršljo goro, streljaj od Ravnjakove domačije je na severni strani (Štajnerjeva bajta) pritrjena spominska plošča padlemu aktivistu OF dravograjskega okrožja Florjanu Kotalu. Spominsko znamenje so odkrili 1. avgusta 1982.
Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd.
|
Kot nad Prevaljah.
Dostop od Ravnjakove domačije proti JZ 500 m |
FLORJAN KOTALO - RUDI PADEL 23. 11. 1944 ZA NAŠIH SETEV RAST |
— |
— |
— |
— |
A. Ovnič, 23. april 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča na severni strani stare hiše pri Štajnerju |
Prevalje |
— |
|
Dvor pri Polhovem Gradcu, pokopališče, Žagar Franc |
datum rojstva: 9. 11. 1885, kraj rojstva: Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, vojni status: Civilist, datum smrti: 5. 2. 1943, kraj smrti: Dolenja vas, vzrok smrti: Umrl na prisilnem delu, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote
.
datum rojstva: 25. 4. 1925, kraj rojstva: Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, vojni status: Domobranec, datum smrti: ??. 6. 1945, država smrti: Slovenija, vzrok smrti: Žrtev povojnih pobojev, povzročitelj smrti: JA Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Dvor pri Polhovem Gradcu, ob pokopališkem zidu, ki meji na novi del pokopališča, 7. grob z leve strani vrste.
Hiša v Bližini: Dvor pri Polhovem Gradcu 15 |
ŽAGAR [križ] KOPAČ PETROVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 5.6.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
5.6.2025. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Dobrova-Polhov Gradec |
K. o. 1983 BABNA GORA, parc. št. *1/2 |
|
Lovski dom Fram |
Ni v RKD. |
Planica 11 (Planica nad Framom), na obcestni fasadi novega Lovskega doma Fram, ki ima na Geopediji sicer številko 13). Kakih 25 m na južni strani pod cesto. |
OF TA STREHA NAS SPREJEMALA JE V GOSTE, NA OBMOČJU PARTIZANSKE OKRAJNI ODBOR OF OK SZDL MARIBOR-TEZNO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 24. 5. 2018 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Rače - Fram |
— |
|
Borovnica - Padlim med NOB |
Spominski plošči sta del kamnite stene ob vhodu v šolo. Na levi strani so vklesani verzi, na desnem okvirjenem delu so imena padlih v NOB iz Borovnice in okoliških vasi. Borovnica se ponaša z bogato predvojno delavsko sindikalno in revolucionarno zgodovino. Tu je tik pred vojno delovalo delavsko kulturno društvo Vzajemnost. Tu je bila leta 1939 ustanovljena partijska organizacija, tu je bila leta 1940. partijska konferenca za Notranjsko. V okolici je bila 1941. ustanovljena Borovniška četa in leta 1942. Faškarska četa, kasneje 2. četa bataljona Ljube Šercerja. V času NOB je bila Borovnica že 1942 prizadeta z ustrelitvijo 16. talcev, kot odgovor okupatorja na porušen most čez Ljubljanico. Istega leta so partizani v Kraljevi dolini napadli italijansko kolono. Požgano in izseljeno je bilo Pokojišče, Padež in Zavrh. Izseljena sta bila Breg in Pako. Leta 1944 je bil kraj močno prizadet v času dveh zavezniških bombardiranj železniškega viadukta. Arhiv ZB NOB Borovnica Franc Pasetta, Nastanek in delovanje Borovniške čete v letu 1941. Vrhnika, Naš časopis, 1981. Viktor Kirn, Puntarska Faškarija, Vrhnika, Naš časopis, 1982. Karel Grabeljšek, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, SO Vrhnika, 1968 Evidenčna številka po registru nepremične kulturne dediščine: 11533 fotografija 3/1: FB NOB Slovenije - pomniki upora |
Center Borovnice, Osnovna šola Dr Ivana Korošca, Paplerjeva ulica 15 |
