9702

Visoko, pokopališče Kurešček, Kališčar Jože

• Jože Kališčar.  Sistory.

datum rojstva: 28. 12. 1912, kraj rojstva: Visoko, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Notranjski odred, komandir 4. čete, datum smrti: 7. 2. 1945, kraj smrti: Pri Retjah, Loški Potok, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Domobranci
.
»Vas Visoko:
Člani Narodne zaščite 1941, padli v boju – umrli v internaciji
Jože Kališčar, ml. […]
Priloga I.
Pregled aktivistov po posameznih vaseh 
[…]
Aktivisti OF iz vasi Visoko – Rogatec
[…]
+ Kališčar Jože (Jože), Visoko«

• Ludvik Golob, Ljudje izpod Mokrca in Kureščka v NOB 1941–1945, Ljubljana: Pegaz International, 2001, str. 57, 148, 150.

»1. Kališar Jože, komandir 4. čete. Rodil se je 25. februarja 1912 na Visokem pri Turjaku. Padel je 7. februarja 1945 v Retjah v Loškem Potoku. (Vir: ARS II, kartoteka padlih in fasc. 26/VI, domob. fond)«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 519.

Opomba: Datum rojstva in datum smrti ter priimek se razlikujejo od  tistih v Sistory in na nagrobniku. 

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Kurešček, od pokopaliških vrat 3. vrsta, 3. grob z desne strani vrste. Hiša v bližini: Visoko 121

[križ]

DRUŽINA KALIŠČAR

JOŽE  * 28. 12. 1912       + 7. 2. 1945

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 30.5.2025, po fotografijah in podatkih Zdenke Primožič

31.5.2025. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Ig

K. o. 1712 ZAPOTOK, parc. št. 737

6649

Sveto - Plošča trem talcem

Trem talcem, ki so bili tu ustreljeni; odkrita avgusta 1957.
Vodnik po poteh, 448

Sveto 18

15 . 2. 1944
SO BILI NA TEM MESTU ŽRTVOVANI TALCI

ŠVARA VIKTOR    *18.7.1914.   SVETO
DERMAN IVANA   *6.11.1890    ŠKRBINA
DERMAN MARA   *13.3.1931    ŠKRBINA

                                                 SLAVA JIM!                

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 30.4.2021 D.Divjak 7.4.2022

7.4.2022. 00:00

—

K. Poljšak Ščuka D.Divjak dopolnil podatke 7.4.2022

Spominska plošča

Komen

K.o.: 2410 - SVETO, št.parc.: 1626

6619

Spomenik družini Grebenc

Na ploščah je navedenih devet imen družine Grebenc, od tega pet ustreljenih kot talcev. Trije leta 1942, ko so Italijani v Roški ofenzivi streljali talce v Lopušni dolini.
.

»Na odru se je pobliskalo, ljudi v dvorani se je začel lotevati strah, dve ženski sta se prijeli za roke in prva je spregovorila. 
    »Sem Marija Grebenc iz Vrbljenja, to pa je moja sestra Lojzka. Ko so naju umorili, sem bila stara 29, sestra pa 27 let. Skupaj sva se igrali, pasli živino, obdelovali polja in umrli. Doma smo imeli kmetijo. V družini nas je bilo devet bratov in sestra. Vsi smo se imeli zelo radi, bili smo pobožni in člani Marijine družbe. Vsak večer smo molili in prosili svetnike, naj nam pomagajo skozi vojno vihro. Pa ni pomagalo. Za svobodo, katero vi uživate, je naša družina žrtvovala šest življenj. 
         Drama se je začela v roški ofenzivi poleti 1942. leta. 26. julija tega leta so Italijani obkolili vse vasi na Ljubljanskem barju in aretirali vse moške, ki so jih zalotili doma. Zaprli in zasliševali so jih v cerkvi v Iški vasi. Iz naše vasi so izločili deset moških in jih v gozdu pod Gorenjim Igom ustrelili. Med njimi sta bila najina brata 20-letni Jože in 22-letni Franc. Bila sta zala in marljiva fanta, cvet vasi. Tretji brat, Ivan, je padel ob koncu vojne kot oficir Cankarjeve brigade pri Pijavi gorici. Mesec dni po najini smrti so doma aretirali še očeta Ivana in učiteljico Heleno Modic. Ubili so ju, njuna groba pa so po naključju odkrili šele leto dni po vojni. Vprašajte Frakeljna, zakaj ju je ubil.«
Jože Vidic, Ženska desetina z Ljubljanskega barja na pohodu v smrt, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 348.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- -

