| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Grobnica na pokopalikšču Srpenica |
— |
Ko se pripeljemo iz Kobarida v Srpenico se peljemo skozi vas do konca, kjer je na desno malo pod vasjo pokopališče. Smerokaz. |
PADLI BORCI Krohnje Ferdinand 25.4.1910 - 17.12.1943 Trebše Marko 22..2.1924 - 13.6.1944 Cont Jožef 16.12.1907 - 20.10.1944 Žagar Franc 28.5.1920 - 6.10. 1943 Rot Alojz 15.3.1912 - 26.4.1943 Melihen Ignac 8.10.1925 - 24.3.1944 Žagar Anton 10.2.1910 - 10.4.1943 Neznan parizan Neznan partizan |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 23.4.2019 |
— |
— |
M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografija 3, 4/1, 4/2 |
Grobnica |
Bovec |
2213 SRPENICA, 434 |
|
Spomenik Spasiću in Mašeri, Tivat |
|
Tivat, Črna gora |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik po opozorilu M. Luštrek |
23.4.2024. 00:00 |
— |
— |
obelisk in kip |
Črna gora |
— |
|
Železniki - Spomenik na glavnem trgu |
Spomenik na glavnem trgu na Trnju v Železnikih je posvečen dvainšestdesetim padlim borcem in drugim žrtvam fašističnega nasilja z območja krajevne skupnosti Železniki. Odkrili so ga avgusta 1964. Relief na spomeniku je narejen po zasnovi akademskega slikarja Milana Batiste. Med okupacijo so bili Železniki z vsem srcem na strani partizanov, skoraj vsaka hiša je imela koga v partizanih. V letu 1944 so enote 31. divizije dvakrat napadle trg, v ožinah nad Železniki so imeli partizani stalne kurirske in preskrbovalne poti. Raztreseni grobovi v gozdovih okoli Železnikov pričajo o številnih borbah v tem delu Selške doline. Na območju Selške doline sta bili 302 žrtvi fašističnega nasilja, od tega v Železnikih 56, na Češnjici 15, v Davči 31, v Martinj Vrhu 20, v Podlonku 23, v Selcih 36, na Zalem Logu 23. Več... Podatki o padlih: Janko Benedičič, rojen 14. julija 1902 v Železnikih, učitelj, aretiran je bil 30. julija 1942 in ustreljen kot talec 31. julija 1942 v Mrtalozu pri Loškem Potoku kot eden izmed štirih učiteljev.. Karol Benedičič, rojen 4. novembra 1907 v Železnikih, krovec, v partizane je vstopil 13. junija 1943, padel je 17. decembra 1943 na Pokljuki. Lovrenc Benedičič, rojen 8. avgusta 1905 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 4. novembra 1944, padel je februarja 1945 v Ledinah nad Idrijo. Anton Bertoncelj, rojen 12. januarja 1913 v Železnikih, šofer, v partizane je vstopil 25. januarja 1943, padel je 12. aprila 1944 na Ledinah. Franc Bertoncelj, rojen 11. decembra 1921 v Železnikih, v partizane je vstopil 5. februarja 1943, padel je 22. marca 1943 v Belški grapi. Milena Bertoncelj, rojena 14. septembra 1937 v Železnikih, ustreljena je bila skozi okno domače hiše 23. januarja 1944 ob partizanskem napadu na Železnike. Štefan Bertoncelj, rojen 30. novembra 1921 v Železnikih, cestar, v partizane je vstopil 28. julija 1942, padel je 9. novembra 1942 na Lipniški planini na Jelovici. Miloš Debevc, rojen 23. januarja 1920 v Železnikih, študent, v partizane je vstopil februarja 1942, ujet, ustreljen je bil 28. februarja 1942 v Osečini. Štefan Demšar, rojen 13. decembra 1914 v Železnikih, kovaški pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 22. januarja 1945 nad Jesenicami. Radovan Dolenc, rojen 1. junija 1924 v Železnikih, študent, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 8. oktobra 1944 na cesti Lokve–Trnovo. Valentin Fajgelj, rojen 11. novembra 1918 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 25. januarja 1943, umrl je 26. aprila 1945 v partizanski bolnišnici Pavla na Primorskem. Janez Gartner, rojen 28. avgusta 1902 v Podlonku, gozdni delavec, v partizane je vstopil 27. novembra 1944, padel je 25. marca 1945 v Orehku pod Poreznom. Franc Gortnar, rojen 3. februarja 1923 na Češnjici, pekovski pomočnik, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, zgorel je v bunkerju 14. junija 1944 v Hrašah pri Smledniku. Dušan Jaške, rojen leta 1925 v Železnikih, dijak, v partizane je vstopil januarja 1944, padel je aprila 1945 pri Čepovanu na Primorskem. Franc Jelenc, rojen 3. oktobra 1913 v Smolevi, gozdni delavec, v partizane je vstopil februarja 1942, padel je avgusta 1942 nad Novakom na Jelovici. Franc Kavčič, rojen 1. julija 1924 v Železnikih, cestar, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je junija 1944 na Koroškem. Janko Kavčič, rojen 31. marca 1919 v Železnikih, tovarniški