Posvetilo (plošča na levi strani vhoda): ZA SREČO PROSTOST SMO DALI MLADOST NA VELIKI UKAZ OD HRIBOV IN BARJA, TEME IN VIHARJA VARUJEMO VAS NIKJER NISTE SAMI, PREBIVAJTE Z NAMI ŠE V JUTRIŠNJI ČAS Napis (plošča na desni strani vhoda): SVOBODO PRIBORILI SMO S KRVJO 1941 1945 PADLI V NOV Jesenko Ivan Koren Janez BOROVNICA OHONICA Kirn Janez Demšar Janez Potočnik Matevž DOL - LAZE Švigelj Milan BREZOVICA Rihar Franc Veršnik Rajko Debevec Franc Ogrin Karel Mivšek Viktor Debevec Jakob Palčič Alojz Lebez Rajko Debevec Ivan Debevec Ivan Suhadolnik Gabrijel Šuštaršič Ivan Krašovec Jakob Kovačič Zvonko ZABOČEVO Susman Franc Novačan Jože Furlan Ivan Ogrin Vinko Švigelj Janez Petelin Anton Korošec Stane Debevec Franc NIŽEVEC Rihar Mihael Brezavšček Jože Japelj Ciril Letonja Franc Pirnat Anton POKOJIŠČE - PADEŽ Debevec Franc Stražišar Alojz Debevec Ivan Petrič Janez Petavs Francka Pristavec Janez Žigman Janez BREG - PAKO Vidmar Jernej Babšek Franc Kržič Ivan Debevec Jože Vrhovec Franc Mikuž Pavle ŽRTVE FAŠIZMA Telban Franc Slak Zvonko BOROVNICA DRAŽICA Slak Drago Mivšek Jože Svete Jože Molek Anton Palčič Andrej OHONICA Rot Ludvik Miklavič Anton Švigelj Anton Petelin Jože Zalar Janez Švigelj Jakob Petelin Ivan Zalar Rozalija BREZOVICA Petelin Gabrijel Zrimšek Pavle Drašler Jakob Grdina Anton Majaron Anton Pristavec Anton Vadnjal Matevž Lebez Hinko ZABOČEVO Vadnjal Ivan Hren Jože Rot Anton Sever Anton Žerjav Stanko Rot Jože Solner Marija Troha Jože Zvonec Martin DOL -LAZE Dolenc Franc POKOJIŠČE - PADEŽ Gradišnik Anton BREG - PAKO Debevec Marija Zalar Anton Kržič Ciril Vidmar Marija Kavčič Jože Čepon Janez Korošec Ivan Kirn Franc Škrbec Ivan Suhadolnik Franc VAŠKI ODBOR Šuštaršič Vinko Mikuž Pavle Greljo Ivan Kržič Janez ZB BOROVNICA Svete Franc Grdina Frančiška Žbogar Karel Stražišar Jože Leben Martin Zgonec Anton Babšek Ivan |
— |
— |
— |
— |
Peter Palčič marec 2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Borovnica |
2004, 314/3 |
|
Spominsko znamenje posvetu KPS, Hotovlja |
Obeležje je bilo odkrito 21. julija 1985. Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 152-155. |
Približno 300 m navkreber od hiše Hotovlja 100, rojstnega doma narodnega heroja Maksa Krmelja - Matije. Spomenik se nahaja ob stezi na robu gozda pod pobočjem Jablanovca oz. Goljave. |
Spodaj v grapi je bila zemljanka, v kateri je v decembru 1942 Boris Kidrič imel posvet z vodilnimi aktivisti KPS in OF Gorenjske. Sklepi iz tega posveta so bili odločilni za nadaljnji razvoj NOB na Gorenjskem. OK ZKS Škofja Loka 1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
— |
— |
— |
plošča na kamnu |
Gorenja vas |
2047 DOBJE, 693 |
|
Kovor |
Kamniti marmornati obelisk z imeni dvaintridesetih padlih borcev in žrtev iz Kovorja in okolice. Načrt arh. Edo Ravnikar, postavila ga je ZB Kovor 16. 7. 1953. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 119-120. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 278. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 24. EŠD 21084 |
Ob Glavni cesti skozi Kovor, kjer se odcepi proti SZ cesta na Hudo in Praproše, pod klancem ki vodi k cerkvi severno od spomenika. Pred Jurčkovo hišo. |
BREZ MRTVIH GRL ŠIBAK JE ŽIVIH GLAS KER NI VAS VEČ ZATO STE VSEPOVSOD SAJ SMRT VAS JE ŽIVLJENJU DAROVALA . MUZIK JANEZ BLAŽIČ PETER MR. PH. BOHUSLAV LAVIČKA DACAR VIKTOR GOLMAJER VINKO DOBRE MARIJA DOBRE JOŽEFA GROS JOŽEF ALJANČIČ IVAN ROZMAN MARIJA ALJANČIČ VINKO ALJANČIČ JOŽE LIPOLD ALOJZ ŠPENDAL JANKO SPENDAL JOŽE JUSTIN DRAGO KONJAR JANEZ VALJAVEC VINKO OVSENEK SLAVKA OVSENEK JOŽE OVSENEK STANKO OVSENEK MILAN ROZMAN IVAN ROZMAN JOŽE DACAR EGIDIJ OMAN FRANC OMAN POLDE BERGANT JANEZ ROŽIČ ANTON DOLINAR AVGUST |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 7. 2017 |
— |
— |
M. Kermavnar, 28.9.2022, napis na spomeniku, foto 4/1, 4/2 |
klesan steber |
Tržič |
— |
|
Spominska plošča na hiši Maksa Kalana |