»Po vrnitvi iz zapora se je Frakelj – Skalar s povečano vnemo lotil preganjanja aktivistov in pristašev OF. Na pohodu v Vrbljene so 27. januarja 1944 aretirali Pavlo Furlan, Lojzko in Marijo Grebenc, Franco Štrumbelj, sestro Matije Škrabe, katere mož je umrl na Rabu,in mater osmih otrok, Ivano Lesico, Marijo Podržaj, ki je mož Jože tokrat ni mogel reševati, Angelo Kumše – Ruparjevo in kot edinega moškega Pavlinega brata Martina Furlana. Na spis ku za aretacijo je bila tudi Francka Grebenc, ki pa se je že po aretaciji umaknila na rajon.«
(Ferdo Gestrin, Svet pod Krimom, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016, str. 250)

 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

»Kmalu po končani nemški ofenzivi, že 21. novembra 1943 je prišla na Barje četa domobrancev – največ je bilo Ižancev – pod vodstvom poročnika Franca Fraklja. V neposredni bližini te postojanke na Barju je Kozlarjeva gošča. […]
Sledila je večja aretacija črne roke, saj je zajela kar enajst domačinov, deset žensk in enega moškega (žrtve so navedene kakor so bile aretirane) in to iz Vrbljena.
1. Angelo Kumše, rojena 1920, kmečko hčer;2. […]
4. Lojzko Grebenc, rojeno 1916, kmečko hčer in sestro
5. Marijo Grebenc, rojeno 1915, kmetsko hčer;
          […]
V zvezi z aretacijo in streljanjem pa pripoveduje Angela Kumšetova:
'V četrtek, 27. januarja 1944 sem zagledala domobrance. Prihajali so od Oblakovega skednja čez vrtove, Štrumbljevega in našega. […] Ob petih, ko se je zmračilo, zagledam skozi hišno okno več oboroženih, ki so prihajali izza sosedove hiše. Bilo jih je pet ali šest. Z mamo, ki je sedela ob peči, sva najprej mislili, da so partizani, saj je Grebenčeva v mraku prišla povedat, da je veliko domobrancev pred nočjo odšlo proti Brestu. V hišo je prišel le en domobranec, drugi so obkolili hišo.  […] Hitro sem se morala obleči, zelo je priganjal. […] Nato so prignali Grebenčevi, Marijo in Lojzko, Frančiško Štrumbelj, Ivano Lesica in Marijo Podržaj. […] Ko smo se pribli[ž]ali Ižanski cesti, mi je Lojzka tiho rekla: 'Do sedaj sem upala, da nas bodo partizani rešili, zdaj pa ne več.' […] Frakelj, ki je ves čas stal pred nami, je poslal v postojanko nekega domobranca po žico; ko je prinesel telefonsko žico, nam je Frakelj vsakemu posebej zvezal roke na hrbtu. Ko je povezal vseh enajst, mene je povezal zadnjo, ker sem stala zadaj, se je vstopil pred nas in nam s satanskim glasom izrekel predsmrtni govor: 'Zdaj je enkrat za vselej konec vaših norčij, jaz sem za vas molil in Boga prosil, niste me ubogali in poslušali, zato greste tja, kamor ste si zaslužili. Vedite, proklete kurbe partizanske, da se bomo borili do zadnjega moža, do zadnje kaplje krvi in tudi zmagali bomo, ker je Kristus z nami, tako mi Bog pomagaj.' […] Padali so udarci, brce in žalitve, kakršnih v življenju še nismo slišale. Vsaka druga beseda je bila 'proklete kurbe partizanske'. Nato je Frakelj ponovno vzel pripravljeno telefonsko žico in nam zvezal še roke, po dve in dve skupaj, zadnje v vrsti smo bile tri. […] Med zmerjanjem in zasmehovanjem smo končno prišli v peto postojanko, v grad na Lisičjem. Ustavili so nas za gradom. […] Nas so odgnali v kapelo in čakale smo na spoved. […] Zrinili so nas pred grad in zahtevali, naj se postavimo po štiri ob grajskem zidu za streljanje. Lojzka Grebenčeva pa je rekla: 'Kaj nas boste kar tu postrelili, vsaj tja v gozd nas odženite,' sestra Marija pa je še dodala: 'Ženske, nikar ne prosite milosti, saj jo ne boste dobile, čimprej nas pobijejo, prej bomo rešene. Le čemu bi še živele med takimi ljudmi, kot so to!' […] Ko smo prišli v hosto na strelišče, so nas postavili štiri v vrsto, stala sem prva, na moji levi je stala Lojzka, poleg nje sestra Marija. Lojzka me je vprašala: 'Ti, Angela, poglej, če je jama skopana, ali nas bodo tu zagrebli.' Pogledam desno in ji povem, da ni nič skopanega. Moj krvnik pa nama odgovori: 'Ja, proklete kurbe partizanske,  še jamo bi kopal za vas! Navrh boste ležale kot psi, pa naj vas zveri požro, niste za drugo.' […] Streljali so nas v hrbet, vsaka zvezana ženska je imela svojega krvnika s puškomitraljezom, pomočnikov in drugih varuhov pa je bilo še veliko več. Ko so repetirali za strel in je orožje zaregljalo, sem nagonsko pogledala čez ramo in videla, kako drži orožje naperjeno v moj hrbet.« […]
Po omenjenih aretacijah in umorih so domobranci še izvajali nasilje. Po njihovi zaslugi so bili odpeljani v internacijo in zapore še naslednji domačini:
[…]2. februarja 1944 so bili aretirani:

