| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Leopold Belingar, Ravnica |
— |
Pokopališče Ravnica. |
[križ] DRUŽINA BELINGAR LEOPOLD 1898 PADEL 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
19.10.2025. 20:52 |
19.10.2025. 20:52 |
— |
Nagrobnik |
Nova Gorica |
— |
|
Škofja Loka, pokopališče, Krajnik Jakob |
SIstory navaja Ime in priimek: Jakob Krajnik, Oče: Janez, Mati: Ana, Datum rojstva: 20. 07. 1887, Kraj rojstva: Breznica, Kraj bivanja: Breznica, Stara občina: Zminec (Puštal), Nova občina: Škofja Loka, Datum smrti/izginotja: 28. 06. 1942, Kraj smrti/izginotja: Zminec, Kraj pokopa: NULL. »Krajnik Jakob, 1894, Breznica, kmet, ubit 1943 v Zmincu;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 207) Opomba: Podatki o datumu rojstva in smrti se v tem viru razlikujejo od podatkov v SIstory in na nagrobniku. |
Mestno pokopališče Škofja Loka, levo od poti, ki vodi od poslovilne vežice k pokopališki cerkvi, 4. vrsta, 13. grob (šteto z desne strani vrste). |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.11.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
14.11.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68 |
|
Zakojca, hiša Franceta Bevka |
Spominska plošča je pravokotne oblike (100 x 80 cm) izdelana iz sivega marmorja z vklesanim napisom. V hiši v Zakojci 10 je preživljal mladost slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec, urednik, politik France Bevk. Po 1. Svetovni vojni je opustil učiteljski poklic, in se ob koncu leta 1920 se je iz Jugoslavije vrnil na Goriško in kljub pritiskom italijanskih oblasti sklenil ostati tam. Med 2. svetovno vojno je bil do leta 1943 po italijanskih zaporih, se istega leta pridružil partizanom in postal eden izmed voditeljev narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskem primorju (predsednik Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Primorje in Trst). Do konca vojne je deloval v organih oblasti: od februarja 1944 član predsedstva SNOS in izvršnega odbora OF ter predsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje (izmenično z J. Vilfanom). Družbeno aktiven je bil tudi po 2. Svetovni vojni. https://sl.wikipedia.org/wiki/France_Bevk Datum odkritja: 1977 |
Spominska plošča je locirana na dvoriščni fasadi hiše Zakojca 10. |
IZ NARODA JE IZŠEL |
— |
1977 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 10.11.2019 |
— |
26.12.2025. 20:34 |
— |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. 2337 Bukovo, parc. št. *67 |
|
Braslovče, spomenik 10 talcem |
Spomeniki ... Žalec, 86 |
Pokopališče Braslovče, ob sredinski poti že bolj proti jugu. |
TALCI USTRELJENI 30. JULIJ 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
23.7.2020. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik. |
Braslovče |
— |
|
Pince-Marof - Spominska soba in spominska plošča izgnancem |