Spominska plošča na stanovanjski hiši Maksa Kalana v Hotovlji je posvečena ustanovitvi Poljanske čete decembra 1941; odkril jo je Tomo Brejc 7. decembra 1961, dostop je iz Poljan in Hotovlje. Na posvetu 19. oktobra 1941 so organizatorji upora proti okupatorju z loškega območja sklenili, da je na območju Škofje Loke, Selške in Poljanske doline treba nemudoma ustanoviti tri čete. Komunisti iz Poljanske doline so se 4. decembra 1941 zbrali pri Maksu Kalanu v Hotovlji in sprejeli pobudo za ustanovitev Poljanske čete. Že 6. decembra 1941 se je pri Muhu v Vinharjih zbralo okoli dvajset prostovoljcev, opremljenih s starojugoslovanskimi uniformami in vojaško opremo, ter izreklo vojaško prisego. Nagovoril jih je organizator upora v Poljanski dolini Maks Krmelj - Matija. Borci so se priključili Cankarjevemu bataljonu in sodelovali v poljanski decembrski vstaji in dražgoški bitki. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 155-156. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/hotovlja.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. |
Dostop je iz Poljan in Hotovlje. |
V TEJ HIŠI JE BILA USTANOVLJENA 4. 12. 1941 POLJANSKA ČETA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Gorenja vas |
2047 DOBJE, *264 |
|
Grobišče na Pogorelcu, Kočevski Rog |
Na robu nekdanje vasice Pogorelec je grobišče s spomenikom državnega pomena. Leži ob križišču cest približno 50 m pred vasjo. Postavljeno je na majhni ravnici nad kraško vrtačo.V grobišču okoli spomenika ležijo posmrtni ostanki partizanov, ki so umrli v partizanskih bolnicah Spodnje in Zgornje Lašče ter na Ajdovcu. (Bolnica Spodnje Lašče je bila 10 minut za Podstenicami proti Pogorelcu, Zgornje Lašče kakih 20 minut vzhodno od Kunča, Ajdovec pa jugovzhodno od Svetega Petra proti Pečki, nedaleč od Gornje Tople Rebri). Kosti umrlih borcev so po vojni prenesli v grobišče iz oddaljenih in nedostopnih grobov. Avtor grobišča in spomenika je arhitekt Miloš Lapajne. Uredila sta ga Glavni odbor zveze borcev in Občinski odbor zveze borcev Novo mesto. Obnovilo ga je Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu oktobra 2005. Grobišče vzdržuje Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu. EŠD 4224 |
Na cesti Podturn - Kočevje se pred Podstenicami odcepi cesta v desno. Po dobrem kilometru pridemo do nekdanje kočevarske vasi Pogorelec. Spomenik je kakih 50 metrov pred vasjo, ki obsega eno domačijo in Polharski dom.
KOORDINATE: S 45º 42' 4,58"; V 015º 00' 3,60"
.
OPOMBA: Prenesel iz lokacije na Geopediji: 45°44'4.32" N 14°58'24.88" E na lokacijo, ki jo prikazuje Register kulturne dediščine. Lokacija, ki je zapisana v prvotnem zapisu ne ustreza ne prvotni in ne RKD lokaciji. Na terenu si obeležja nisem ogledal! Kermavnar 19.5.2020.
PROSIM PREVERITE!
|
Na kamnitem stebru so napisani borci, ki so pokopani na grobišču. UMRLI BORCI NOV NA POGORELCU IN V POSTOJANKAH SLOVENSKE CENTRALNE VOJNE PARTIZANSKE BOLNICE V SPODNJIH IN ZGORNJIH LAŠČAH TER NA AJDOVCU LEOPOLD MIHELIČ – JORDAN, MARCELO MUŽIČ, TOMAŽ PAPEŽ, ALOJZ PREGELJ – DOLENC, JOŽE PODLIPNIK – HRAST, MARTIN PETRIČ – TOMAŽ, JANKO POGAČNIK – DOLFI, FRANC ROBEK, JOŽE SERAJNIK, POLDE STEGOVEC, IVAN STRGAR, NANI TROBEVŠEK, IZIDOR VREMEC, AVGUST VALIČ, DORE VERCE – DAMJAN, VILI VIKTOR ZUPANČIČ – SULTAN, ALOJZ ZORE, IVAN TURK, FRANC BELE, PETER BENIGALIO, PAULO BETTILIANO, DESANKA DJURIĆ, ANTON GABRIJEL, LOJZE HRASTAR, FERDINAND JERMAN, ANTON KNEZ, ZVONKO PENIČ, JANEZ PIŠKUR, JANEZ AJSTER, JOŽE BARTOL, BORIS JOŽE DADIČ, KAREL FROL, ANTON FIRNAR, JOŽE FILAK, FRANC FIR, ALOJZIJ GLINŠEK, BOGOMIL IVANČIČ, JANEZ JUHANT, VINKO KROŠELJ – URH, ANTON KNEZ, ANTON KOVAČIČ, LEOPOLD KNAPIČ, STANKO LOGAR, STANISLAV LAH, FERDO MAVRIN, FRANC ZAGRADIŠNIK |
— |
— |
— |
— |
