Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve ali odkritja Status Opombe Zadnja sprememba Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
4453
Šešče

Na čas nemške okupacije opozarja plošča na pročelju zadružnega doma, posvečena 16 smrtnim žrtvam.

  • Žalec, KLS
  • EŠD 10463
Šešče pri Preboldu 51

                        [zvezda]

        V SPOMIN PADLIM BORCEM IN
    ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA TERORJA
                1941 – 1945
.
ESIH KAROL                  REDNAK EDVARD
LUKANC AVGUST         SOPOTNIK ANTON
LUBEJ MARTIN             SOPOTNIK JOŽE
MAK VILI                        ŠALAMON MIRKO
NOVAK FRANC             TOMAN ANTON
OPLOTNIK FRANC        ŽOHAR NORBERT
PESAN ALFONŽ            ŽGANK MARTIN
REDNAK KAROL          

.
                   STE SE KLICU ODZVALI
                   ŽIVLJENJE DAROVALI
                   DA SMO JUGOSLOVANI
                   SVOBODNI OSTALI.
  .
                          SLAVA JIM!

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, nedokončano
7.2.2024. 00:00
M.Kermavnar, 7.2.2024, dodal katastrske podatke in dopolnik Besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič.
Prebold
K. o. 1004 Gornja vas, parc. št. 1284/2
1604
DRAŽGOŠE-Prvotni grob pobitih domačinov

Na robu pravokotne peščene površine, okvirjene s kamnitimi robniki, stoji večja pokončna granitna plošča z vklesanim posvetilom v Dražgoški bitki padlim borcem in po njej ustreljenim domačinom, tu pokopanim leta 1942 (1976 prekopanim v kostnico).

Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 104.

https://zbnobskofjaloka.weebly.com/dra382goscarone.html

EŠD 21192

Na starem pokopališču v Dražgošah, na zahodni strani kapelice (po RKD ob severnem zidu pokopališča).

Na tem mestu so bili pokopani ustreljeni domačini in borci Cankarjevega bataljona, ki so padli v dražgoški bitki od 9.--11. januarja 1942.

Posmrtne ostanke so leta 1976 prenesli v kostnico osrednjega dražgoškega spomenika.

V bližini je nagrobnik v obliki stebra posvečen padlim domčinom v I.svetobni vojni.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 10. 2. 2012, 22. 4. 2017 19.1.2022 D.Divjak
19.1.2022. 00:00
19.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak
Nagrobnik
Železniki
K.o.: 2060 - DRAŽGOŠE, št.parc.: 522
539
Spomenik na Zadnji njivi

Spomenik na Zadnji njivi med predeloma Na pečeh in Pri cerkvi je posvečen boju Cankarjevega bataljona od 9. do 11. januarja 1942, sedmim padlim borcem in porušeni vasi Dražgoše. Odkrili so ga 12. januarja 1947.

Cankarjev bataljon je v tridnevni bitki v Dražgošah od 9. do 12. januarja 1942 izbojeval eno največjih partizanskih zmag na Slovenskem. Bojeval se je z veliko številčnejšim in tehnično bolje opremljenim  sovražnikom in z zelo hudo zimo, vendar ob veliki podpori vaščanov Dražgoš. Cankarjev bataljon je imel devet mrtvih in enajst ranjenih, največ žrtev je bilo med mitraljezci, saj jih je padlo pet, štirje so bili njihovi pomočniki. Nemci so pobili 41 vaščanov, požgali in z miniranjem porušili vas do tal.

Več...

Podatki o padlih borcih:

Gregor Božič, rojen 4. decembra 1912 v Gabrju pri Novem mestu, zidar, borec Cankarjevega bataljona (CB) od 7. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.

Maks Dolinar, rojen leta 1922 na Mlaki, hlapec, borec CB od decembra 1941, padel na Mošenjski planini 13. januarja 1942.

Boštjan Jezeršek, rojen 20. januarja 1902 v Stari Oselici, mizar, borec CB od 13. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.

Janez Kovačič, rojen 21. januarja 1916 v Radohovi vasi pri Pivki, delavec, borec CB od 7. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.

Maks Krmelj, rojen 12. oktobra 1911 v Bačnah, kmet, borec CB od 21. decembra 1941, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.

Maks Režen, rojen 30. septembra 1921 v Javorjah, kmečki delavec, borec CB od 22. decembra 1942, ranjen 11. januarja 1942 v Dražgošah, za posledicami ran je umrl  v Podlonku.

Stane Škofic, rojen leta 1915 v Mengšu, železničar, borec Mengeško-Moravške čete, nato borec CB, padel je v Dražgošah 11. januarja 1942.

Ivan Zajc, rojen leta 1905 v Zgornjih Gameljnah, delavec, borec Rašiške čete, od decembra 1941 borec CB, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.

Vinko Žakelj, rojen leta 1913 v Stari vasi pri Žireh, usnjarski pomočnik, borec CB od 10. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.

Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 104-106.

Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dra382goscarone.html

Pravokotna svetla kamnita plošča med okroglima stebričema je postavljena na zidan podstavek in prekrita s preklado. 

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 116-117.