1. Pavla Grebenc, rojena 1927, iz Vrbljena, je bila zaprta in internirana v Rawensbrücku
[…]
     13. Alojzija Grebenc, rojena 1887 iz Vrbljena, mati devetih otrok, od katerih so bili trije   partizani, štirje in mož Janez pa ustreljeni, je bil aretirana 12. Februarja 1944 in internirana v Dresden«

(Angela Kumše, Pripoved neke dobe, Ljubljana: Koordinacijski odbor za zgodovino pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, 1989, str. 99, 102, 103, 104, 105, 106, 108, 109, 110, 115, 116.

 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 

»45. GREBENC Janez, rojen 1882 v Vrbljenah.
  46. GREBENC  Lojzka, rojena 1916,
  47. GREBENC  Marija, rojena 1915.
Lojzko in Marijo so 28. januarja 1944 pri gradu Lisičje ubili domobranci 21. čete pod vodstvom Franca Fraklja-Skalarja. 8. februarja 1944 so pod Grmezom na Barju ubili še Janeza.«
(Vir: Dr. Makso Šnuderl, Fašistično domobranski teror, str. 11; Jože Vidic, Po sledovih črne roke, str. 342 in 362; Angela Kumše, Pripoved neke dobe, str. 103; Dr. Ferdo Gestrin, Svet pod Krimom, str. 198)
(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 97)
 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 