Franc Kulovec, 8.2.2019 |
— |
— |
— |
grobišče |
Dolenjske Toplice |
K.O. TOPLICE, pc.št. 1370/2 |
|
Plave, plošča Albertu Drnovščku |
Na sprednji strani hiše v Plavah |
od mosta v Plavah greš po cesti proti cerkvi. Na pol poti je ta hiša. |
Iz te hiše je padel v N.O.V. Drnovšček Albert. ZB Plave 29. XI. 1965 |
— |
— |
— |
— |
Lanko Marušič, 2.4.2019 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Brda |
2275 PLAVE, 75 |
|
Spomenik - grobišče treh borcev na Stonu |
Otvoritev spomenika je bila leta 1958, obnovljen leta 2016. Spomenik ima dvojni pomen, je obeležje groba štirih borcev 14. divizije, padlih v ofenzivi okupatorskih sil na osvobojeno ozemlje Zg. Savinjske doline v decembru1944 in spominsko obeležje partizanske kurirske poti med koroško in Savo, kjer je delovala kurirska postaja TV 23 S. Vir:Arhiv Združenja za vrednote NOB Zg. Savinjske doline Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Iz Rečice/Sav. po lokalni cesti mimo kmetije Borseka do Stona. Po 10 km vožnje parkiramo in nadaljujemo peš po planinski poti proti Mozirski planini. Po 300 m hoje pridemo do spomenika. |
OD SAVE Z JUGA PARTIZANSKA POT
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik, 24.4.2017 |
— |
— |
— |
V kamniti stolp vzidana marmorna plošča |
Rečica ob Savinji |
k.o. Poljane, p.š.884/2, lastnik:škofija Ljubljana |
|
Spomenik talcem v Pevnem |
Opis in viri: OPIS SPOMENIKA: Spomenik iz pohorskega granita trikotne oblike, visok1,5m in postavljen leta 1953, leta 1961 je bila na istem mestu postavljena nova različica. OPIS DOGODKA: 8. aprila 1945, na pragu svobode, so domobranci pripeljali 8 ujetih partizanov v gozdič pred vasjo Pevno, in jih ustrelili, kot zadnje talce na Škofjeloškem. Partizani so bili zajeti v zadnji nemški ofenzivi marca 1945 in so bili nato zaprti v loških zaporih. Talci so bili doma iz različnih krajev Gorenjske, zato ni bilo mogoče ugotoviti za vse podatkov. VIRI: Pomniki NOB na Škofjeloškem, (ur.) Krapež Stane. Ljubljana: Borec, 1986, str. 210-211. Spominsko obeležje padlim talcem je postavil krajevni KO-ZB ST. Loka, postavljeno je bilo leta 1953, prenovljeno pa v letu 1961. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266. |
Spomenik stoji v gozdičku 1 km jugovzhodno od Pevna in 2 km severozahodno od Škofje Loke. |
[zvezda] NA TEM MESTU SO FAŠISTIČNI OKUPATORJI OB SVITU PRIHAJAJOČE SVOBODE V APRILU 1945 USTRELILI OSEM BORCEV PARTIZANOV SLAVA JIM KO-ZB ST. LOKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vlado Gantar in Davor Gantar
30.12.2021 D.Divjak |
5.5.2023. 00:00 |
— |
30.12.2021 dopolnil podatkov D.Divjak
M. Kermavnar, 5.5.2023, dodal fotografije 3/1 do 3/3 |
Spomenik iz pohorskega granita |
Škofja Loka |
K.o.: 2026 - STARA LOKA-PODLUBNIK, št.parc.: 166/2 |
|
Zbor upornikov, Dovje |
Bronasta plošča je na kraju, kjer je bilo v decembrski vstaji 1941 zborno mesto upornikov vasi Dovje, Mojstrana in Belca. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 200. EŠD 5329 |
30 m vzhodno od zadnje hiše št. 67 v vasi Dovje, levo (na severni, brežni strani) ob cesti , tik pred obcestnim kanalom. |
V SPOMIN ODBOR ZB NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Kranjska Gora |
2171 DOVJE, 2012/1 |
|
Brglez Andrej |
— |
Pokopališče Gabrsko |
BRGLEZ ANDREJ 5.7.1914 - 19.4.1975 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
4.3.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik |
Nagrobnik |
Trbovlje |
— |
|
Kovor, spomenik talcem na Martinkovi njivi |
Bronasti kip talca na podstavku (med dvema marmornima blokoma) je posvečen talcem, jetnikom begunjskega zapora, ki so bili ustreljeni 19. 1. 1944. Avtor spomenika je kipar Karel Putrih, postavili so ga svojci talcev 1. 11. 1954.