delavec, v partizane je vstopil septembra 1943, padel je 27. januarja 1945 v Cerknem. Vinko Kavčič, rojen leta 1909 v Železnikih, delavec, aretiran in ustreljen je bil kot talec 16. julija 1942 v Kovorju. Anton Kemperle, rojen 16. januarja 1913 na Češnjici, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 9. januarja 1945, padel je 13. januarja 1945 na Češnjici. Janko Keržar, rojen 2. julija 1920 v Železnikih, študent, v partizane je vstopil septembra 1943, ranjenega so ujeli in po mučenju obesili domobranci 23. marca 1945 v Rovtu v Selški dolini. Janez Klopčič, rojen 20. decembra 1925 v Železnikih, gradbeni delavec, v partizane je vstopil 5. aprila 1943, padel je 13. septembra 1943 pri Ovčji vasi na poti iz Smoleve v Železnike. Miro Klopčič, rojen 6. avgusta 1922 v Železnikih, gradbeni delavec, borec od avgusta 1942, ujet 23. aprila 1943, ustreljen kot talec 14. julija 1943 pri Dolenji vasi. Anton Koblar, rojen 14. februarja 1907 v Martinj Vrhu, čevljar, v partizane je vstopil 13. junija 1943, umrl je ranjen 1944 v partizanski bolnišnici Pavla na Primorskem. Jože Krek, rojen 25. marca 1926 v Ojstrem Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil spomladi 1944, padel je 5. aprila 1945 v Zabukovju na Primorskem. Franc Kristan, rojen 13. novembra 1925 v Železnikih, čevljarski vajenec, v partizane je vstopil 18. februarja 1943, padel je aprila 1945 v Svetem pri Komnu. Jože Kristan, rojen 31. oktobra 1922 v Železnikih, usnjarski pomočnik, v partizane je vstopil 4. februarja 1943, padel je 23. aprila 1943 v Železnikih. Bogomil Lotrič, rojen 1. julija 1927 v Železnikih, učenec, v partizane je vstopil 15. avgusta 1943, padel je zadet od letalske bombe 29. oktobra 1944 kot borec Krajiške brigade. Franc Lotrič, rojen 23. novembra 1923 v Železnikih, ključavničarski vajenec, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je v noči na 4. oktober 1943 v Javorjah. Štefan Lotrič, rojen 21. novembra 1928 v Železnikih, je bil 20. decembra 1943 imenovan za poveljnika Pionirskega odreda Rdeča roža v Železnikih, od marca 1944 se je odred imenoval Ratitovec. Štefan Lotrič in njegova družina so bili zaradi njegovih drznih akcij izgnani v Begunje in nato v Goričane. Iz Goričan je Štefanu uspelo pobegniti, priključil se je kurirjem na karavli G-3. Padel je 4. aprila 1945 v zadnji sovražnikovi ofenzivi pri Mšiču v Martinj Vrhu. Leopold Mlakar, rojen 29. julija 1919 v Železnikih, padel je leta 1944 neznano kje. Janez Mohorič, rojen 26. avgusta 1910 na Prtovču, čevljarski pomočnik, v partizane je vstopil leta 1943, padel je spomladi 1945 na Primorskem. Mihael Mohorič, rojen 27. septembra 1894 v Martinj Vrhu, šofer, v partizane je vstopil 26. decembra 1944, padel je 24. marca 1945 na Mali Jelovici. Alojzij Nastran, rojen 24. junija 1925 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1943, ujet in ustreljen je bil kot talec 19. aprila 1943 pri Kropi. Janez Nastran, rojen 17. decembra 1920 v Martinj Vrhu, gradbeni tehnik, v partizane je vstopil 26. junija 1943, umrl je 18. maja 1944 v partizanski bolnišnici v Davči. Apolonija Oblak, rojena leta 1889 v Železnikih, gospodinja, internirana je bila leta 1943, umrla je leta 1944 na Bavarskem. Franc Oblak, rojen 6. oktobra 1924 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 10. januarja 1943, ujet in ustreljen je bil marca 1945 na Primorskem. Neža Oblak, rojena leta 1901 v Železnikih, gospodinja, aretirana je bila leta 1943, umrla je 26. maja 1945 v Bergen-Belsnu. Stanislav Oblak, rojen 19. novembra 1924 v Železnikih, v partizane vstopil 9. januarja 1943, ujet in pripeljan v begunjske zapore 24. aprila 1943, ustreljen 28. aprila 1943 kot talec v Gabrku v Poljanski dolini . Franc Pavšič, rojen 20. avgusta 1922 v Železnikih, usnjar, v Selško četo je vstopil 23. februarja 1942, padel je na Rovtu nad Crngrobom 27. marca 1942 kot borec Selške čete. Valentin Pavšič, rojen 5. marca 1915 v Železnikih, usnjar, 23. decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon, padel je 8. avgusta 1942 kot borec Selške čete na Jelovici. Janko Pogačnik, rojen 24. decembra 1924 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 24. oktobra 1943 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini. Anton Potočnik, rojen 27. decembra 1918 v Selcih, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil poleti 1943, padel je 18. marca 1944 