»V IMENU KRISTUSOVEM SO MORILI NEDOLŽNE LJUDI 
     Dne 27. januarja 1944 je ista likvidatorska skupina "črne roke" s postojanke Barje pod vodstvom Franca Fraklja obkolila vas Vrbljenje, vdrla v hišo in odvedla Martina Furlana, njegovo sestro Pavlo. Angelo Kumše, Marijo Grebe[n]c in njeno sestro Alojzijo, Frančiško Štrumhelj — mater 8. otrok, katere mož je umrl v internaciji na Rabu — Ivano Lisica in mater 51etnega otroka Marijo Podržaj. V postojanki na Barju so jim priključili še Pavlo Peršin, mater 10 mesecev starega otroka, Ančko Škrabar, katere moža so mesec prej isti zločinci pobili v Kozlarjevi hosti, in Mimi Grum, vse tri iz Tomišlja. Zvezali so jih s telefonsko žico, nakar jim je zločinec Frakelj povedal, da so Rupnikova vojska in da se borijo v imenu Kristusa, da bodo uničili vse partizane in njihove pristaše do zadnjega moža ter da bodo aretiranci v imenu Kristusovem ustreljeni. Zaključil je z besedami: "Zmagali bomo v imenu Kristusovem, tako nam Bog pomagaj!" 
     Tako zvezane žrtve so odpeljali na grad Lisičje pri Škofljici, kjer sta jih v posebni sobi dva duhovnika v duhovniškem oblačilu zasliševala in hotela od njih zvedeti še nadaljne podatke o pristaših osvobodilnega gibanja. V bližini gradu so jih pokosili z strojnicami, Angeli Kumše pa se je ranjeni posrečilo zbežati.«
Avtor ni naveden, Sodnijski proces v Ljubljani (nadaljevanje), Edinost, neodvisno glasilo kanadskih Slovencev, Let. 4, št. 187, Toronto, Ontario, sreda, 6. novembra 1946, stran 4.
 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 

»BORCI NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE V LETIH 1941 DO 1945 IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMIŠELJ
[…]
11. GREBENC Ivan, rojen 1913, iz Vrbljena, v OF je sodeloval od septembra 1941. Maja 1942 je vstopil v partizane, bil je borec 4. čete Šercerjevega bataljona, Krimskega odreda; padel avgusta 1944 kot politkomisar čete v 8. brigadi pri Šmarskem tunelu.«((Angela Kumše, Priloga, Pripoved neke dobe, Ljubljana: Koordinacijski odbor za zgodovino pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, 1989, str. 125)

Pokopališče Tomišelj, v srednjem delu levo od glavne poti. Hiša v bližini: Tomišelj 37B

   [Triglav obkrožen z vencem]
                   TIHI DOM
.           GREBENC

JANEZ        oče   1882   ustreljen    1944
IVAN           sin    1913   padel         1944
FRANC       sin    1920   ustreljen    1942
JOŽE          sin    1923   ustreljen    1942
MARIJA      hči    1915   ustreljena  1944
ALOJZIJA   hči    1916   ustreljena  1944

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dušan Škodič 3. 4. 2021

26.6.2024. 00:00

—

M. Kermavnar, 26.6.2024, napis na spomeniku, prvotni tekst v rubriki Besedilo na spomeniku prenesel na začetek rubrike Opis, dodal fotografije 3/1 do 3/4. M.Kermavnar, 28.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis

Steber iz belega kamna nad grobom s silhueto Triglava in napisom Tihi dom

Ig

K. o. 1702 - Tomišelj, parc. št. 303/1

4694

Predmeja, Spomenik NOB

Spomenik je postavljen na ograjen plato. Na kamnit kvader, zidan iz obdelanega kamna, je vzidana marmorna plošča z vklesanimi imeni 54 padlih. Avtor je Teodor Lojk. Postavljen je bil 21. 7. 1951.

• EŠD 24095
• JSNP 109

http://www.pespoti.si/pkv-tocka.php?id=183

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234

V središču Predmeje, severno od hiše Predmeja 93. GSM 45°56'41.3"N 13°53'15.9"E

Plošča pred topom

PREBIVALCEM GORE

V ZAHVALO ZA POMOČ IN SKUPAJ

PREŽIVETI ČAS MED NOB

1941--1945

ARTILERIJCI IX. KORPUSA S POMOČJO:

VOJAŠKEGA MUZEJA SLOVENSKE VOJSKE

ZZB NOB AJDOVŠČINA - ZZB NOB PREDMEJA . OBČINE AJDOVŠČINA - KS PREDMEJA

PREDMEJA 24. JUNIJ 2007

Desno

V VASI PREDMEJA JE ART. DIVIZION XXXI. DIVIZIJE

6. MARCA 1944 PREJEL PRVO HAVBICO 100 MM

IN SE KASNEJE RAZVIL V ARTILERIJO IX. KORPUSA

25. JUNIJ 2001      KRAJANI ZZB PREDMEJA

OOZZB AJDOVŠČINA

ARTILERIJCI IX. KORPUSA

Levo

MED NOB JE TOD DELOVALA

RELEJNA KURIRSKA POSTAJA P5

PADLI KURIRJI:

JAKOB MIKUŽ

LUDVIK KOGEJ

AVGUST RUPNIK

JOŽEF BIZJAK

ANICA COTIČ

Na vseh poteh je smrt v zasedi,

a vi ste vse jih prehodili

in koder padli ste, po vaši sredi

ponosnih glav v svobodo smo stopili.