Kip talca je v letu 2013 izginil nepojasnjeno kam. Na podstavku se zdaj nahaja manjša in drugačna bronasta plastika talca v padanju. |
Kovor pri Tržiču ob odcepu proti Hudemu |
Leva plošča BASSANESE IVAN VIŠNJA GORA DR. JUR. LIČEN BOGOMIR RIHENBERK GORICA DOLINAR FRANC URŠNA SELA GLAESENER JURIJ MEDIJA IZLAKE GOMIŠČEK GABRIJEL SOLKAN GORICA GUZEJ JAKOB PUŠTAL HITI KAREL KOČEVJE ŠTUD. MED. JAKŠE ALOJZIJ RAŠICA JURČEC FRANC KRŠKO ŠTUD. KADUNC JOSIP MULJAVA ABS. TEH. MAJHEN IVAN ČRNI VRH ARHIT. KRAMER NIKOLAJ ŠKOFJA LOKA BREGAR FRANC LJUBLJANA ŠTUD. TEH. BRENK ANTON LJUBLJANA DOBOVŠEK JANEZ LJUBLJANA Srednja plošča: TALCEM 19. 1. 1944 POSTAVILI SVOJCI Desna plošča: VSI IZ LJUBLJANE ING. DOBRIČ NIKOLA DOLINŠEK ALOJZ DRAPEK VINCENC JEVC FRANC KALTENEGER KARL DR. KAMIN MIHA PROF. KLINC STANISLAV ŠTUD. KODER LEOPOLD KRANJC JOŽE ONG. KROUPA PAVEL KRAMAR FRANC LAUER IVAN LEMUT MIROSLAV LEMUT STANE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, Lado Nikšič |
— |
— |
— |
kip talca med 2 marmornima blokoma |
Tržič |
— |
|
Frata - Dolnji Ajdovec, planinski dom |
Borcem in aktivistom OF. Postavljena je bila leta 1952. Vzidal jo je okrajni odbor ZB NOV Novo mesto.
|
Na pročelju planinskega doma na Frati, Dolnji Ajdovec 20.
Po dograditvi doma je plošča ostala znotraj objekta v prostoru za goste.
V RKD je narisana 50 m preveč proti vzhodu. |
OBNOVLJENA "FRATA" JE PO SVEČENA SPOMINU VSEH BORCEV NOV IN AKTIVIS TOV OF, KI SO SE TU MED NOB ZBIRALI IN SE USPOSAB LJALI ZA TRDO BORBO IN ŽRTVO VALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA OSVOBODITEV. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
25.februar 2021 dopolnil D.Divjak |
— |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2021, fotografije, opomba k lokaciji.
25.2.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Žužemberk |
K.o.: 1445-BREZOVA REBER, št.parc.: 556/3 |
|
Ivan Čurič, Žižki |
15. oktobra 1944 je na Madžarskem kapituliral regent Horthy, oblast so prevzeli madžarski fašistični skrajneži na čelu s Ferencom Szalasijem. V Prekmurju je nastopilo obdobje zadnjih krutih represalij, množičnih aretacij, internacij ter streljanj in uničevanje neposlušnih Prekmurcev.6. decembra 1944 so madžarski fašisti razglasili splošno mobilizacijo moških do 50. leta starosti, da bi s tem obvladali situacijo. Mnogi Prekmurci so se poskrili, saj ni bilo povezav s partizanskimi enotami na Pohorju. Pri iskanju tako skritih domačinov so madžarskim orožnikom pomagali tudi fašisti-nyilaši-domačini. Mnogo so jih odkrili, polovili in odpeljali pred sodišča ali v vojsko, več pa jih zaradi zastraševanja postrelili na mestih, kjer so jih našli ali pa na pokopališčih. Ivan Čurič, mehanik, rojen 17. junija 1917, v Žižkih, se je že leta 1944 dogovarjal z Ignacom Pergarjem iz Turnišča, da bi skupaj odšla čez Muro v Partizane. Do tega pa ni prišlo. Poleti 1944 so ga mobilizirali v madžarsko vojsko. Ob dopustu se je skril , orožniki so ga našli in zaprli v soboški grad, odkoder je pobegnil. Skrival se je doma v bunkerju. Ko sta 4. februarja z bratom Matijo šla po cesti v Lendavo, so jima sledili štirje orožniki in ga zajeli.Iz vasi Kapca, kjer je bil zajet, so ga odvedli v Hotizo k notarju, nato v Črensovce in končno vklenjenega pripeljali v domači kraj. Isti dan so ga ob 16. uri ustrelili pred gasilskim domom. Na gasilskem domu je danes spominska plošča Ivanu Čuriču, ki je bil ustreljen 4. februarja 1945. Ploščo na gasilskem domu je 10. oktobra 1957 odkril občinski odbor ZZB NOV Beltinci . |