EŠD 21199

Nad asfaltirano cesto med Na Pečeh in Pri Cerkvi, pred hišo št. 26. Vzhodno: 436550.42Severno: 123592.135GPS koordinate:Geog. širina (N ): 46°15'12.46"Geog. dolžina (E): 14°10'20.11"

NAJTEŽJE IN NAJBOLJ JUNAŠKO NA GORENJSKEM SE JE BOJEVAL CANKARJEV BATALJON POD VODSTVOM JOŽETA GREGORČIČA IN STANETA ŽAGARJA V DNEH OD 9. DO 11.  JANUARJA 1942 S TISOČI NEMŠKEGA VOJAŠTVA, POLICIJE IN GESTAPA.

V TEM HEROJSKEM BOJU SO PADLI ZAJC IVAN, KRMELJ MAKS, DOLINAR MAKS, KOVAČIČ JANEZ, ERŽEN MAKS, ŽAKELJ VINKO, BOŽIČ GREGOR. 

KER KLJUB OGROMNIM SVOJIM SILAM NEMCI NISO MOGLI UNIČITI CANKARJEVEGA BATALJONA, SO V ZVERINSKEM BESU ZARADI PREVELIKIH LASTNIH IZGUB DO ZADNJE HIŠE UNIČILI DRAŽGOŠE.

Obstoječi spomeniki
Franc Podnar 19.1.2022 D.Divjak
19.1.2022. 00:00
19.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak
Spomenik
Železniki
K.o.: 2060 - DRAŽGOŠE, št.parc.: 894/1
8596
Đuri Đakoviću in Nikoli Hečimoviću

Ubita revolucionarja so od tu prenesli na pokopališče na Duhu in ju tam pokopali. Leta 1949 so posmrtne ostanke Đure Đakovića prenesli v grobnico narodnih herojev v Beogradu, posmrtne ostanke Hečimovića pa v Zagreb.

Vir: Ruški delavec, september 1986, str. 7.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 233.

Šelova grapa, obmejni pas. Od žage gremo po kolovozu 300 m proti vzhodu, nato desno 50 m pod cesto.

NA OVOM MJESTU 25 APRILA 1929 GODINE ŽANDARI KRVAVE ŠESTOJANUARSKE DIKTATURE MUČKI SU UBILI VELIKE BORCE ZA PRAVA RADNIČKE KLASE I RADNOG NARODA JUGOSLAVIJE SEKRETARA CK KPJ NARODNOG HEROJA ĐURU ĐAKOVIĆA I SEKRETARA CRVENE POMOĆI NIKOLU HEČIMOVIĆA. NJIHOV JUNAČKI LIK I REVOLUCIONARNO DJELO VEČNO ĆE ŽIVETI SA NAMA. SPOMEN PLOĆU PODIGOŠE TITOVI GRANIČARI PRED VI. KONGRESOM KPJ NOVEMBRA 1952 GODINE.

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik, 6- 4. 2024
6.4.2024. 00:00
Spomenik
Selnica ob Dravi
978
Babiči, spomenik padlim v NOB

Ob križišču cest Babiči - Boršt - Pomjan -  Marezige stoji spomenik 12 padlim borcem NOB in 4 žrtvam fašističnega nasilja.

Delo domačinov.

Spomenik so postavile družbenopolitične organizacije dne 5. 9. 1954.

Pokrovitelj: Krajevna skupnost Marezige

EŠD 1371

fotografija 3/2: facebook.com/NOB_Slovenije-pomniki_upora

Spomenik stoji od Babičev po cesti naprej ob križišču cest ki peljejo za Marezige, Boršt, Pomjan.

sprednja stran:

           [zvezda]

PADLI ZA SVOBODO 

         V NOB

BABIČ LEOPOLD

   R. 9.12.1910   U. 5.1944

BELIČ OSKAR

   R. 16.10.1919   U. 17.10.1944

UMER ANTON

   R. 12.12.1922   U. 26.3.1944

UMER MARIJA

   R. 6.12.1924   U. 3.4.1944

PEROŠA RATKO

   R. 21.9.1920   U. 4.1944

ŠERGON PAVEL

   R. 9.1.1909   U. 26.4.1945

ŠERGON JOSIP

   R. 2.9.1903   U. 11.4.1944

UMER MARCEL

   R. 5.5.1924   U. 10.8.1944

       PADLI KOT TALCI

    BABIČI DNE 5.9.1954

SLAVA PADLIM BORCEM!

.

leva stran:

BABIČ JOSIP

   R.15.5.1894   U. 23.3.1945

BELIČ MIRKO

   R. 6.8.1915   U. 8.2.1945

.

desna stran:

MARANCINA KAREL

   R. 4.11.1922   U. 13.6.1944

MARANCINA EMILIJH

   R. 5.12.1914   U. 5.1944

.

na razpoložljivih fotografijah se ne vidi naslednjega napisa:

PADLI KOT TALCI ZA SVOBODO IN UMRLI V FAŠISTIČNIH TABORIŠČIH V ČASU NOB.

SOVRAGU STE DO SMRTI SE UPRLI, NIKDAR NE BOSTE V SRCIH NAM UMRLI.