Po koncu prve svetovne vojne, zlasti pa po letu 1920, ko se je pojavil fašizem v Italiji, se je začela raznarodovalna politika nad Slovenci in Hrvati. Zato so začeli bežati v Jugoslavijo. V begunstvo zaradi italijanskega fašizma je moralo več kot 70.000 Slovencev. Primorski Slovenci, ki so se naselili v Prekmurju, so si komaj za silo opomogli in postavili domove, pa je prišla druga svetovna vojna in so bili zopet pregnani. Madžari so že nekaj dni po okupaciji leta 1941 izdali uredbo, v kateri so naredili razliko med »domačim« prebivalstvom in priseljenci. Za priseljence so imeli tiste Slovence, ki so se naselili v Prekmurju po 31. oktobru 1918. Določili so, da je vse te Slovence treba izgnati iz države. Začel se je teror nad Slovenci v Prekmurju.Odpustili so vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestili z madžarskimi. Uradovalo se je samo v madžarskem jeziku. Sežigali so slovenske knjige. Že ti podatki kažejo, da nasilje nad Slovenci pod madžarsko okupacijo ni zaostajalo za nasiljem, ki so ga izvajali nad Slovenci nemški in italijanski okupatorji. Življenje v madžarskih taboriščih je bilo podobno kot v nemških in italijanskih. Prenatrpana bivališča, nemogoče higienske razmere, slaba hrana, lakota, do skrajnosti surovo ravnanje vodij taborišč. Največ Prekmurcev je bilo v koncentracijskem taborišču Šarvar (Sárvár). Vir: Iz govora Ivice Žnidaršič, predsednice DIS, 23. 6. 2007 v Pince-Marofu na prireditvi ob 65. obletnici izgona Slovencev s slovenskega ozemlja, ki so ga okupirali Madžari,Vestnik DIS št 70-71, oktober 2007 Ob tej priliki sta bili odkrita spominska plošča na pročelju vaškega doma in odprta spominska soba. |
V središču naselja ob nogometnem igrišču je stavba krajevne skupnosti, Pince-Marof 30. |
znak Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 . LAHKO VSE TO ODPUSTIMO POZABITI PA NE MOREMO, KER NISMO LE ŠTEVILKE, SMO LJUDJE! KAJUH PRISELJENIM ŽRTVAM VOJNEGA NASILJA KOLONIJ PINCE MAROF - BENICA - PETIŠOVCI DOLGA VAS - KANOVCI IZGNANIM V TABORIŠČA SARVAR 1942 - 1945 . IZGNANIM V SPOMIN MLADIM V OPOMIN OB 65.OBLETNICI IZGONA . DIS KO PINCE MAROF - BENICE - PETIŠOVCI 22.6.2007 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 18.4.2022 |
18.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Lendava |
K.o.: 170-PINCE, št.parc.: 2697/5 |
|
Spodnja Idrija, Spomenik NOB Na vasi |
Spomenik je kamnit obelisk, ki je v tlorisu kvadrat. V višini glave ima na treh stranicah vzidane posvetilne plošče, na prednji strani pa bronasto plastiko. Avtor načrta Jakica Acceto ing. arh. Datum odkritja: 29.11.1954 Foto: Danica Markič in Miloš Kermavnar |
Spomenik je lociran v starem delu Spodnje Idrije imenovan Na vasi, na desni strani glavne ceste Idrija-Tolmin, poleg hiše Na vasi 32. |
NEPOZABNIM DA LEPŠE NAM BI PRIBORILI DNI VSE KAR STE IMELI KO PROSTA VIJE POSTAVILA |
Jakica Acceto ing. arh. |
29. 11. 1954 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Danica Markič, 7. 2. 2017 , Miloš Kermavnar, 22.10.2019 |
— |
26.12.2025. 17:31 |
Slike "3-4" Bor1974, 25.VIII.2021 |
Spomenik |
Idrija |
k.o. 535 Sp. Idrija, odkritje 29.11.1954 |
|
Spomenik Svobode v Šiški, Celovška cesta 150, Ljubljana |
Spomenik, posvečen 868 oz. 892 padlim borcem in žrtvam s področja Šiške, sestavljata visok piramidast slop, zidan iz kamnitih kvadrov, in bronast kip Svobode na kamnitem podstavku. Spomenik je bil odkrit 14. maja 1951. Avtor piramidastega stolpa je arhitekt Vinko Glanz, bronastega kipa pa akademski kipar Anton Sigulin. Viri: Register nepremične kulturne dediščine, http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5672 Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 50. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 51. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 151. |