Poslopje PGD Žižki, Žižki 48B
Žižki 50, 9232 Črenšovci, Slovenija
N 46°34'10.8804" E 16°18'18.5184"
|
Na tem mestu je žrtvoval svoje življenje za svobodo in domovino ČURIČ IVAN dne 4. februarja 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 6.maj 2020
Foto: N. Plečko 20. julij 2020 |
9.6.2024. 00:00 |
— |
Obisk 9. 6. 2024 M. Hladnik |
Spominska plošča |
Črenšovci |
K.o.: 140-ČRENŠOVCI, št.parc.: 258/4 |
|
Kip Štefana Kovača |
https://www.academia.edu/6579776/_Freedom_is_a_Monument_The_Victory_Monument_in_Murska_Sobota_its_Erection_Destiny_and_Context_Svoboda_je_spomenik_Spomenik_zmage_v_Murski_Soboti_nastanek_usoda_kontekstBronasti kip narodnega heroja Štefana Kovača-Marka je delo Nikolaja Mustra-Mikija, Prekmurca, ki je znan tudi po svojih stripih. Kip je bil napravljen leta 1953 in je bil prvotno postavljen na ploščadi pred soboškim gradom na njegovi vzhodni strani, 17. oktobra 1959 pa je bil prestavljen pred kino Park v Ulici Štefana Kovača št. 30. Likovni pedagog Nikolaj (Miki) Muster je kip oblikoval v stavbi nekdanje židovske sinagoge v Murski Soboti na današnji Lendavski ulici.[1] Štefan Kovač je bil pomemben aktivist sicer maloštevilnega gibanja NOB v Prekmurju in organizator upora, ki je bil ubit v zasedi 18. oktobra 1941, ko so člani komiteja KPS za Prekmurje imeli organiziran sestanek pri Gančanih. Član okrožnega komiteja KPS Evgen Kardoš, ki so ga Madžari predhodno zajeli, je zaradi mučenja izdal lokacijo in madžarski vojaki so pripravili zasedo, v kateri je Štefan Kovač tudi padel.[2] [1] Drago Novak, Ivo Orešnik in Herman Šticl: Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985, 425. [2] Prav tam, 300.
|
Na ploščadi ob cesti med hišama Ul. Štefana Kovača 30 in 28, Murska Sobota. |
Na podstavku je napis: "Iz naroda hlapcev v narod junakov" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
J. Pintarič, februar 2017, foto M. Hladnik 17. 6. 2018 |
12.10.2020. 00:00 |
— |
ko so mestne oblasti pred vhod v soboški grad postavile kip heroja Šteana Kovača - Marka, diplomsko delo akademskegakiparja Mikija Mustra (1925). Skulpturo so postavili z grozeče dvignjeno in v pest stisnjeno desnicoupodobljenca, uperjeno naravnost proti isti cerkvi na nasprotnem koncu današnjega Trubarjevegadrevoreda. Kovačev kip so, bojda zaradi nasprotovanja meščanov, nekaj let kasneje prestavili na zelenico pred kinom Park, kjer stoji še danes. -- Katarina Mohar: »Svoboda je spomenik«. Spomenik zmage v Murski Soboti – nastanek, usoda, kontekst. Academia.edu. |
Kip |
Murska Sobota |
— |
|
Spominsko znamenje na delavskem domu vsem padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja |
Žerjav je počastil svoje padle z marmornato spominsko ploščo, ki jo je zasnoval arhitekt Jaroslav Černigoj. Plošča je pritrjena na pročelju delavskega doma v Žerjavu pod umetniškim delom s prizori iz naše zgodovine. nad ploščo je žara, v kateri je pepel Janka Močilnika, prvega talca v Mežiški dolini. Spominsko znamenje so odkrili 22. julija 1955, na njem pa je posvetilo z imeni padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja s področja Žerjava, Jazbine in Uršlje gore. Vir: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini Avtorja: prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd |
Ob prihodu v Žerjav je pred mostom čez reko Mežo odcep levo za Jazbino. Takoj, ko se dolina razširi je na levi strani markanten delavski dom na katerem je plošča. |