1985 SOBORCI IN KRAJANI

.

       Osrednji spomenik

      ŽRTVE NOV 1941 - 1945

                   BORCI

BIZJAK FRANC           1909 - 1944

BIZJAK FRANC           1913 - 1944

BIZJAK JANKO            1912 - 1945

BIZJAK MARJAN         1908 - 1945

BIZJAK STANKO          1913 - 1943

BLAŠKO ANDREJ        1904 - 1945

BOLČINA CVETKO      1926 - 1946

BOLČINA ZDRAVKO   1925 - 1944

BRATINA FRANC         1925 - 1945

BRATINA RUDOLF       1901 - 1945

BRATINA RUDOLF       1924 - 1945

ČIBEJ FRANC               1915 - 1944

ČIBEJ IVAN                   1909 - 1943

ČERNIGOJ FRANC      1925 - 1943

KRAPEŽ JOŽEF           1913 - 1944

LIKAR FERDINAND     1925 - 1944

LIKAR VIKTOR             1924 - 1943

PERGAR MARJAN       1926 - 1945

POLANC JOŽEF           1913 - 1943

VELIKONJA ALBERT    1907 - 1944

VELIKONJA ANTON     1899 - 1944

VELIKONJA FRANC     1911 - 1943

VELIKONJA IVAN         1914 - 1943

VELIKONJA IVAN         1919 - 1944

VIDIC FRANC               1923 - 1944

ŽONTA ALBERT           1925 - 1944

ŽONTA ALFONZ           1910 - 1944

ŽONTA FRANC             1914 - 1945

ŽONTA FRANC             1912 - 1944

                   TALCI

BIZJAK ALOJZ              1885 - 1945

BIZJAK ANTON             1880 - 1944

BIZJAK ANTON             1895 - 1944

BIZJAK BRANKO           1942 - 1943

BIZJAK BRIGITA            1885 - 1943

BIZJAK EMIL                  1921 - 1943

BIZJAK ŠTEFAN             1872 - 1943

BIZJAK IVANA                1921 - 1943

BRATINA RUDOLF         1930 - 1945

BRATINA IVAN                1893 - 1944

ČIBEJ FRANC                 1888 - 1945

ČIBEJ JANEZ                  1874 - 1944

LIKAR ANDREJ               1887 - 1943

LIKAR FRANC                 1860 - 1944

LIKAR JOŽEF                   1879 - 1945

LIKAR MARICA                1925 - 1945

POLANC BORIS               1930 - 1944

VELIKONJA FRANČIŠKA 1888 - 1944

                UMRLI V INTERNACIJI

BOLČINA FERDINAND   1892 - 1944

BOLČINA MARIJA           1912 - 1944

POLANC ALOJZ              1920 - 1944

VELIKONJA EDVARD      1908 - 1944

VIDIC IVANA                    1927 - 1944

ČIBEJ JANKO                  1925 - 1943

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar, 11.11.2019, dop. M. Hladnik po posnetkih Urške Perenič

17.5.2020. 00:00

—

—

spomeniški kompleks

Ajdovščina

2307 Dol - Otlica, 1091/1

6170

Lokavec, Plošča padlim v NOB

Plošča je pravokotne oblike (79 X 65 cm) iz sivega marmorja, napis je vklesan. Datum odkritja: 1978

Fotografija 1: ZSV Gorica, 1982

Plošča je bila postavljena na dvoriščno fasado hiše Lokavec 194. Sedaj je fasada obnovljena, plošče na njej ni.