Spomenik se nahaja ob Celovški cesti 142, zraven poslovne stavbe Slovenijaavta in bencinske črpalke |
V SPOMIN PADLIM BORCEM ZA SVOBODOD 1941-1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, Filip D. 5.12.2016, D. Škodič, 7.10.2017 |
— |
— |
M. Kermavnar, 9. 7. 2022, združil z zapisom Dušana Škodiča z dne 7. 10. 2017 |
Kip |
Ljubljana |
— |
|
Šenčur - Spominska plošča padlim gasilcem v NOB |
OPIS PLOŠČE: V pročelje gasilskega doma je vzidana podolgovata spominska plošča iz črnega marmorja (89 cm x 65 cm). Nad ploščo je v steno vdelan reliefni gasilski emblem. Napis je vklesan. OPOMBA: Od omenjenih štirih dolgoletnih gasilcev, aktivistov OF in partizanov, Alojz Kopač ni padel v NOV, ampak je umrl po vojni. Spominsko ploščo je dalo vzidati Prostovoljno gasilsko društvo Šenčur, odkrita pa je bila leta 1958. VIRI: Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 30-31; Pomniki NOB v občini Kranj, str. 159; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=14467 EŠD: 14467, memorialna dediščina |
Spominska plošča je pritrjena na sredi obcestne vzhodne fasade gasilskega doma, Gasilska cesta 4 |
1898 – 1958 V SPOMIN PADLIM GASILCEM V NOV SUŠNIK MARTIN RABIČ ALOJZ SVETELJ LUKA KOPAČ ALOJZ PRIPRAVLJENI POMAGATI V NESREČI KO SE VES SVET JE RAZBESNEL V POŽAR ZGORELI V OGNJU KI NAJBOLJ JE ŽGAL ZA SVETO STVAR DO SMRTI ZVESTI NARODU V NESREČI UMRLI ZANJ DA V NOVE DNI BI VSTAL ODKRIVA OB ŠETDESETLETNICI PGD ŠENČUR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kržan ZBNOB KO Šenčur, Lado Nikšič, september 2014 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Šenčur |
— |
|
Medvedje Brdo - Padlim borcem 3. prekomorske brigade |
Spominska plošča na gasilskem domu velikosti cca.50 krat 70 cm z napisi padlih borcev. Vir ZB NOB Logatec EŠD 21530 |
Do gasilskega doma pridemo po lokalni cesti Logatec Medvedje Brdo.Na vrhu medvedjega brda na levi strani opazimo gasilski dom na kateri je plošča. |
V SPOMIN BORCEM3. PREKOMORSKE BRIGADE, PADLIM V NOV 1941 - 1945 JULIJ ČUK *1925 +1945 JOŽE NOVAK *1925 +1945 DOMINIK PIŠLJAR *1925 +1945 STANKO KOGOVŠEK *1924 +1945 IN OSTALIM ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA POSTAVILA KO ZZB NOV |
— |
— |
— |
— |
Ivan Pergovnik, april,2017 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Logatec |
KS Medvedje Brdo |
|
Stanko Rijavec, Ravnica |
Umrl za posledicami bolezni. Sistory. |
Pokopališče Ravnica |
[križ] [slika v medaljonu] RIJAVEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
20.10.2025. 05:34 |
20.10.2025. 05:52 |
— |
Nagrobnik |
Nova Gorica |
— |
|
Žalec |
Bronasti kip partizana s puško v roki je posvečen 34 padlim borcem, talcem in internirancem. Po zamisli Zorana Didka ga je izdelal kipar Božidar Pengov.
1941 je okupator izgnal 21 družin s 75 člani, aretiral mnogo domačinov in jih 7 ustrelil. Na ta čas opozarja na Šlandrovem trgu l. 1953 odkrit spomenik 50 žrtvam.