IZ VAŠE KRVI SKOVANA SVOBODA - VEČNA VAM SLAVA OD RODA DO RODA PADLI BORCI NOB: ŠTEFAN LADINEK - FRANC DANIJEL - FRANJO MODREJ - IVAN JUG - MATEVŽ KONEČNIK - IVAN VALTER -MARTIN KONEČNIK - IVAN BRICMAN - RAJKO MODREJ - MAKS DANIJEL -ANTON LESKOVŠEK - VINKO KONČNIK - FERDO SAMEC - IVAN DRNOVŠEK - RUDOLF KEUP - ALEKS ŽAGAR - IVAN MEŽNAR - ALOJZ JUH - ALBERT PLAZNIK - FRANC SENICA - FRANC POTOČNIK - GAŠPER LESNIK - ANTON PLESNIK - TURK FRANC ŽRTVE FAŠIZMA: JANKO MOČILNIK - JAKOB PROSEN - PAVEL JUVAN - HELENA PAVŠIČ - JERICA ČUFAR - SIMON MEŽNAR - RUDOLF MLINAR - ING. MIROSLAVBARAGA - MATIJA ZAVERŠNIK - AMALIJA JERAK - ANTON KERŠNER - JOŽE SATLER - IVANKA KLANČNIK - KRISTL PRAPROTNIK - FRANC POTOČNIK - IVAN ČOP - FRANC KOMPREJ - LEOPOLD PLAZNIK - AVGUST MAROVŠEK - JOŽE VODNIK - IVAN FAJMUT - IVAN SELIŠNIK - LJUDMILA TOMŠE - KATARINA RŽENIČNIK - MARIJA KUS - TURK MARIJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
A. Ovnič, 7. maj 2017 |
— |
— |
— |
Velika plošča na čelni steni |
Črna na Koroškem |
— |
|
Slavkov dom |
Na fasadi Slavkovega doma na Golem brdu je pritrjena spominska plošča v spomin aktivistu in planincu Slavku Čarmanu. Plošča je bila odkrita 11. julija 1954, pobudo zanjo pa je dalo Planinsko društvo Medvode. Slavko Čarman se je rodil 3. junija 1920 v Preski pri Medvodah v delavski družini. Po končani osnovni šoli in gimnaziji je študiral kemijo na ljubljanski Univerzi, vendar je študij moral zaradi okupacije leta 1941 prekiniti. Kot gimnazijec je bil član telovadnega društva Sokol v Medvodah. Pod vplivom očeta Dominika, ki je bil član železničarske partijske organizacije v Šiški, se je tudi sam vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Največ se je ukvarjal z delom med mladino. Kot študent kemije je delal tudi različne poizkuse z eksplozivi. Jeseni 1941 je v Medvodah organiziral mladinsko organizacijo in jo vodil kot njen sekretar. V zimi 1941/42 je bil tudi formalno sprejet v SKOJ. Pri svojem delu je imel tesne stike s Stanetom Žagarjem ml. 11. marca 1942 so škofjeloški gestapovci aretirali Slavka in njegovega očeta. Pri nekem aretiranem aktivistu so namreč gestapovci našli zapisnik z imeni, med katerimi je bilo tudi Slavkovo. Do 19. marca so Slavka mučili v Škofji Loki, nato pa so ga prepeljali v begunjske zapore, kjer so ga 31. marca 1942 ustrelili kot talca. Očeta Dominika pa so odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je umri 17. avgusta 1942. (tekst in slika Spomin je moč, 107) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 56. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 95. |
Po asfaltirani cesti do gostišča Belšak, plošča je desno od vhoda. |
V spomin revolucionarju, alpinistu Slavku Čarmanu, roj. 3. 6. 1920 ustreljen 31. 3. 1942 p. d. Medvode |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Matjaž Rebolj, 3.12.2017 |
6.11.2022. 00:00 |
— |
Fotografiji M. Luštrek 6. 11. 2022. M. Hladnik |
Spominska plošča |
Medvode |
1981 GOLO BRDO, 414/2 |
|
Breznica |
Približno
30 m od vhoda na pokopališče z leve je grob Dragoljuba Milovanovića, sekretarja
CK SKOJ rojenega 14. 2. 1902 v Beogradu. V dneh od 17. do 19. 9. 1922 se je
smrtno ponesrečil pod Stolom, ko se je ilegalno vračal z Dunaja čez državno
mejo. |
Pokopališče Breznica
|
Joštanovi [zvezda] UKMAR STANE 11. 2. 1908 + 27. 1. 1979 DRUŽINI PREŠEREN DEBELJAK TU JE POKOPAN DRAGOLJUB MILOVANOVIĆ SEKRETAR CK SKOJ ROJEN 14. 2. 1902 V BEOGRADU KI SE JE SEPTEMBRA 1922 PONESREČIL NA POBOČJU MALEGA STOLA PRI ILEGALNEM PREHODU MEJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