Ivan Zorč 17. 02. 2017
M. Kermavnar, 28.8.2023, dopolnil napis na spomeniku in dodal fotografijo 3/2
kamniti kvader na podstavku
Koper
2611 MAREZIGE, 2029/4
891
Spomenik XIV. diviziji v Ravnah pri Osreških pečeh

Boji, ki so se na mestu, kjer danes stoji spomenik XIV. diviziji, odvijali 22. februarja 1944, so se za partizane izkazali prehudi. Predvsem zaradi pomanjkanja municije jim preboj ni uspel. Vodstvo divizije je tako sprejelo krizni ukrep: funkcionarji divizije so jurišali, prebili nemški obroč ter s tem omogočili prehod divizije v Zavodnje. Divizija se je nato razporedila po kmetijah na širšem območju Zavodenj, Loma, Belih Vod, Šentvida in Topolšice. Divizija je nato nadaljevala pot proti Zgornji Savinjski dolini. Brez dvoma je imela XIV. divizija v bojih v Ravnah največje izgube.

Spomenik bojem v Ravnah pri Osreških pečeh je bil postavljen 4. 7., ob dnevu borcev, slovesno odkrit pa 6. 7. 1986. Pobudo zanj sta dala občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Velenje in krajevna organizacija zveze borcev. [1] Relief na spomeniku je izdelal Stojan Batič.[2]

[1] Naš čas, 10. julij 1986, 1.

[2] EŠD 4398, Register nepremične kulturne dediščine Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, http://rkd.situla.org/ (dostop: 6. 11. 2016).

Druga slika foto Stane Gradišnik.

Od trgovine z gradbenim materialom Poštajner, ob vodi navzgor cca 1km.

         [zvezda]

22. FEBRUARJA 1944
SO BORCI 14. UDARNE
DIVIZIJE NA TEM
MESTU SRDITO JURIŠIRALI
IN SE Z VELIKIMI
ŽRTVAMI PREBILI IZ
SOVRAŽNIKOVEGA
OBROČA.

SLAVA PADLIM JUNAKOM!

JULIJA 1986

       OO ZZB NOV VELENJE
             KO ZB NOV RAVNE

Stojan Batič, avtor reliefa
julij 1986
Obstoječi spomeniki
T. Konovšek, 23. 1. 2017 S.Gradišnik, 29.4.2022.
6.6.2025. 00:00
28.10.2025. 13:59
S.Gradišnik, 29.4.2022, sprememba lokacije. Spomenik se nahaja pri Toplišku, Ravne 48-c. M.Kermavnar, 6. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografijo 3/1 ter katastrske podatke.
Spomenik
Šoštanj
K. o. 0949 RAVNE, parc. št. 81/13
8368
Omladič, Gornji Grad
  • Rudolf Omladič. Sistory. 
    datum rojstva: 14. 4. 1917, kraj rojstva: Šmartno ob Dreti, vojni status: NOV in POS, datum smrti: 31. 12. 1944, kraj smrti: Brinovski hrib pri Gornjem Gradu, kraj pokopa: Gornji Grad, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote  

 

»SEZNAM ČLANOV IN AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA
[…]
MALA VAS
[…]
Omladič Rudi, rojen 1917, vodovodni inštalater, odšel k partizanom na Štajersko leta 1944, padel isto leto pri Gornjem gradu.«

  • Miha Čerin, Ljubljansko Posavje v ljudski revoluciji, Ljubljana: Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1985, str. 287.


»ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IZ GORNJEGA GRADA
[…]
I. Padli partizani
[…]
- Omladič Rudolf, roj. 14. 4. 1917 v Šmartnem ob Dreti, pred vojno v G. Gradu, partizan, padel 31. 12. 1944 na Brinovskem hribu pri G. Gradu, strojnik, poročen«

  • Zoran Tratnik, Gornji Grad med 2. svetovno vojno, Zbornik, Celje: Muzej novejše zgodovine,  2000 str. 173.
Krajevno pokopališče v Gornjem Gradu. Ob glavni stezi proti cerkvi.

TIHI DOM BRATOV OMLADIČ
RUDI 1917-1944

ŽRTEV OKUPATORJA

Obstoječi spomeniki
Datum vnosa pred migracijo: 0031/05/31 21:44:16
20.5.2023, bb
17.9.2025. 08:51
M.Kermavnar, 17.9.2025, po predlogi Zdenke Primožič dodal podatke v Opis in katastrske podatke. Dopolnil Ime spomenika.
Nagrobnik
Gornji Grad
K. o. 0942 GORNJI GRAD, parc. št. 10
797
Polje ob Sotli - Spominsko znamenje deportiranim krajanom na gasilskem domu

Marmorna spominska plošča s tremi lastovkami in izgnanci ter bodečo žico, ki simbolizira izgnanost oz. ujetost, obeležuje žalostni spomin na nasilno izselitev in nacistični izgon krajanov Polja ob Sotli. 

Znamenje se nahaja nekaj metrov pred cerkvijoin na skrajni levi strani stene gasilskega doma. Spominsko znamenje, ki je v dobrem stanju (motiv ni zbledel oz. slabo razviden, prav tako pa je obeležje tudi redno vzdrževano), je dalo postaviti Društvo izgnancev Slovenije.