Spomenik je bil odkrit v 27. 12. 1953. Pri odprtju sodelovali: Milan Bozovičar, predsednik OLO Žalec, Maks Pivc pa v imenu pripravljalnega odbora (Savinjski vestnik 8. 1. 1954, št. 1). |
Sredi Šlandrovega trga v jedru Žalca, pred h. št. 17. |
[zvezda] INTERNIRANCI [še 12 imen xxxx] |
— |
27. 12. 1953 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 8. 2019 |
7.5.2020. 00:00 |
20.1.2026. 18:16 |
— |
Kip |
Žalec |
0996 ŽALEC, 1944/17 |
|
Visoko pri Kranju - Spomenik ustanovitvi odbora OF |
Hišni portal vkomponiran v zidano steno z dvema spominskima ploščama. Spominski plošči sta iz istrskega marmorja v velikosti 65 cm x 45 cm, s posvetilom. Imata obliko podolžnega šesterokotnika. Na hišni portal, ki je bil prinesen iz Zormanovega mlina in je vkomponiran v zidano steno, je pritrjena šesterokotna marmornata plošča s posvetilom ustanovitvi odbora OF za Visoko in Luže, 16. 9. 1941. Druga (spodnja) plošča, posvečena padlima v boju in umrlima v taborišču je bila v zidano steno dodana leta 2001. Prvotno spominsko ploščo posvečeno posvetovanju aktivistov OF je dal na pročelje Kokaljevega mlina vzidati krajevni odbor ZB NOV Visoko. Načrt zanjo je napravil gradbeni tehnik Hinko Ciglič, odkrili pa so jo 16. julija 1961. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 180-181. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 59-60. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21090 EŠD: 21090 |
Spomenik stoji južno od nekdanjega Zormanovega mlina, zahodno od kapelice na levem bregu Kokre. |
zgornja plošča: TA PORTAL JE IZ NEKDANJEGA ZORMANOVEGA MLINA KJER JE BIL 16. 9. 1941 USTANOVLJEN ODBOR OF ZA VISOKO IN LUŽE. V MLINU IN PRI LEDRARJEVIH – JERINOVIH JE BILO ZATOČIŠČE BORCEV KOKRŠKE ČETE. MLINAR-VALENTIN KOKALJ Z NEČAKINJO ANČKO KOKALJ IN POMOČNIKOM JANEZOM KOSELJEM SO 25. 2. 1942 ODŠLI V PARTIZANE. LEDRARJEVO DRUŽINO PA SO 2. 8. 1942 OKUPATORJI ODVEDLI V IZGNANSTVO spodnja plošča: V BOJU PADLA: JANEZ KOSELJ 1921-1942 KRVAVEC ANČKA KOKALJ 1927-1942 UDIN BORŠT UMRLA V TABORIŠČU: MIHA JERINA 1855-1942 METTENHEIM VALENTIN KOKALJ 1901-1943 GUSEN KRAJEVNA SKUPNOST VISOKO 16. 9. 2001 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
ZBNOB KO Visoko |
— |
— |
— |
hišni portal s pominskima ploščama |
Šenčur |
Visoko, 852/5 |
|
PODPLEŠIVICA - spomenik pobitim talcem |
EŠD: 11735 Na obdelano skalo velikosti 150 x 80 cm iz apnenca je pritrjena pokončna, pravokotna granitna plošča, velikosti 60 x 80 cm z vklesanim besedilom. Nad njo je pritrjena zvezda iz granita, velikosti 17 cm. Vse skupaj pa stoji na betonskem podstavku velikosti 130 x 70 x 15 cm. Spomenik so odkrili 1972. leta. |
Log pri Brezovici - Podplešivica, kjer po prečkanju mostu preko Velikega grabna, dobrih 100 m, zavijemo na desno in takoj, ko spet prečkamo most preko Velikega grabna, na desni zagledamo spomenik. |
TUKAJ SO BILI USTRELJENI KOT BORCI ZA SVOBODO: 26.9.1942. GREGORKA FRANC SODNIKAR IVAN VIŽIN MARJAN 17.10.1942. GREGORKA JERAJ JANŠA ANTON SELIŠKAR ANTON VERBIČ ANGELA KOVAČIČ IVAN ORAČ SLAVA ŽRTVAM |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 23.8.2017. |
— |
— |
— |
spominska plošča, kraj zgodovinskega dogajanja |
Brezovica |
k.o.1724, parc. št.3031/4 |
|
Emil Krivec, Ravnca |
|
Pokopališče Ravnca |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
20.10.2025. 05:41 |
20.10.2025. 05:45 |
— |
Nagrobnik |
Nova Gorica |
— |
|
Spomenik padlim OŠ Sečovlje |
Tristrana betonska prizma iz 1960, zaključena s piramido, ima na stranicah