na Ledinah. Janez Potočnik, rojen 1898 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1944, padel je v zadnji ofenzivi marca 1945 na Mladem vrhu. Janez Potočnik, rojen 30. septembra 1925 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je 17. maja 1944 na Jesenovcu pri Železnikih. Janko Potočnik, rojen 24. septembra 1924 v Železnikih, v partizane je vstopil 9. januarja 1943, padel je 24. oktobra 1943 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini. Jože Potočnik, rojen 21. maja 1915 v Železnikih, kmečki delavec, v partizane je vstopil 20. maja 1943, padel je 24. aprila 1945 v Voglarjih nad Novo Gorico. Anton Primožič, rojen 11. maja 1923 v Železnikih, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 28. junija 1943, padel je 16. decembra 1943 na Pokljuki. Viktor Simončič, rojen leta 1914 v Zagorju, strojni mehanik, v partizane je vstopil 9. marca 1944, padel je pri Zakrašniku pri Sv. Lenartu 12. junija 1944. Vinko Šifrer, rojen 15. julija 1912 v Ljubljani, ključavničar v Železnikih, aretiran je bil 18. oktobra 1941 in ustreljen kot talec 4. decembra 1941 v Begunjah. Jože Šmid, rojen 25. avgusta 1925 v Železnikih, dijak, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je avgusta 1943 nad Dobrničem na Dolenjskem. Marjan Šmid, rojen 6. septembra 1922 v Železnikih, dijak, aretiran je bil avgusta 1941, umrl je septembra 1942 v Auschwitzu. Rafael Šmid, rojen 11. oktobra 1905 na Jesenovcu, kmečki delavec, v partizane je vstopil novembra 1944, padel je 18. decembra 1944 pri Gorenji vasi. Uršula Šmid, rojena 20. novembra 1866 v Železnikih, gospodinja, ustreljena je bila oktobra 1942 na Jesenovcu pri Železnikih. Valentin Šmid, rojen 2. februarja 1908 v Železnikih, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 15. junija 1943, padel je v noči na 4. maj 1945 pri Idriji. Andrej Špacapan, rojen 28. decembra 1906 v Ameriki, priložnostni delavec, v partizane je vstopil 28. novembra 1944, padel je 23. januarja 1944 na Gabrški Gori. Alojz Špendal, rojen 18. junija 1908 v Železnikih, soboslikarski pomočnik, v partizane je vstopil 13. marca 1943, padel je leta 1944 neznano kje. Jakob Šuštar, rojen leta 1914 v Železnikih, delavec, v partizane je vstopil 14. junija 1943, padel je 22. decembra 1944 pri Knapah v Selški dolini. Ciril Tavčar, rojen 5. julija 1908 v Železnikih, dimnikarski pomočnik, v partizane je vstopil 1. julija 1943, padel je 24. marca 1945 v Rovtu v Selški dolini. Anton Torkar, rojen 6. septembra 1921 v Železnikih, priložnostni delavec, v partizane je vstopil 5. februarja 1943, padel je 21. julija 1943 v Labinjah pri Cerknem. Janez Trojar, rojen 7. avgusta 1913 v Ojstrem Vrhu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil junija 1943, ujet je bil jeseni 1943, umrl je 1. maja 1945 v Mauthausnu. Jože Veber, rojen leta 1921 v Železnikih, žagar, v partizane je vstopil septembra 1942, podlegel je ranam 29. aprila 1943 v Kališah v Selški dolini. Leopold Veber, rojen 29. novembra 1919 v Železnikih, trgovski pomočnik, aretiran je bil 14. septembra 1942, umrl je 21. aprila 1945 v Dachauu. Janko Vrhunc, rojen 24. oktobra 1922 v Železnikih, sodarski pomočnik, v partizane je vstopil 10. februarja 1943, padel je 17. aprila 1944 v Zgornjih Novakih pri Cerknem. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 387-390. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/381elezniki.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. EŠD 6010 |
Na glavnem trgu v Železnikih. Hiša v bližini: Trnje 26 |
Napis na desni strani spomenika |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
12.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 14.5.2022, napis na spomeniku in fotografija 4/1
M.Kermavnar, 12.4.2024, lepo urejen spomenik, fotografije Zdenke Primožič 3/3 do 3/5 |
Spomenik |
Železniki |
K. o. 2071 Železniki, parc. št. 696/21 |
|
spominska plošča Janezu Perku |
OPIS SPOMENIKA: Spominska plošča iz sivega marmorja vzidana na pročelje hiše, kjer je živel Janez Perko ( 18.5.1912 – 14.9.1942) OPIS DOGODKA: Janez Perko je vstopil v Tržiško četo 26. julija 1941. Ob konce leta 1941 je bil v Cankarjevem bataljonu in tam sodeloval v napadu na nemške policiste v Rovtah (padlo 45 policistov) in kasneje v znani dražgoški borbi, kjer je bil ranjen. Od februarja 1942 je bil v Kokrški četi, nato pa v Kokrškem odredu, kjer je bil nazadnje komandir čete. Vodil je II. bataljon Kokrškega odreda v akciji, po kateri je bil 13. in 14. septembra 1942 uničen v Udinemborštu. V tej borbi se je med zadnjimi borci po dveh dnevih borbe, iz katere ni bilo več izhoda, sam ustrelil. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj EŠD: 16557;memorialna dediščina |