Na podlagi Himmlerjevih smernic z 18. aprila naj bi v petih mesecih, od maja do oktobra 1941, izgnali od 220.000 do 260.000 Slovencev (brez koroških Slovencev) oz. vsakega tretjega Slovenca, ki je živel v takratni okupacijski coni tretjega rajha. To bi pomenilo tretjino vseh ljudi, ki so tedaj živeli v Spodnji Štajerski, Gorenjski in Mežiški dolini. Večji del izgnancev naj bi poslali v Srbijo južno od reke Save. Tisti, ki bi dobili zadovoljive rasne in politične ocene, pa na ponemčenje v t.i. stari rajh. Ravno obsavski in obsoteljski pas pa bi morala postati najbolj germanizirani območji Štajerske. Deportacije iz slovenske Štajerske so si sledile v treh valovih.

Nemci so pri uresničevanju svoje raznarodovalne politike in v skladu z željo o vzpostavitvi »nemškega obrambnega zidu« na jugu okupirane Štajerske z izselitvenega območja ob Sotli in v Savi med 24. oktobrom 1941 ter 30. julijem 1942 v t.i. tretjem valu v Nemčijo odpeljali 62 transportov z več kot 36.300 ljudmi. S tega območja se je deportaciji v obliki prebega na Hrvaško, Ljubljansko pokrajino ali celo v severnejše predele Spodnje Štajerske izognilo približno 6.000 prebivalcev. Do konca julija 1942 so torej nacisti iz Posavja in Obsotelja izgnali oz. pregnali približno 43.000 ljudi ali 83 % prebivalstva iz predvojnega popisa v letu 1931. Na zaplenjena imetja omenjenega števila izseljenih v Posavju in Obsotelju je odgovornim za preselitve uspelo naseliti približno 15.000 (od skupnih 16.000 nemških naseljencev na spodnjem Štajerskem) kočevskih (kočevskih Nemcev je bilo kar 11.509), besarabskih, krimskih, bolgarskih, zgornještajerskih, bosanskih, bukovinskih, dobrudžanskih in južnotirolskih Nemcev.

Skupno število izgnanih in preseljenih je znašalo nekaj več kot 80.000 Slovencev (do avgusta 1942 približno 54.000 ljudi) oz. približno tretjino števila, ki je bilo predvideno v letu 1941. 17.000 Slovencev se je nacističnim deportacijam izognilo tako, da so pobegnili v italijansko zasedbeno cono in Neodvisno državo Hrvaško.

Evidenčna številka vasi Sedlarjevo: 4596

Viri:

1. Benedik, Franc et. al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, 421-422, 588.

2. Ferenc, Tone. Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 1. Razkosanje in aneksionizem. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2006, 74-75.

3. Ferenc, Tone. Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 2. Raznarodovanje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2010, 81-83, 84, 106-107, 108, 115, 220.

4. Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

Na cesti Imeno-Bistrica ob Sotli od odcepa za Sedlarjevo nadaljujemo s potjo proti jugu še nadaljnjih 850 metrov, nato pa pri smerokazu za vas Polje ob Sotli zavijemo desno in z vožnjo nadaljujemo do gasilskega doma (od odcepa za Polje ob Sotli do omenjenega doma je pot dolga natanko 550 metrov). Spominska plošča, ki se nahaja približno 70 metrov pred cerkvijo, je pričvrščena na zunanjo steno gasilskega doma (levo od vhodnih vrat). Ogled je možen kadarkoli, tudi v temi oz. v poznejših večernih urah.

DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE
 1941
 1945
IZGNANI 11.11.1941
      IZGNANCI POLJA OB SOTLI. 

Obstoječi spomeniki
Daniel Siter, 19. 12. 2016 d.dIVJAK 29.8.2022
29.8.2022. 00:00
Dopolnil podatke D.Divjak 29.8.2022
Spominska plošča iz marmorja pričvrščena na steno gasilskega doma
Podčetrtek
K.o.:1240 SEDLARJEVO, ŠT.PARC.:1911, podatek o lastniku ni javen.
1021
Vršič
Na vrhu prelaza Vršič, nasproti odcepa proti Poštarski koči, na južni strani zidanega temelja stavbe, ki je ni več, na zahodni strani ceste.

        6. MAJA 1945                 [zvezda]
SO ENOTE JUGOSLOVANSKE ARMADE
 (11. DALMATINSKE UDARNE BRIGADE, 
           1. TANKOVSKE BRIGADE IN
  ARTILERIJSKE BRIGADE 4. ARMADE)
PREŠLE NA TEM MESTU V NAJHUJŠIH
   RAZMERAH IN V NENEHNIH BOJIH
      S SOVRAŽNIKOM ČEZ VRŠIČ IN
    NADALJEVALE SVOJ ZMAGOVITI 
             POHOD NA KOROŠKO.