                     [zvezda]
     LEPO JE ŽIVETI A ŠE LEPŠE
     JE ZA DOMOVINO UMRETI
ČOHA ANDREJ      R  1924   P  1943
ČOHA MIRKO        R  1922   P  1944
ČOHA HENDRIK UMRL V DACHAVU
                               R  1927   P  1946
LOKAR ANTON     R  1912   P  1945
  F Č                                         Z B
                  LOKAVEC 1978

—

—

Uničeni spomeniki

—

M. Kermavnar

28.8.2020. 00:00

—

M. Kermavnar, 7.8.2021, fotografije in sprememba lokacije.

Spominska plošča

Ajdovščina

2381 LOKAVEC, 1571/1

8471

Zgornje Gorje, pokopališče, Por Peter in Jakob

Por Peter: SIstory navaja Ime in priimek: Peter Por, Oče: Jakob, Mati: Marija, Po domače: Pri Bedeniku, Datum rojstva: 24. 06. 1926, Kraj rojstva: Podhom, Kraj bivanja: Podhom, Datum smrti/izginotja: 06. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Stara Fužina, Kraj pokopa: Zgornje Gorje.

» […] POR PETER Rojen 24. junija 1926 v revni družini v Podhomu in je skoraj še otrok moral za zaslužkom. Med okupacijo je začel sodelovati s partizani in se jim je pozneje, kot več bratov, kljub mladosti pridružil. Padel je 6. decembra 1944 v Stari Fužini.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 457)

___________________________________________________________________ 

Por Jakob: SIstory navaja Ime in priimek: Jakob Por, Oče: Jakob, mati: Marija, Po domače: Pri Bedeniku, Datum rojstva: 26. 07. 1921, Kraj rojstva: Podhom, Kraj bivanja: Podhom, Datum smrti/izginotja: 27. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Zgornja Žetina, Kraj pokopa: Zgornje Gorje.

» […] 84. POR JAKOB Rojen 26. julija 1921 v številni kajžarski družini v Podhomu. Njegova mladost ni bila lahka. Med okupacijo je začel sodelovati z NOG in pozneje je tudi sam postal partizan. Padel je 27. marca 1945 v Zgornji Četini v Poljanski dolini.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 457)

Pokopališče Zgornje Gorje

           BEDENIKOVI
POR PETER    *24. 6. 1926  + 6. 12. 1944
POR JAKOB   * 26. 7. 1921  + 27. 3. 1945

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 19.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič.

19.7.2023. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Gorje

K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2

4647

ZAPOTOK, Gričnica - spomenik partizanski bolnišnici "Sanitetna postaja 7"

Ni v RKD.

Kamnita plošča z vklesanim napisom je elipsaste oblike z diagonalama 54 in 84 cm, pritrjena z dvema vijakoma v naravno skalo, na mestu, kjer je stala lesena baraka - bolnišnica "Sanitetna postaja 7"

Zamisel o spomeniku sanitetni postaji, partizanski bolnišnici, ki je  zaradi izdajstva delovala le kratek čas (požgali so jo med italijansko ofenzivo julija 1942), se je porodila članom "Društvo odmev Mokrca" , ki so postavitev plošče izpeljali 24. 10. 2019.

Bolnico je vodil dr. Karel Milavec - Tine. V njej se je zdravilo hkrati do 30 ljudi, imeli so tudi 10-dnevne tečaje za bolničarje. 

https://www.facebook.com/photo/?fbid=10157697186614176&set=pb.100064573788772.-2207520000.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Dostop: S ceste Ig--Rašica zavijemo levo v vas Zapotok. Po cesti v vas se peljemo do kažipota za Brezje v desno. Tam na primernem mestu parkiramo in sledimo kažipotu do zadnje hiše Zapotok 40N. Za hišo stopimo na kolovoz. Po približno 150 m skrenemo desno na slabši kolovoz (fotografija 3/2) in gremo po njem kakih 300 m proti Gričnici. Ko s kolovoza opazimo na desni veliko skalo (fotografija 3/3), zavijemo tja po slabo opazni vlaki. 40 m naprej levo z vlake zagledamo z mahom poraslo skalo in na njej ploščo. Koordinate lokacije: S 45.86984, V 14.56709.