Spodnje Duplje 62 na pročelju hiše. |
PERKO JANEZ KOMANDIR II.ČETE KOKRŠKEGA ODREDA BOREC DRAŽGOŠKE BITKE PADEL 14.9.1942 V UDENBORŠTU ZB NOV DUPLJE 1980 |
— |
— |
— |
— |
Janez Teran, zadnja slika M. Hladnik 2012 |
— |
— |
— |
spominska plošča |
Naklo |
— |
|
STARE ŽAGE – OBMOČJE PARTIZANSKIH DELAVNIC |
Spomenik lokalnega pomena. Na koncu vasi Stare Žage pod parkiriščem ob cesti, ki pelje iz Podturna proti Črmošnjicam stoji na levi strani potoka Črmošnjičica večja neobdelana skala, na katero je pričvrščena spominska plošča iz svetlo sivega kamna. Spominsko obeležje spada v sklop Območja partizanskih delavnic. V sklop partizanskih bolnic je spadal tudi sanitetni ekonomat, ki je skrbel za redno preskrbo postojank - bolnic s hrano in drugimi predmeti za vsakdanjo potrebo. Sanitetni ekonomat v Starih Žagah je oskrboval bolnice na Rogu. Zaradi potreb v bolnicah pa je razvil še raznovrstno dejavnost, kot so razne delavnice (šivalnica, pralnica, mlin, pekarna, mesarija, čevljarska delavnica) in razna skladišča. Za celotno organizacijo in delovanje sanitetne službe v slovenski partizanski vojski je skrbel sanitetni oddelek glavnega štaba NOV in POS. Vodil ga je načelnik - zdravnik s pomočjo referentov posameznih sekcij in glavnim kirurgom. Tako je imel referente za operativno vojsko, za sanitetno službo vojnega zaledja, za pomične bolnišnice, za preventivo in higieno, za lekarniško službo in veterinarsko službo. Ker so se pokazale potrebe, so se razvijale tudi sekcija za evakuacijo ranjencev v Dalmacijo in Italijo, sekcija za povezavo s civilno saniteto, pa tudi ortopedske delavnice. Spomenik, odkrit avgusta 1976, stoji na manjši ravnini porasli s praprotjo in grmičevjem. Do njega s parkirišča vodi kolovozna pot, ki je hkrati dostop do razpadajočega Pahingerjevega mlina na desnem bregu potoka, kjer je bil sedež ekonomata. Spominska plošča je posvečena sedežu ekonomata Slovenskih centralnih vojnih partizanskih bolnic (SCVPB). EŠD 8675 |
Na koncu vasi Stare Žage iz smeri Podturna stoji na levi strani ceste urejeno počivališče. Pri izvozu s počivališča se v desno odcepi kolovoz do majhne jase in naprej do zapuščenega mlina. Spomenik stoji na koncu jase.
KOORDINATE: N 45º 41' 42,22"; E 15º 05' 11,62" |
NA TEM KRAJU JE BIL SEDEŽ EKONOMATA SLOVENSKIH CENTRALNIH VOJNIH PARTIZANSKIH BOLNIC OD MARCA DO MAJA 1943 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kulovec 21. 8. 2019 |
— |
— |
— |
Večja neobdelana skala z marmorno ploščo |
Dolenjske Toplice |
K.O.Stare Žage, pc. št.: 2496; Lastnik OBČINA D. TOPLICE |
|
Park herojev, Slovenj Gradec |
Grobnica je delo akad. kiparja Staneta Keržiča. Besedilo na granitnem kamnu pa je pisatelja Franca Filipiča. Odkritje Parka herojev je bila 1.10.1960. Grobnica je posvečena 323 padlim borcem, talcem in žrtvam nacističnega nasilja iz občine Slovenj Gradec. Med njimi je 34 borcev iz Slovenj Gradca, ki so padli v drugih krajih naše domovine ali umrli v nemških taboriščih. Leta 1967 je predsednik Josip Broz Tito prvič obiskal naše mesto in si z zanimanjem ogledal Park herojev. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradcu EŠD 4181
Geslo: herojgrob123
|
Park herojev se nahaja v središču starega mesta Slovenj Gradec, ob splošni bolnišnici, gimnaziji in cerkvi sv. Elizabete in pred hišo Gosposvetska cesta 2. |
Na manjšem marmornatem kvadratu je napis: KAMEN TEGA SPOMENIKA HRANI ŽARO S PEPELOM NARODNEGA HEROJA FRANCA VRUNČA-BUZDE. Na marmornatem bloku so vklesane besede: VSE MUKE SO PREŠLE, VSEH BORB TEŽAVE, IZ SUŽNOSTI SENAROD JE OSVOBODIL. O DNEVI ZMAG, O ČAS PONOSNE SLAVE! NAJ BO SPOMIN NA VAS, KI DOBRAVE S KRVJO STE NAPOJILI VEČNO ŽIV! V SPOMIN TRISTOTRIINDVAJSETIH BORCEV, TALCEV IN ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA IZ MISLINJSKE DOLINE. ŠTIRIINTRIDESET BORCEV IZ SLOVENJEGA GRADCA JE ŠIROM NAŠE DOMOVINE IN ZA ŽICO NEMŠKIH TABORIŠČ ŽRTVOVALO SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO Vrunč Franc, Slemenik Oskar, Januška Ferdo, Mlekuž Ferdo, Železnik Vinko, Brence Armin, Druškovič Jože, Kristan Ivan, Klančnik Ivan, France Zdravko, Juvan Pavle, Hajtnik Viktor, Škrubej Albert, Duler Franci, France Marija, Kociper Stane, Bučinek Drago, Lorbek Ivan, Kristan Maks, Dravšnik Friderik, Štruc Rajko, Kotnik Kondrad, Karaman Krešo, Markuš Marija, Debelak Mirko, Jelen Zvonko, Gregorič Janko, Tišler Franci, Ferjan Rado, Bricman Karel,Kašnik Ferdo, Tisnikar Jože, Mavrič Ivan, Egič Alojz. V tej grobnici počivajo borci:
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
Povezavo na Geopedia.world zamenjal s povezavo na Partizanstvo.si MKER 10.10.2025 |
Jože Vrabič, 4. julija 2017 |
31.12.2022. 00:00 |
10.10.2025. 18:16 |
Slike "4" - Bor1974, 17.IX.2022
Obisk in dve sliki 28. 12. 2022 M. Hladnik. |
— |
Slovenj Gradec |
Slovenj Gradec, 576, Mestna občina Slovenj Gradec |
|
Grob s spominsko ploščo |
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 78. Grob borcev Kozjanskega odreda, padlih v času nemške ofenzive "Divja svinja", ko so se borili z ustaši. Opomba 1: Stanje nagrobne plošče se slabša, ampak je še vzdržno. V slabšem stanju je dostop do groba; stopnice so zasute in majave, na strmem bregu za koga že kar nevarne. |
Grob leži na robu gozda, nekaj deset metrov od odcepa ceste Sela - sveti Lovrenc na Selah pod Lisco. |
BORCI Padli v borbi z ustaši |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ljubo Motore, 25. 2. 2018 in 27. 3. 2018 |
10.6.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 10. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku, dodal fotografijo 3/1 in dodal Opombo 1 ter katastrske podatke. |
grob, plošča |
Sevnica |
K. o. 1362 Okroglice, parc. št. 614/13 |
|
Bogdan Osolnik |
In memoriam Bogdan Osolnik. Dnevnik. |
Ob Poti spominov in tovarištva v Ljubljani, SV od Brda, ob Glinščici. |
DRUŠTVO ZELENI PRSTAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po posnetku in podatkih Mojce Župančič |
23.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Ljubljana |
Brdo, 1887/9 |
|
Spomenik NOB, Ravne na Koroškem |
Na križišču glavnih cest - vpadnic Dravograd - Prevalje - Kotlje stoji na Ravnah na Koroškem v parku pred avtobusno postajo velik spomenik NOB. Občani so ga posvetili vsem znanim in neznanim junakom, ki so se borili za našo osvoboditev. Moderno oblikovan šest metrov visok spomenik je iz nerjavečega jekla. Njegov avtor je akademski kipar Petar Hadži Boškov. Spomenik so slovesno odkrili 22. julija 1977 |
Pred avtobusno postajo Ravne na Koroškem ob križišču Dravograd-Prevalje-Kotlje. |
1941 - 1945 NIKOGAR |
Petar Hadži Boškov |
22. 7. 1977 |
— |
— |
A. Ovnič, 15. april 2017
18.10.2021 D.Divjak |
18.10.2021. 00:00 |
16.1.2026. 18:32 |
18.10.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spomenik |
Ravne na Koroškem |
K.o.: 882 -. RAVNE, št. parc.:341/1 občina Ravne na Koroškem |
|
Staro selo, 9 partizanom |
Odkrit 26. 6. 1975 (na zadnji šolski dan leta), izdelali učenci OŠ Kobarid pod mentorstvom Miloša Volariča.
Miloš Volarič: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi807671/ Fotografije 3/1 do 3/3: Slovesnost ob odkritju spomenika v Starem selu na zadnji šolski dan leta 1975. Vir: Oddaja Ne prezrite, 16. 9. 1975, TV Ljubljana. |
Tega spomenika ni več. Stal je približno tam, kjer je zdaj Redelonghijev, na vzhodnem robu krožišča, levo ob glavni cesti v Kobarid. Hiša v bližini: Staro selo 60. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
Povezavo na Geopedia.world zamenjal s povezavo na Partizanstvo.si MKER 10.10.2025 |
M. Hladnik |
25.7.2023. 00:00 |
10.10.2025. 18:20 |
M.Kermavnar, 23. 7. 2023, po predlogu Mojce Luštrek popravil lokacijo spomenika in njegov status ter dodal fotografije in povezavi. |
— |
Kobarid |
— |
|
Spomenik letalcem 4. prekomorske brigade |
Na to lokacijo je bilo obeležje letalcem prestavljeno s skale pod Dolom. |
Ob cesti Čepovan - Vrata v bližini vodnega zbiralnika in lovske koče, tik ob cesti.
Hiša v bližini: Čepovan 97 |
[zvezda] V SPOMIN 15 BORCEM-LETALCEM POSTAVILI PREŽIVELI SOBORCI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
Povezavo na Geopedia.world zamenjal s povezavo na Partizanstvo.si MKER 10.10.2025 |
Lanko, nedokončano; dopolnila Mara Bolčina, jan. 2020, foto MB |
3.7.2024. 00:00 |
10.10.2025. 18:53 |
M.Kermavnar, 3. 7. 2024, uredil besedilo na plošči in dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Mojce Luštrek |
— |
Nova Gorica |