                                   4. JULIJ 1980

4. 7. 1980
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 22. 2. 2017 nedokončano
M.Kermavnar, 10. 7. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči in dodal 2 fotografiji ter katastrske podatke
Spominska plošča
Bovec
2003 TRENTA LEVA, 64/1
9735
Dvor pri Polhovem Gradcu, pokopališče, Žagar Franc

datum rojstva: 9. 11. 1885, kraj rojstva: Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, vojni status: Civilist, datum smrti: 5. 2. 1943, kraj smrti: Dolenja vas, vzrok smrti: Umrl na prisilnem delu, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote
.
 »Seznam vseh žrtev druge svetovne vojne
[…]
USTRELJENI OB ITALIJANSKIH RACIJAH
[…]
16. Žagar Franc, Petrov, poročen, Dolenja vas«

  • Marijan Slabe in Danijel Kaštrun, Župnija Polhov Gradec, Ljubljana, Polhov Gradec: Župnijski urad, 1996, str. 400.

 

.

datum rojstva: 25. 4. 1925, kraj rojstva: Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, vojni status: Domobranec, datum smrti: ??. 6. 1945, država smrti: Slovenija, vzrok smrti: Žrtev povojnih pobojev, povzročitelj smrti: JA

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Dvor pri Polhovem Gradcu, ob pokopališkem zidu, ki meji na novi del pokopališča, 7. grob z leve strani vrste. Hiša v Bližini: Dvor pri Polhovem Gradcu 15

 

       ŽAGAR          [križ]             KOPAČ
FRANC  1885   -   1943

                          PETROVI 

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 5.6.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
5.6.2025. 00:00
Nagrobnik
Dobrova-Polhov Gradec
K. o. 1983 BABNA GORA, parc. št. *1/2
5420
Grob padlih, Gorišnica

Na pokopališču je skupen grob devetih padlih borcev s spomenikom. V grobu je pokopanih tudi pet partizanov, ki so padli pri Toplaku. Spomenik so postavili v šestdesetih letih 20. stoletja.

Nagrobnik je po naročilu odbora zveze borcev izdelal kamnosek Gaiser iz Ptuja. Postavili so ga 31. oktobra 1954.Vir-slika in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Na lokalnem pokopališču se levo od vhoda v smeri kanala blizu poti nahaja omenjeni spomenik. Hiša v Bližini: Gorišnica 82A. Koordinate: 46.40569, 16.0103.

 

     1941   ZA SVOBODO DOMOVINE   1945
         SO DALI SVOJA ŽIVIJENJA V NOV

BELŠAK FRANC          roj.1922    padel    1945
FERLAŽ ANTON                              "        1945
KRAJNČIČ CIRIL          "   1910       "        1945
KOLENKO FRANC       "   1926       "        1945
MURKOVIČ STANKO   "   1904       "        1944
MUHIČ ALOJZ              "   1917       "        1945
SEVER RUDA               "   1920       "        1945
TOBIJAS FRANC          "   1914       "        1945
ROŠKAR IVAN              "   1919 podlegel 1948

                           SLAVA NJIM!

31.10.1954
Obstoječi spomeniki
D.Divjak, 24.april 2020, nedokončano
2.4.2024. 00:00
31.10.2025. 14:35
Sliki 2 in 3 Bor1974-26.X.2020 .&. M. Kermavnar, 31. 10. 2025, dopisal imena na spomeniku in dodal povezavo na Sistory.
Grob(išče)
GORIŠNICA
K.o.: 398-GORIŠNICA, št.parc.: 398
5419
Padli učenci-Gorišnica

Osnovna šola v Gorišnici je po vojni nosila ime po Francu Belšaku, borcu, padlem pri Toplakovi domačiji.  Ob 200-letnici šole in 15-letnici osvoboditve so 2. oktobra 1960 v avli šole postavili spominsko ploščo 27 padlim borcem v NOB, nekdanjim učencem šole. Ob rušenju stavbe so ploščo sneli in je danes shranjena v prostorih občine, kjer čaka na ponovno namestitev.

Njena lokacija trenutno ni znana.

Vir-sliki in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj.

Po večletnem prizadevanju ZB Gorišnica, so ploščo letos, 29. novembra 2025 ponovno namestili. Obnovo in ponovno postavitev je financirala občina Gorišnica.

Vir: FB, 30. 11. 2025 (posnetek otvoritve obeležja).

 

Avla Osnovne šole Gorišnica, Gorišnica 83

[zvezda]

NAJ TA HRAM ŠE NAPREJ Z USPEHOM SEJE

PLEMENITO SEME KULTURE IN PROSVETE

ZA SREČNO BODOČNOST SOCIALISTIČNE

DRUŽBE ZA KATERO JE PADLO V ČASU NOB

27 BORCEV NEKDANJIH UČENCEV TE ŠOLE

             OB 200 LETNICI ŠOLE IN 15 LETNICI OSVOBODITVE

                                          GORIŠNICA 2.10.1960

2. 10. 1960
Obstoječi spomeniki
D.Divjak, 24.4.2020 -- S.Gradišnik, 30. 11. 2025, dodal posnetek plošče. --
24.4.2020. 00:00
2.12.2025. 08:43
Spominska plošča
GORIŠNICA
K.o.: 408-GORIŠNICA, št. parc.: 374/6
9615
Vida Pregarc

Mavčni doprsni kip Vide Pregarc na kamnitem podstavku brez napisov stoji v vhodni avli osnovne šole, ki nosi njeno ime. Gre za nadomestni odlitek kamnitega doprsja, dela akademskega kiparja Staneta Keržiča, ki je bilo leta 1975 poškodovano in je zdaj spravljeno v ravnateljevi pisarni iste šole. V mavcu je bila ustvarjena nova različica, ki je bila svečano odkrita v šolski avli 25. novembra 1977. 