pritrjene tri spominske plošče: ena je posvečena borcem, talcem in
internirancem, druga padlim Istrskega odreda in 43. istrske divizije, na tretji
so navedeni postavitelji. |
PARK OŠ SEČOVLJE, Sečovlje 78 |
ENOTE ISTRSKEGA ODREDA IN 43.ISTRSKE DIVIZIJE NOV JUGOSLAVIJE SO N ATEM PODROČJU V LETIH 1943- 1944 V BOJIH PROTI SOVRAŽNIKU RUŠILE MOSTOVE IN ONESPOSOBILE RUDNIK LE UNITA DI DISTACCAMENTO ISTRIANO DELLA 43.DIVISIONE ISTRIANA DEL'EPL JUGOSLAVO NELLA LOTA CONTRO IL NEMICO IN QUESTO TERRITORIO NELL 1943-1944 DISTRUGGEVANO PONTI E RESERO INOPERANTE LA MINERA SPOMENIK POSTAVILI KRAJEVNA SKUPNOST IN BORCI NOV SEČOVLJA SKUPNO Z BORCI ISTRSKEGA ODREDA IL MONUMENTO E STATO ERETTO DALLA COMUNITA LOCALE ED I COMBATTENTI DELLA LPL DI SICCIOLE INSIEME CON I COMBATTENTI DEL DISTACCAMENTO ISTRIANO DA BI ZGRADILI DOM KJER KRUHA VSI -PROSTO SI, IN VSI ENAKE PRAVICE BI IMELI ,ZATO STE DALI KRI ,TA KRI NAS Z VAMI VEŽE PADLI V NOV: KASTELIČ GUIDO ROJ. 1925 PADEL 1944 ČUK FERDINAND ROJ. 1922 PADEL 1944 PETRONIO DARIO ROJ. 1925 PADEL 1944 PANGER IVAN ROJ. 1909 PADEL 1944 POLOCCO LUCIANO ROJ. 1924 PADEL 1944 SERGAŠ EMIL ROJ. 1920 PADEL 1945 SERGAŠ JOŽE ROJ. 1909 PADEL 1944 SERGAŠ ROMAN ROJ. 1925 PADEL 1945 USTRELJENI KOT TALCI MARCACCI GIUSTO ROJ. 1904 USTR.1943 BENEDETTI DOMENICO ROJ. 1909 USTR.1943 MIKLAVČIČ FRANČIŠKA ROJ.1915 USTR.1945 UMRLI V INTERNACIJI DICONTE ANTONIO 1920 UMRL1944 FERJANČIČ ADOLF ROJ. 1914 UMRL 1944 GERBAC TOMAŽ ROJ. 1914 UMRL 1944 PUCER ANTON ROJ. 1893 UMRL 1944 STEFFE GIORDANO ROJ.1922 UMRL 1944 VUK ANA ROJ.1924 UMRLA 1945 ZB SEČOVLJE 3.7.1960 |
— |
— |
— |
— |
Bojan Česnik 17.10.2018 |
— |
— |
— |
STOJEČI SPOMENIK |
Piran |
— |
|
Javornik, 47 padlim borcem Gradnikove brigade in štirim žrtvam fašizma |
23.12.1943 je 3. bataljon Gradnikove brigade taboril v hišah pri Škvarču in Žaklju pod Javornikom. Izdajalec je pripeljal Nemce iz Idrije in domobrance iz Godoviča. Kljub partizanskim izvidnicam in patruljam je sovražniku uspelo pritihotapiti se v megli prav do obeh domačij. V neenakem boju je padlo 47 borcev, 17 pa je bilo ujetih. Padli so tudi trije domačini. Ujete partizane so odpeljali in jih v Godoviču ustrelili. Spominska plošča je pravokotne oblike (56 x 59 cm) izdelana iz belega marmorja z vklesanim in obarvanim napisom. Datum odkritja: 21.9.1980 V bližini hiše so Škvarčevi postavili križ z napisom: »KRIŽ NAS POVEZUJE« Foto: Miloš Kermavnar |
Na dvoriščni fasadi hiše Javornik 8, občina Idrija |
ČESNIK JOŽE 70 LET ZZB NOV IDRIJA |
— |
21. 9. 1980 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
— |
1.12.2025. 19:40 |
— |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2369 Javornik, parc. št. 222 |
|
ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH-Spominska plošča Milku Šroku-Gozdarju |
Pionirski odred Milka Šroka na OŠ Rudolfa Maistra je dal pobudo za postavitev spominske plošče borcu, po katerem nosi ime.Milko Šrok, rojen 29. junija 1927 v Šentilju. Po končani OŠ je obiskoval državno gimnazijo v Mariboru do leta 1941. Zaradi vojne se je izučil za trgovca in leta 1944 postal trgovski pomočnik. Vključil se je v odporniško gibanje in leta 1944 vstopil v Lackov odred.12. novembra 1944 je padel kot 17 letnik pri Ivanu Zupančiču v Jelenčah. Pokopan je na pokopališču Šentilj v Slovenskih goricah. Spominsko ploščo so odkrili 25. maja 1982. Ob obnovi šole je bila plošča odstranjena in njena usoda ni znana. |
Z avto ceste na izvoz Šentilj ali po stari cesti iz Maribora v križišču proti Sladkemu Vrhu po Sladkogorski cesti na Mladinsko ulico, ki pelje mimo šole. |