14.11.2020. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Žirovnica |
— |
|
Šmartno pod Šmarno goro - nagrobnik Stane Kosec |
Nagrobni spomenik, delo arhitekta Vlasta Kopača in kiparja Boža Pengova, je bil na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Šmartno-Tacen postavljen 6. junija 1970. Stane Kosec. Wikipedija. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 55. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 83. . Geslo: herojgrob1234 |
Pokopališče Šmartno pod Šmarno goro, sredi SZ kvadranta, kmalu za vhodom. |
NARODNI HEROJ STANE KOSEC ROJEN 1913 PADEL 1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. julija 2017 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Ljubljana |
1750 ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO, 268 |
|
Mošnje |
— |
Pokopališče Mošnje |
RODBINA GLOBOČNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
12.10.2020. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Radovljica |
K. o. 2158 Mošnje, parc. št. 28 |
|
Grobišče s spomenikom padlim Malenčanom in borcem Krajiške brigade |
Grobišče borcev Krajiške brigade, drugih borcev, talcev in žrtev NOB ter grobišče talcev s Prekope sta zasnovala leta 1958 Tone Kralj (relief) in Franc Zorman; tu tudi grob T. Kralja. Spomenik je bil odkrit 4. julija 1958. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 128 in 130. EŠD 24116 |
Pokopališče se nahaja ob cesti proti kostanjeviški jami, nasproti šole. |
BORCI . BIZJAK FRANC - BOŽIČ JOŽE BOŽIČ ALBERT - CVELBAR JANEZ COLARIČ JOŽE - ČERNELIČ STANKO DEBELJAK ANTON - DULAR IVAN GORENC JOŽE - GUNDE ANTON GORENC FRANC - JORDAN VINKO JORDAN MARIJAN - JEVNIK KAREL JALOVEC ANTON - JONKE ANTON KRAŠEVEC IGNAC - KOŠAK ALOJZ KRŽIČNIK FRANC - KRŽIČNIK AVGUST KUNTERIČ IVAN - NANI KAMRIČ ANTON - DUŠAN MATJAŠIČ ALOJZ - MIKLAVŽ FRANC MIKLAVČIČ RUDI - MAVSAR JOŽE POLOVIČ IVAN - POLOVIČ MILAN STOPAR EMIL - ŠVALJ ALOJZ ŠTEFANIČ ALOJZ - ŠTUKELJ ALOJZ ŠTOKAR ANTON - UNETIČ RUDOLF UNETIČ BOGO - ZAGORC VINKO ZAGORC JOŽE - ZAGORC JANEZ ZALOKAR ANTON - ZALAR JOŽE ŽUPAN ALOJZ - ŠETINA CANDELLARI - NAHTIGAL 15 NEZNANIH BORCEV ŠTEFANIČ ANTON . TALCI IN ŽRTVE . DIVJAK JANEZ - BOLTEŽ JANEZ GLIHA IVAN - GREGORIČ JOŽE JUNKAR IGNAC - JORDAN JOŽE KASTELIC ALBIN - KNAFELC CIRIL KUMAR ALOJZ - PAVLENČ FRIDERIK PISANSKI VILJEM - PAVLENČ LEOPOLD PAVLENČ LEOPOLD - STRAŠČEK FRANC ŠKEDELJ RUDOLF - ŠVALJ ANTON ŠTRAVS ANTON - VENE FRANC ZAGORC JOŽE - ZAGORC JOŽE ZAGORC JANEZ - ZGONC JOŽE ZGONC JOŽE - BIZJAK LEOPOLD CUNK JOŽE - GORENC IVANKA GOLTEŽ ALOJZ - GOLTEŽ KAREL GORENC JOŽE - GAL JANEZ HODNIK ANTON - HODNIK JOŽE JEREB SILVESTER - JEVNIK JANEZ KRIŠTOF FRANC - KRIŠTOF ALOJZ KOTAR FRANC - LAKNER MARTIN MAVSAR RUDI - MARTINČIČ ANTONIJA MAVSAR ELIZABETA - MLAKAR JAKOB MAVSAR RUDI - MATELIČ JOSIP PISEK JANEZ - PISANSKI BOŽO PAVLENČ VINCENC - PISEK ALOJZ PENCA JANEZ - PENCA FRANC PAVLENČ JOŽE - SELAN MARTIN ŠTOKAR ANTON - ŠKODA ANTON UNETIČ ALOJZ - VEGELJ JOŽE ZUPANČIČ ANTON - ČUK IVAN JUNKE MARTIN - KAVČIČ HUBERT KIRN ANTON - PAVLENČ FRIDERIK TURK ALOJZ - UNETIČ RUDI ČERNETIČ METOD - ČERNETIČ CIRIL ČERNETIČ SILVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 13. 8. 2017, nedokončano |
— |
— |
M. Kermavnar, 4.5.2022, napis na spomeniku |
spominska stebra z urejeno okolico |
Kostanjevica na Krki |
K. o. 1331 Kostanjevica, parc. št. 104/2 |