Vira:

"Praznik", Naša skupnost, št. 12, 1977, str. 5 (povezava).

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 34.

Doprsni kip stoji v vhodni avli Osnovne šole Vide Pregarc na Bazoviški ulici 1 v Ljubljani.
Obstoječi spomeniki
Ivan Smiljanić
25.4.2025. 00:00
11.9.2025. 23:59
Ljubljana
4980
Toplakova domačija,Gorišnica

Pri Toplakovi domačiji  kjer so v hudem boju 4. februarja 1945 padli štirje partizani, stoji spominsko obeležje. V spomin na ta dogodek pripravi pred spomenikom Zveza borcev za vrednote NOB Gorišnica skupaj občino Gorišnica vsako leto komemoracijo. 

  • Vir-slika in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Na domačiji Matije Toplaka, št. 7, je bila 1959. leta odkrita spominska plošča.

  • Vodnik 451

Po "Sistory" Anton FERLEŽ roj. 17.XII.1925 v Ogulinu, stan. Topole, Rogaška Slatina, Franc BELŠAK roj. 28.XI.1922 v Muretincih, Rudolf SEVER roj. 03.XI.1920 v Moškanjcih, stan. na Ptuju in Franc TOBIJAS roj. 2.X.1919 v Moškanjcih.Bor1974 - 15.V.2023

Po cesti iz Gorišnice proti Moškanjcem je pred koncem naselja odcep ceste na desno, v razcepu cest med hišama Gorišnica 7 in 8 se nahaja spominsko obeležje. Koordinate: 46.41601, 16.00625.

 V BOJU ZA SVOBODO
    SO PADLI NA TEM KRAJU
    4.2.1945 PARTIZANI
FRANC BELŠAK-TONE
     ANTON FERLEŽ-JELEN
RUDI SEVER-VOJKO
     FRANC TOBIJAS
SLAVA JIM!

Obstoječi spomeniki
Bor1974, 31.I.2020 Dopolnil D.Divjak, 24.4.2020
2.4.2024. 00:00
31.10.2025. 14:37
Slike 2., 3 in 4 Bor1974-26.X.2020
GORIŠNICA
K.o.: 408 GORIŠNICA, št.parc.: 104/7
10143
Apače, Dremelj Jože - Perun in Antonija - Vera


»Po zgledu novomeškega okrožja so na sestanku aktivistov, 20. in 21. januarja 1943, razdelili Stiško okrožje na tri območne sektorje, ki so jih imenovali podokrožja. Podokrožni odbor Šentvid-Stična - med železnico in nemško mejo - je vodil sekretar Karel Sagadin-Boštjan, člana pa sta bila Jože Plankar-Veja in Jože Dremelj-Perun. […]« 

  • Milena Vrenčur, Ivan Križnar, V navzkrižnem ognju, Grosupeljsko in Stiško okrožje OF 1941−1945, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, Knjižnica OF, št. 20, 1997, str. 142. 

»Seznam Gubčevcev 
[…]
Dremelj Jože-Perun, 1913, Ivančna gorica« 

  • Lado Ambrožič-Novljan, Gubčeva brigada, Ljubljana: Partizanska knjiga in Odbor Gubčeve brigade v Ljubljani, 1972, Knjižnica NOV in POS 8, str. 984. 

Pokopališče Apače. Lokacija zvezdice je približna. Hiša v bližini: Apače 68A.

[zvezda, vrtnici]                                                                  

TIHI DOM 

[fotografija v medaljonu] DREMELJ JOŽE - PERUN 
* 1. 1. 1913 + 8. 8. 1984 
[fotografija v medaljonu] DREMELJ ANTONIJA - VERA 
+ 19. 12. 1924 + 1. 12. 2005  

                  ČE BI SOLZA TE ZBUDILA, 
                       NEBI TEBE DRAGI, ČRNA ZEMLJA KRILA. 
                  VSI TVOJI. 

Neobiskani spomeniki
M.Kermavnar, 25.10.2025, po predlogi Zdenke Primožič.
25.10.2025. 15:50
31.10.2025. 18:39
Nagrobnik
Apače
K. o. 0181 APAČE, parc. št. 544/1
4982
Gasilci, Gorišnica

Prenešeno na sloj Obeležja.

.
vsi123

Gasilski dom Gorišnica

1928 - 1978

OB 50. LETNICI SE KLANJAMO SPOMINU

VSEH UMRLIH GASILSKIH TOVARIŠEV

                                     KI SO DELOVALI

     V GASILSKEM DRUŠTVU GORIŠNICA

SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU

                            .                                

   GORIŠNICA APRILA 1978

Uničeni spomeniki
Bor1974, 02.II.2020 18.maj 2021 dopolnil 2021
18.5.2021. 00:00
1.11.2025. 07:46
Slika Bor1974, 05.V.2021 18.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak G.Gradišnik, ni partizanski spomenik. 10.4.2022.
GORIŠNICA
K.o.:408-GORIŠNICA, št.parc.: 127
10153
Selnica ob Muri, Žebot Franjo


Žebot Franjo je bil časnikar in politik. V Mariboru je bil od leta 1935 do okupacije podžupan. 10. apr. 1941 so ga Nemci zaprli, odpeljali s skupino mariborskih političnih delavcev v Gradec in od tod v Dachau. Marca 1944 je bil zaradi bolezni izpuščen, šel v Maribor in naprej v Ljubljano, kamor se je 1941 umaknila njegova družina. Decembra 1944 so ga spet aretirali in poslali v Dachau, kjer je 13. aprila 1945 umrl. 