PIONIRSKI ODRED OŠ RUDOLFA MAISTRA ŠENTILJ S PONOSOM NOSI IME MILKO ŠROK-GOZDAR SPOMIN NA UČENCA TE ŠOLE, KI JE 12.11.1944 PADEL V BOJU ZA SVOBODO, STAR 17 LET. 25. MAJ 1982 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D.Divjak 12. junij 2020 |
12.6.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Šentilj |
K.o.: 564-ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH, št.parc.: 482/9 |
|
Sedlo pri Breginju |
Plošča je bil nameščena na šoli, ki jo je pitres leta 1976 porušil. Po potresu so ploščo namestili ob cesti v vasi, kjer je bila šola. |
Iz glavne ceste Staro selo - >Breginj zavijemo v vas Sedlo. Pri drugi hiši desno stoji plošča. |
V najtežjih dneh narodno osvobodilne borbe je bil v tej šoli 8.11.1944 izvoljen okrožni narodno osvobodilni odbor za zapadno Primorsko. Ob 30 letnici aktivisti OF za ZPO |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 20.12.2018
9. februar 2021 - dopolnil D.Divjak |
— |
— |
9.2.2021 - dopolnil podatke D.Divjak |
Bronasta plošča |
Kobarid |
K.o.: 2217 - SEDLO, št.parc.: 1099/3 |
|
Štefanija Šušmelj, Ravnica |
Civilna žrtev. Sistory. |
Pokopališče Ravnica |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
20.10.2025. 05:48 |
20.10.2025. 05:50 |
— |
Nagrobnik |
Nova Gorica |
— |
|
Spomin žrtvam iz časa NOB v Zatolminu |
Plošča je v slabem stanju |
Začetek Zatolmina, gostišče, Zatolmin 1 |
PERDIH ANDREJ 1901 – 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 22.4.2018 |
3.5.2024. 00:00 |
20.1.2026. 18:44 |
M. Kermavnar, 3.5.2024, dopisal imena na plošči. --
M. Kermavnar, 20.1.2026, dodal fotografijo Matije Matvoza. -- |
Spominska plošča |
Tolmin |
K. o. 2234 ZATOLMIN, parc. št. 123/2 |
|
Društvo TVD Partizan Boštanj |
Boštanj 031 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
30.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Telovadnica |
Sevnica |
— |
||
TVD Partizan Tržič |
Tržič, Cesta Ste Marie aux mines 006 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
30.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Telovadnica |
Tržič |
— |
||
Hrušica - Prehod čez progo in Savo |
Spomenik je na kraju, kjer je bil od 1941 do 1945 partizanski prehod čez Savo in železniško progo. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 201. EŠD 5342 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Prehod123 |
Ob desni strani ceste Jesenice-Kranjska Gora, 750 m za podvozom pod avtocesto pri karavanškem predoru. |
1941 PARTIZANSKI PREHOD 1945 ŽG Ljubljana 1975 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15. 4. 2017 |
— |
21.7.2025. 16:36 |
M. Kermavnar, 8.7.2025, dodal 3 fotografije |
— |
Kranjska Gora |
2171 DOVJE, 2073/19 |
|
Leseno spominsko obeležje na Markovem griču |
Leseno spominsko obeležje na Markovem griču v Crngrobu je posvečeno Slavki Zorman in Francu Kalanu, ki sta na tem hribu padla 5. marca 1944. Obeležje ob gozdni poti pod crngrobsko cerkvijo so odkrili 20. septembra 1952. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 68-69. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/crngrob.html Opomba 1: Najbližji sosed se še spomni prekopa grobov padlih in obeležja. Ne spomni pa se kdaj so ga opustili, dogodek pa obeležili na spomeniku nad cerkvijo. MK Opomba 2: Vir fotografije 1: Knjiga Stane Krapež [ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. (69). Vir fotografij 3/1 in 3/2: Pavle Bajželj et. al [ur.], Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. 198-199. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 263.