                             [zvezda]
                      NA TEM MESTU 
          V GRIČNICAH PRI ZAPOTOKU 
      JE V MAJU 1942 PRIČELA DELOVATI 
            PARTIZANSKA BOLNIŠNICA 
IMENOVANA TUDI SANITETNA POSTAJA 7. 
 VODIL JO JE DR. KAREL MILAVEC - TINE. 
 DELOVALA JE DO SREDINE JULIJA 1942, 
       KO SO JO OKUPATORJI POŽGALI.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Zagorc, Štupica, Bizjak - 29.10.2019

8.9.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, 8. 9. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 ter dopolnil opis dostopa.

kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja

Ig

k.o. 1712 - Zapotok, parc. št.:417/3

7568

Bazovica

—

En spomenik je zraven velikega spomenika padlim, drugi pa v JV kotu ob zidu. Prav mogoče je, da je pred kapelo še kako podobno obeležje.

[zvezda]
OSKAR 
ŠKERJANEC
12. 11. 1921    29. 3. 1945
[Kristusov monogram XP] 

[križ]
KRIŽMANČIČ
LADO
2. 6. 1926   PADEL 1944

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik

28.5.2022. 00:00

—

—

družinski nagrobniki

Italija, Bazovica

—

7952

Razstava, OŠ Ribnica na Pohorju

V osnovni šoli je bila razstava o zgodovini Ribnice in njenega območja. Odprta je bila avgusta 1975 in je spadala med zunanje razstave MNO Maribor. Prikazovala je delavsko gibanje in NOB. Še zlasti natančno sta bila prikazana napad 1. pohorske čete na nemško orožniško postajo v Ribnici 11. 8. 1941 in prvo osvoboditev Ribnice 23. 8. 1944.

• Vodnik po partizanskih poteh, str. 562. 

OŠ Ribnica na Pohorju.

—

—

—

Uničeni spomeniki

—

S. Gradišnik 1. 12. 2022

3.1.2023. 00:00

—

"Spominske sobe ni na šoli že 20 let. Na hodniku pred jedilnico so razstavljene nekatere slike iz te sobe." -- Jože Krušič, ravnatelj OŠ 2. jan. 2022

Spominska soba

Ribnica na Pohorju

—

1094

NOVA SELA,Spomenik prvoborec Jože Klarič

Ob nekdanji osnovni šoli v Novih Selih je kamnit spomenik z napisom.

Jože Klarič se je rodil 23. maja 1907 v vasici Maverc ob Kolpi. V Kočevju se je izučil za trgovskega pomočnika in kasneje v Novih Selih odprl svojo trgovino. Bil je aktiven kulturni delavec in član revolucionarnega levo usmerjenega krila Sokola. Ob okupaciji sc je takoj vključil v narodno osvobodilno gibanje, Že 1941 se je povezal z narodnim herojem prof. Jožetom Šeškom, takratnim sekretarjem Okrožnega komiteja KPS za Kočevsko, in organiziral prve odbore OF na območju Banje Loke. Kmalu se je moral umakniti v ilegalo. Med vojno je opravljal različne naloge: bil je sekretar rajonskega odbora OF, predsednik Izvršnega odbora NOO za Ribniško - Notranjsko okrožje. Bil je udeleženec Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od 1. - 3. oktobra 1943, član Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, član Glavnega odbora OF Slovenije, poslanec Ustavodajne skupščine LRS in zvezni poslanec.

Po vojni je bil predsednik novomeškega okrožnega odbora KPS in nato sekretar istega odbora. 1947 je postal pomočnik ministra za trgovino in preskrbo. Od 1951 do 1958 je bil sekretar Okrajnega komiteja ZKS Kočevje. Po ukinitvi okraja Kočevje je bil tajnik sveta za zadružništvo pri Gospodarski zbornici Sloveniji.

Avtor idejne zasnove za spominsko ploščo ni znan.

Spominska plošča je bila odkrita 26. junija 1986.

Vir: mag. Irena Škufca, “Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005

V središču vasi, na desni strani ceste Kočevje-Brod na Kolpi , pred stavbo nekdanje osnovne šole

JOŽE KLARIČ 
SEKRETAR  
RAJONSKEGA ODBORA 
OF BANJA LOKA.