Vir teksta: Slovenski biografski leksikon. 

Vir fotografij: OZZVS Maribor

 

Selnica ob Muri 74, na pročelju hiše turistične kmetije "NIKL".


V tej hiši 
se je 10.avgusta 1881 rodil 
šentiljski narodnjak, časnikar in politik 
FRANJO ŽEBOT, 
podpornik Majniške deklaracije, 
član Narodnega sveta za štajersko 
In narodni poslanec. 

Umrl je 13.aprila 1945 
v internaciji v Dachauu. 

                            Občina Šentilj 2011 

2011
Neobiskani spomeniki
M. Kermavnar, 1. 11. 2025 .
1.11.2025. 16:21
2.11.2025. 04:01
Spominska plošča
Šentilj
K. o. 0565 SELNICA OB MURI, parc. št. 550
8551
Anton Resnik, pokopališče Domžale
Pokopališče Domžale, kakih 6 vrst severno od južnega zida. [Spletni vir] Iskalnik grobov Domžale, P: C, V 1 8, S: 3/1. .

MALEŽEVI
Na ločeni plošči:
ANTON RESNIK
IZ GABERJA
8. 2. 1911 PADEL 24. 8. 1944
ZA SVOBODO DOMOVINE SVOJE SI
ŽIVLJENJE DAL, NAJ TI DOBRI BOG
POPLAČA, KAR ZA NAS SI DAL.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
2.9.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
5109
Ustanovitev OK KPS in OO OF Lenart-Nadbišec

Na hiši Rojkove domačije je spominska plošča, ki obeležuje ustanovitev Okrajnega komiteja KPS in Okrajnega odbora OF Lenart leta 1944. Spominska plošča je bila vzidana leta 1977.
EŠD 1098

Spominska plošča je na hiši Nadbišec 10, ki stoji na slemenu naselja. Ob cesti, ki pelje iz naselja Gočova, na desni strani ceste.

"V TEJ HIŠI STA BILA OD 27.-29.II.1944

USTANOVLJENA

OKRAJNI KOMITE KPS LENART

OKRAJNI ODBOR OF LENART

.

NA OBLETNICO OF 27.4.1977"

Obstoječi spomeniki
Miloš Kermavnar Dopolnil D.Divjak,2.maj 2020
30.3.2020. 00:00
Slike "1-3" Bor1974-16.IIII.2023
Spominska plošča
LENART V SLOVENSKIH GORICAH
K.o.: 557-NADBIŠEC, št.parc.: *7
9189
Blagovica, pokopališče, oče Slapar Jože in sin Jože
  • Jože Slapar: Sistory navaja: Ime in priimek: Jože Slapar, Oče. Valentin, Mati: Marija, Po domače: Špančk, Datum rojstva: 18. 10. 1896, Kraj rojstva: Vranke, Kraj bivanja: Vranke, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 01. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Vranke, Kraj pokopa: Blagovica. 

Opomba: Podatek o dnevu rojstva je v Sistory (18.) drug kot na nagrobniku (15.).

Jože Slapar: Sistory navaja: Ime in priimek: Jože Slapar, Oče: Jože, Mati: Terezija, Po domače: Špančkov, Datum rojstva: 06. 08. 1926, Kraj rojstva: Vranke, Kraj bivanja: Vranke, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 01. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Vranke, Kraj pokopa: Blagovica.

  • »V Blagovici je bila ves čas okupacije nastanjena žandarmerija […] Prvikrat so partizani  napadli Blagovico 9. oktobra 1944. […] Drugi napad se je začel 7. novembra zvečer. Tokrat je Blagovico in Krašnjo napadla Tomšičeva brigada. […] Po teh napadih so policisti svoje utrdbe še razširili. […]  Po zadnjem napadu so prišli v Blagovico še vlasovci. Ko so Franc Jerin, Justin Klander in Jože Slapar pokopavali na Vrankah padle partizane, so jih opazili vlasovci in začeli streljati nanje. Klander jim je srečno ušel, druga sva pa so ujeli in aretirali. Ko so hoteli zapreti še Jožefa Slaparja starejšega in ga gnali mimo Plahutnika, jim je ta prigovarjal, naj ga puste, ker da ni nič kriv. Pobrali so še njega in nato vse ustrelili.«   (Šolska kronika Blagovica, Napadi na Blagovico, v: Kamniški zbornik, VII, Kamnik: Občina Kamnik, 1961, str. 238, 239)
  • »V Blagovici in okolici so v narodnoosvobodilni vojni padli […]

Jože Slapar-Špančk z Vrank, r. 1896. Vlasovci so ga ustrelili 1. januarja 1945 na Vrankah.