K. o. Čepovan, parc. št. 228/22, lastnik Lovska družina Čepovan |
|
Ljubljana - Spomenik talcem v Zeleni jami |
Spomenik z imeni 79 padlih v NOV, ustreljenih talcev in umrlih v taboriščih, projektant spomenika je Marjan Kavčič. Avtor skulpture je kipar Stojan Batič, leta 1947. Postavljen je na trikotni površini, ki jo dostopna pot iz vogala do spomenika v širini 1 metra razdeli na dve manjši površini. Skulptura talca v višini 100 cm je na kamnitem podstavku višine 95 cm. Levo in desno sta dve marmornati plošči širine 95 , višine 165 in debeline 3 cm z imeni in priimki žrtev. Na levi strani je podstavek za postavitev treh drogov z zastavami. Spomenik je bil odkrit 29. novembra 1949. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 38. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 136. EŠD 7621 |
Iz Šmartinske v križišču s Središko se zapelje desno po njej in v križišču z Bezenškovo je postavljen spomenik s spominskima ploščama. |
KO ZA SVOBODO SMO SE V SUŽNJIH DNEH BORILI SMO ZRLI ŠE PRED SMRTJO NAŠE LEPŠE DNI leva plošča ANDERLIN GIZELA BAČNIK STANKO BALOH PAVEL BEŽAN EMIL BIZILJ IVAN BIZOVIČAR URBAN BOSNIČ JOVO BURGER IVAN BURKELCA DANIEL CIGLER JANEZ ČEDE IVAN ČRČEK LASDISLAV DIMNIK ALOJZ DOBRILOVIČ ANTON DOBROTA STANE ERBEŽNIK KAREL FERJANČIČ DANICA FERJANČIČ BOGDAN FERGULA DANIEL GLAVAČ ALOJZ HRVATIN IVAN HUDEŽ FRANC HUDEŽ SLAVKO JAGERMAN DUŠAN JAGODIC JOŽE JAMŠEK LUDVIK JANČIČ ANTON KAMNIKAR VIKI KOBAN VLADO KOBOLJ ALBIN KOCJAN IVAN KOGOJ RADO KOGOJ PETER KJUDER IGNAC KOKALJ EDO KOMAN SREČKO KRAMPEŽ ZOFIJA KERŽAN FRANC LEBAN OTMAR LEVEC STANKO LINDIČ FERDO LIPOVŽ FRANC desna plošča 1941 ZVEZDA 1945 MEDVED IVKO MESTINŠEK FRANC MESTINŠEK JOŽICA MUZLOVIČ MARJAN NOVAK JOŽE OBLAK MARJAN OSENJAK IVAN PAVLIČ MAKS PER SILVESTER PER CVETO PER MARIJA PERC MIRO POČERVINA VINKO PODGAJŠEK PEPE POLAK VINKO PORENTA VINKO PORENTA IVAN PRELC ANICA PŠENIČNIK JANEZ RATAJC MIHA REJC ALBERT RIHART KAREL RUPNIK IVAN RUPNIK SREČO SAMEC RAFAEL SMOLE RADO SRPČIČ MARTIN SREBOT JOŽE STANIČ JULIJ STOJKOVIĆ JUDITA ŠALEHAR JANEZ ŠEME JAKOB ŠEREMET OLGA ŠKERK ZORA ŠLAMBERGER RADIVOJ ŠORLI ANGELA ŠULC RAJKO ŠVIGELJ JOŽE TROHA AVGUST ZUPANC SLAVKO ŽAGAR JOŽE ŽAGAR FLORJAN ŽNIDERŠIČ STANE ŠKRBEC ALOJZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 31. oktober 2019 |
31.10.2019. 00:00 |
— |
— |
Spomenik s kipom in spominskima ploščama |
Ljubljana |
K.o.: 1728-LJUBLJANA-MESTO, št.parc.: 402 |
|
Doprsni kip Toneta Svetine |
Doprsni kip T. Svetini je bil postavljen na hišo ob jezeru leta 2004; za to je poskrbela ZB Bled tako, da so ga odkupili od starinarnice, kamor ga je prodal Svetinov sin Vojko. Z lastnikom so dosegli pisni dogovor, da kip ostane na mestu tudi v primeru, če bi se lastništvo hiše spremenilo. O tem so obveščeni Zavod za spomeniško varstvo (ki so dali dovoljenje za postavitev) in župan Beda. Te podatke je posredoval dr. Borut Rus z Bleda. Povezava: http://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Svetina Lastnik je kip in ploščo kljub dogovoru leta 2012 (?) odstranil; kip je hranil podžupan Mežan, dokler Občina Bled ni določila mesta za ponovno postavitev. Nova lokacija je čez dvorišče, ob vhodu v trgovino Mercator na h. št. Mlinska cesta 1. |
Cesta svobode 39, Bled |
1925 TONE SVETINA - PISATELJ 1998 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
12.5.2023. 00:00 |
— |
M. Hladnik prestavil zablodelo zvezdico in jo obarval zeleno. 12. 5. 2023 |
— |
Bled |
— |
|
Spomenik tehniki Kajuh v Vodrižu |
Pisana in tiskana slovenska beseda je bila sestavni del partizanskega boja. Partizanski tisk je bil zvest spremljevalec vsakega partizana, bil je življenjska potreba bolj kakor vsakdanji kos kruha. Tehnika Kajuh je delovala v Vodrižu od jeseni 1944 do konca marca 1945. Tiskali so časopise, brošure, letake in obvestila okrožnega odbora OF Dravograd. Posebno znane so bile karikature Herberta Končana-Amorja. Koncem marca leta 1945 so jo nemški vojaki obstreljevali, vendar se ji niso upali približati. Tako je osebje z vodjem tehnike ing. Vojnkom Hohnjecem-Miletom zvečer in ponoči odneslo vse stroje in material na varno. Naslednji dan so Nemci tehniko zasuli z minami in jo požgali. Tehnika Kajuh je ponovno zaživela ob koncu vojne. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec |
Spominsko obeležje-znamenje stoji ob peš poti evropskih gozdarjev (EG) v Vodrižu.