|
Obeležje je ob gozdni poti pod crngrobsko cerkvijo, severno od nekdanje cerkovnikove hiše. |
[zvezda] NA TEM MESTU STA DNE 5. MARCA 1944 PO ZASLUGI IZDAJALCEV PADLA POD KROGLJAMI OKUPATERJEV – PARTIZANA: KALAN FRANC roj. 21. 12. 1921 v PEVNU ZORMAN SLAVKA roj. 18. 5. 1919 V ŠT. VIDU VEČNA JIM SLAVA – ZB Žabnica |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Franc Podnar |
11.11.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.11.2021, opomba v Opisih
M.Kermavnar, 25.10.2023, dodal podatke in fotografijo 1 ter 3/1 in 3/2 iz literature na pobudo Zdenke Primožič |
Leseno spominsko obeležje |
Škofja Loka |
— |
|
Hlevnik - Spomenik NOB |
22. maja 1944 so se nemški vojaki odpravili v Brda z namenom, da na območju med Sočo in Nadižo izvedejo ofenzivo in obračunajo s slovenskimi in italijanskimi partizani. V istem času se je v Brdih nahajal BBO skupaj z bataljonom Vojske državne varnosti in dva garibaldinska bataljona. S ciljem obkolitve partizanov in uničenja njihovih enot so nemški vojaki v kolonah napadali Brda. V akciji je bilo veliko žrtev nemške vojske ter fašistov, ki so Nemcem pomagali, istočasno so bili med žrtvami tudi številni partizani in garibaldinci. Da bi maščevali padle vojake, so Nemci začeli po hišah in poljih iskati talce, jih zbrali na trgih vaseh ter jih mučili in pobijali. Največje grozodejstvo akcije se je zgodilo, ko so Nemci v hišah pri Peternelu in Imenčevih zaprli 22 ljudi, med njimi so bile tudi ženske in otroci, in jih skupaj s hišo žive zažgali. Spomenik pri Peternelu je posvečen 22 domačinom, ki so postale žrtve nacističnega nasilja, katerega cilj je bilo iztrebljanje slovenskega naroda in očiščenje prostora. Oblikoval ga je arhitekt Boris Markič. Postavili so ga 21. 5. 1972. http://www.svobodnabeseda.si/dr-ljubica-jelusic-peternel-v-goriskih-brdih/ |
Spomenik stoji ob križišču poti za Hlevnik, Pristavo in Nozno, v bližini domačije Hlevnik 1. |
V svarilo potomcem naj vojno, sovraštvo, nasilje zatrejo v sožitju in miru vseh ljudstev na svetu. 22. maja. 1944 so neški nacisti tu v dveh domačijah zažgali 22 živih svobode željnih ljudi. prebivalci Brd 1972 |
— |
— |
— |
— |
EM, 21. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Spomenik v obliki kamnitega bloka |
Brda |
K. o. Mirnik, parcela 1364/6 |