Jože Slapar-Špančkov z Vrank, r. 1926. Vlasovci so ga ustrelili blizu doma1. januarja 1945.«

(Stane Stražar, Črni graben,  Od Prevoj do Trojan,  Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica,1985, str. 898)

Opomba:

Jože Slapar (oče) in Jože Slapar (sin) sta napisana tudi spomeniku Padlim borcem v NOV in žrtvam ŽFN v času ljudske revolucije 1941–1945 (Žrtve fašističnega terorja).

Pokopališče Blagovica, po poti od glavnih pokopaliških vrat, levo, 6. vrsta, 3. grob (šteto od poti).

[križ, cvet]

ŠPANČEVI

JOŽE   15. 10. 1896 -            1. 1. 1945
JOŽE      6.  8. 1926 -            1. 1. 1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 10.7.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
10.7.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Lukovica
K. o. 1927 Blagovica, parc. št. 8/2
10152
Počival, Partizanska kapelica

 

Stara kapelica je pravi ljudski spomenik žrtvam 2. svetovne vojne. Ta stoji na tromeji občin Šentjur, Podčetrtek in Kozje, v zaselku Počval. V tem mirnem in tihem delu Kozjanskega, v bližini Prevorja, stoji pozabljena nad razpotjem poti in cest. Mimo kapelice vodi planinska pot od kraja Pilštanj proti Žamerku in Žusmu, ta nas pelje tudi nad partizansko bolnico R-6. 

V enostavnem okvirju za slike je ročno napisano posvetilo. 

 

Ta stoji na tromeji občin Šentjur, Podčetrtek in Kozje, v zaselku Počval. LOKACIJA NI TOČNA, POPRAVITI!


OBVESTILO 
      POPOTNIKU! 

Marijin kip je prenesen 
domov. Kapela je v spomin 
padlim in preživelim parti- 
zanom NOB od 1942-1945 leta, 
na talce, med katerimi je bila 
tudi naša Belak Rozika, 
ustreljena 4.vnov. 1942 leta v 
Mariboru in na frankolovske 
žrtve. S podpisi na zidu 
so dokazovali prisotnost. 
Gubno, 10. 10. 1988. 

 

10. 10. 1988
Neobiskani spomeniki
M. Kermavnar, 1. 11. 2025
1.11.2025. 12:40
1.11.2025. 19:56
Drugo
Kozje
1414
Gasilcem, Hrušica

Marmornata okrogla spominska plošča z vrisano peterokrako zvezdo, obkroženo z reliefom lovorovega venca. Na zvezdi so izpisana imena desetih padlih borcev gasilcev in žrtev fašističnega nasilja 1941-1945, s fotografijami na emajlu.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 201.

EŠD 24578

Na fasadi gasilskega doma, Hrušica 13.

                       [zvezda]
                        SLAVA
                    GASILCEM
ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA
1941 – 1945
.
KOBENTAR MATIJA     9.3.1906 – 27.7.1942
LAH FRANC               3.12.1904 – 4.3.1945
KOBENTAR BLAŽ        3.2.1911 – 12.4.1945
KLINAR FRANC         31.1.1908 – 1.3.1945
POLKA FRANC           24.4.1921 – 27.7.1942
KLINAR MIHA               4.9.1904 – 21.1.1945
PAJER JOŽE               1.11.1905 – 27.7.1942
MRVICA FRANC         17.6.1904 – 27.7.1942
KRIVEC LAMBERT    27.9.1906 – 27.7.1942
PUC VALENTIN          14.4.1892 – 27.7.1942

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 15. 4. 2017
spominska plošča
Jesenice
2172 HRUŠICA, 14/2
7795
Skadanščina, Ustanovitev II. bataljona Istrskega odreda
Skadanščina, obcestna fasada hiše Skadanščina 2

                    [zvezda]

V SPOMIN NA USTANOVITEV
             II. BATALJONA
   ISTRSKEGA ODREDA NOV
        15. NOVEMBRA 1943

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 14.10.2022
8.9.2023. 00:00
M. Kermavnar, 8.9.2023, obiskal, dodal fotografije 3/1 in 3/2
Spominska plošča
Hrpelje-Kozina
K. o. 2574 MARKOVŠČINA, parc. št. 2807
6633
Podkoren, pokopališče
Pokopališče Podkoren

MERTELJNOVI
SIN FRANC 1. 4. 1919 POGREŠAN IZ LETA 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
24.4.2021. 00:00
družinski nagrobnik
Kranjska Gora
2168 PODKOREN, 14/2
9404
Domžale, pokopališče, Nemec Janko

SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Nemec, Oče: Valentin, Mati: Ivana, Priimek matere: Štebi, Po domače: Bognarjev, Datum rojstva: 15.12.1921, Kraj rojstva: Domžale, Kraj bivanja: Domžale, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): Ni podatka,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 11.01.1945, Kraj smrti / izginotja: Mirna Peč, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija

Pokopališče Domžale, [Spletni vir] Iskalnik grobov Domžale, P:C, V:06, S:4/1, Majda Nemec.

[reliefna upodobitev Kristusove glave, križ]

RODBINA NEMEC
JANKO * 15. XII. 1921.   + 11. I. 1945.

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 6.12.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
6.12.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1959 DOMŽALE, parc. št. 4927