Iz naselja Podgorje pri kapelici v smeri Uršlja gora, Razbor in nadalje za smer Šoštanj, Velenje. Po 4 km na križišče zavijemo v levo v smer Vodriž in smerokazu partizanska tehnika Kajuh po makadamski cesti prispete na desni strani do table s fotografijami o delovanju tehnike. Le nekaj poti po gozdu navzdol pa pridemo do spomenika partizanske tiskarne Kajuh. |
NA TEM MESTU JE V LETIH 1944 IN 1945 DELOVALA PARTIZANSKA TISKARNA -KAJUH- |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, julij 2017
S.Gradišnik, april 2023 |
29.4.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal kartico Muzeja narodne osvoboditve Slovenije, 2.9.2022
S.Gradišnik, dodal 8 fotografij, 29. 4. 2023. |
Betonski spomenik z vlito ploščo in odlitki črk |
Slovenj Gradec |
Vodriž, 323/0 |
|
BOVEC-Plošča Antonu Pirjevcu |
Spominsko obeležje je zatrpano z kajakom in kolesi agencije, ki se ukvarja z raftingom, zato je skoraj neopazen. Vso opremo so enostavno zložili pred obeležje. |
V centru Bovca Trg golobarskih žrtev 18. Nasproti občinske stavbe. |
NA GOLOBARJU JE 26.4.1943 PADEL ANTON PIRJEVEC - MAKO BELIN ČLAN CENTRALNE KOMISIJE VARNOSTNE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENIJO IN PRVI VOSOVEC NA PRIMORSKEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič,1.7.2019
2.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
2.8.2021. 00:00 |
— |
2.7.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Bovec |
K.o.: 2207 , št.parc.: 559 |
|
Spominska plošča pri cerkvi |
Spominska plošča pri cerkvi na Sv. Ožboltu je posvečena Katarini Kržišnik, ki je bila umorjena na tem mestu 20. februarja 1945. Odkrili so jo maja 1972, dostop je po Bodoveljski in Hrastniški grapi. 20. februarja 1945 so domobranci iz Črnega Vrha aretirali aktivistko Katarino Kržišnik pri kmetu Janšču pod cerkvijo na Sv. Ožboltu. Pri njej so našli partizansko literaturo, zato so jo grozovito mučili in odvlekli k Mežnarju pri Sv. Ožboltu. Porinili so jo v gorečo kmečko peč, vso opečeno in s polomljenimi udi so jo ustrelili in zakopali v bližini cerkve. Več... Katarina Kržišnik, rojena 24. aprila 1913 pri Sv. Ožboltu, s partizani je začela sodelovati po odhodu svojih bratov Antona in Pavleta v partizane. Bila je obveščevalka in kurirka, sodelovala je s kurirskima postajama G-13 na Sv. Ožboltu in z G-15 na Sv. Barbari. Domobranci so jo 20. februarja 1945 po zverinskem mučenju ustrelili. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 208-209. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-o382bolt.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 266. |
Dostop je po Bodoveljski in Hrastniški grapi. |
KRŽIŠNIK KATARINA * 26. 4. 1913 UBITA 20. 2. 1945 SLAVA JI! ZB PUŠTAL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
— |
10.10.2025. 19:34 |
— |
— |
Škofja Loka |
— |
|
Zdravko Madronič, Srednji Radenci |
Grob leta 1943 ustreljenega Zdravka Madroniča.
|
Grob leži v jugozahodnem kotu pokopališča Srednji Radenci. |
[zvezda] ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA ZDRAVKO MADRONIČ 17. 10. 1925 USTRELJEN 24. 5. 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
29.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal sliki. M. Hladnik 29. 4. 2024 |
Nagrobnik |
Črnomelj |
K. O.: 1559 - RADENCI, parcela: 117/2 |
|
Cerknica, grob Ivan Martinčič |
Janez Martinčič. Sistory. V Sistoriyu je navedeno ime Janez ter datum rojstva 25.12.1919-op.D.D. https://obelezja.wordpress.com/2023/05/26/cerknica-pokopalisce-janez-martincic/ Foto: Miloš Toni |
Cerknica, pokopališče, od pokopališkega vhoda levo ob zidu, 10. grob.
Hiša v bližini: Ulica za vrtovi 2, Cerknica. |
*24. 12. 1910 partizan +24. 3. 1944
RODBINA MARTINČIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 8.2.2025 |
8.2.2025. 00:00 |
11.10.2025. 06:51 |
M.Kermavnar, 11.10.2025, dodal štiri fotografije po predlogi Zdenke Primožič. |
Grob(išče) |
Cerknica |
K. o.: 1676-CERKNICA, št.parc.:1143 |
|
Pečovnik |
Okrožni partijski konferenci 1933.
|
Na Pečovniku nova direkcija rudnika.
S.Gradišnik. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
7.2.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Celje |
1081 ZAGRAD, 1333/4 |
|
Šenčur- spominska plošča padlim borcem Kokrške čete |
EŠD: 14458, memorialna dediščina OPIS PLOŠČE: na Domu Kokrške čete v Šenčurju, je pritrjena bronasta spominska plošča (velikost 200 cm x 200 cm) z izbočenim napisom imen 47-tih borcev, Spominsko ploščo so vgradili krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Krajevne skupnosti Šenčur, odkrita pa je bila na krajevni praznik 10. decembra 1977. Načrt za ploščo je izdelal ing. arh. Bojan Schlegel. OPOMBA: Dom Kokrške čete v Šenčurju je bil (po letu 1991) preimenovan v Dom Krajanov VIRI: Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 31-32, Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 233. Zbornik: Šenčursko območje med nemško okupacijo in NOB http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=14143 EŠD: 14143, memorialna dediščina |
Kranjska cesta 2. Plošča je pritrjena na sredini južne fasade, levo od vhoda na vzhodnem traktu kulturnega doma Kokrške čete . |
PADLI BORCI KOKRŠKE ČETE USTANOVLJENE V ŠENČURJU 10. 12. 1941 Begunje HROVAT ALOJZ Dovje RABIČ JAKA Duplje PERKO JANEZ, TERAN STANKO, TERAN VALENTIN Kranj PUCELJ JANKO, SMUK LADO, SMUK SLAVKO, ŠMID STANKO, ZUPANEC IVAN Križe FINK JOŽE, ROTAR LUDVIK Orehek POHLEVEN JANEZ, RUPNIK JOŽE Pirniče JUVAN MILAN, ROŽANC MARJAN Podbrezje PAVLIN STANKO, STROJ IVAN Skaručna BURNIK VINKO, DERMASTJA SREČKO Srednja vas MARTINJAK JANEZ Goriče KONC STANKO Šenčur BELEHAR JANKO, MLAKAR STANKO, PIPAN JANEZ, PIPAN JANKO, STRUŽNIK JOŽE, ŠTEFE ANTON, ZUPAN ANTON Tržič BEČAN KAREL, BEČAN STANKO, BERGANT OTO, PERHAVC SREČKO, POZNIK ANTON, REJEC DANILO, ŠTEFE ANTON, ŠVEGELJ SLAVKO Visoko KOKALJ VALENTIN, KOKALJ ANČKA, KOSELJ JANEZ Voglje BIZJAK ŠTEFAN, BUKOVNIK ALOJZ, GREGORČIČ STANKO, OSELJ JANKO, ZLATE JANEZ, ZUPANC FRANC st., ZUPANC FRANC ml. SLAVA JIM KS in DPO ŠENČUR 10. 12. 1977 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lado Nikšič in Franc Kržan za KO ZB NOB Šenčur, september 2014 |
16.9.2014. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča |
Šenčur |
— |
|
Grob borca Prešernove brigade, Planica |
Granitna neobdelana skala z napisom zaznamuje grob neznanega borca Prešernove brigade, padlega 1944. Besedilo na spomeniku iz reliefnih kovinskih črk, pritrjenih na kamen. Grob je bil urejen 1981. VIRI: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21275 EŠD: 21275, memorialna dediščina |
Grob je na Vrheh, južno pod cerkvijo sv. Gabrijela na Planici, zahodno od naselbinskega jedra Planice, severno ob počitniški hiši Planica 32. |
GROB BORCA PREŠERNOVE BRIGADE PADEL 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, julij 2014 |
31.7.2014. 00:00 |
— |
— |
granitna neobdelana skala |
Kranj |
2695 PLANICA, 434/2 |
|
MOTNIK-Pokopališče v Motniku |
— |
Na pokopališču okrog cerkve v Motniku. |
JOHAN METELN ....................................... DRUŽINA HRIBOVŠEK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2018
4.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
22.4.2024. 00:00 |
— |
4.JUNIJ 2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 22.4.2024, na osnovi predloge Zdenke Primožič prenesel grob: " Cene Jelko *1926 - 1945" na sloj Obeležja |
nagrobniki |
Kamnik |
K.o.: 1923 - MOTNIK, št.parc.: 1 |
|
Marica Škabar |
— |
Pokopališče Repentabor, blizu Nemgarjevega groba |
MARICA ŠKABAR PRVOBORKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 5. 2. 2025 |
9.6.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9. 6. 2025, dodal fotografijo 2 Mojce Luštrek |
Nagrobnik |
Italija |
— |
|
Radehova |
11. marca 1945 so Nemci obkolili Šumanovo in Vutejevo domačijo. Pri Vutejevih sta se mudila dva partizana, Avgust Jeršek-Smiljan in Franc Bric-Franjo. Skrila sta se na podstrešju in streljala na veliko močnejšega sovražnika. V tem boju sta oba padla, Vutejevo in Šumanovo družino pa so Nemci aretirali. Na domačiji Konrada Vuteja, št 27. so 8. oktobra 1959 odkrili spominsko ploščo.
Na tem mestu je nova hiša. Lastnik jo je od Ribiškega društva kupil leta 1983 in se še spomni plošče na njej. Kam je ob rušenju šla, se ne ve. |
Iz centra Lenarta proti jezeru Radehova, kjer je na koncu ceste hiša: Radehova 27. |
V TEJ HIŠI SO FAŠISTIČNI KRVNIKI 11. 2. 1945 UBILI NA ZVERINSKI NAČIN TOVARIŠA JERŠEK AVGUSTA-SMILJANA IZ LJUBLJANE IN TOVARIŠA BRIC FRANCA-FRANJOTA IZ ŠMARTNA OB DRETI SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU! Lenart v Slov. goricah 6. 10. 1959 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D.Divjak,2.maj 2020 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografijo, 7. 11. 2023
Dodal sliko nove hiše in obeležje označil za odstranjeno. M. Hladnik 1. 10. 2024
|
Spominska plošča |
LENART V SLOVENSKIH GORICAH |
K.o.: 549-RADEHOVA, št.parc.: 383/4 |
|
Boji na Pugledu |
To je hkrati stražarsko mesto št. 2 na Pugledu. |
Vzhodni greben Pugleda, ob Grosupeljski planinski poti.
N46 00.532 E014 38.430 |
[zvezda] NA TEH POLOŽAJIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po posnetku in koordinatah Franca Štibernika 15. 4. 2022 |
27.4.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27. 4. 2025, dodal fotografijo 4/2 Mojce Luštrek. Dodal katastrske podatke |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. 1776 LIPOGLAV, parc. št. 1409 |