                   .
V NAŠ ČAS SI VSTOPIL KAKOR LUČ, SVETLOBA 
PRIHODNOSTI, KI UPANJE PRINAŠA.  
VSA TVOJA POT BILA JE BOJ ZVESTOBA 
ŽIVLJENJU. TAKŠNA NAJ BO TUDI NAŠA.

C. ZLOBEC KRAJANI KOSTELA 1986

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Vasja Marinč, 7.3.2017 24.12.2021 D.Divjak

24.12.2021. 00:00

—

24.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak

Spomenik

KOSTEL

K.o.: 1609 - BANJA LOKA, št.parc.: *60

5517

Selce, Spominska plošča

Pri kmetu Gregorju Druzoviču je bila leta 1942 postojanka Slovenjegoriške čete. Julija 1942 so Nemci aretirali celo družino. Gospodar Gregor, žena Antonija in hčerka Antonija so bili ustreljeni 30. julija 1942 v Celju. Hčerka Jožefa je bila poslana v koncentracijsko taborišče. Hišo so Nemci zažgali.Na zadružnem, danes kulturnem, domu so Druzovičem odkrili spominsko ploščo.
Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana1978

Spominsko ploščo je odkril KO ZZB NOV Voličino dne 27. 7 1969,

https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2021/08/sb70-web.pdf

Iz Spodnje Voličine v naselje Selce, kjer se dom nahaja tik ob cesti ob bencinskem servisu, na naslovu Selce 11. Tabla je s ceste slabše vidna, ker je pomaknjena v notranjost.

☆

"30.7.1942 USTRELJENI KOT 

TALCI DOMAČINI IZ SELC

Gregor Druzovič

Antonija Druzovič

Marija Druzovič

                                   KO ZB NOV

Selce, 27.7.1969           Voličina"

—

—

Obstoječi spomeniki

—

D.Divjak, 2. maj 2020

2.5.2020. 00:00

—

Po "Sistory" oče Franc rojen 02.05.1883 v Sv. Antonu, zidarski pomočnik, mati Marija rojena 22.02.1884 v Drstelji, hči Antonija pa rojena 23.03.1920 v Ločniku, vsi so po ustrelitvi v Celju bili odpeljani v Gradec. Slike "2-4" in zgornji dopis Bor1974-16.IIII.2023

Spominska plošča

LENART V SLOVENSKIH GORICAH

K.o.: 2666 SELCE, št.parc.: 243/4

1361

Podgorje spomenik borcem in žrtvam fašističnega terorja

Spomenik je posvečen 11 borcem NOV in 6 žrtvam fašističnega terorja ter 6 neznanim padlim na tem območju in 1 aktivistu.

Spomenik stoji na pokopališču v Podgorju pod Slavnikom.

BORCI

ANDREJAŠIČ FRANC 1921 - 1943

ANDREJAŠIČ IVAN 1927 - 1944

ANDREJAŠIČ IVANKA 1922 - 1945

CEGLAR ANTON 1911 - 1944

ANDREJAŠIČ FRANC 1927 - 1944

GRZETIČ IVAN 1922 - 1945

KOREN JOŽEF 1924 - 1944

ANDREJAŠIČ FERDINAND 1918 - 1945

KAVRE ANTON 1927 - 1944

ANDREJAŠOČ FRANC 1902 - 1943

POLJAK FRANC 1925 - 1944

ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA

ANDREJAŠIČ IVAN 1891 - 1944

ANDRIJAŠIČ SABA 1928 - 1945

GRZETIČ SABA 1929 - 1945

KAVRE JOŽEF 1894 - 1944

KOREN MARIJA 1937 - 1944

KOREN SABINA 1941 - 1944

IN 6 NEZNANIH

AKTIVIST OF

RIHTER JOŽEF 1905 - 1944

DOL

—

—

—

—

Ivan Zorč 10. 04. 2017

—

—

—

Somenik borcen NOV

Koper

2583 PODGORJE, *91

5344

Jožetu Vahterju - Boštjanu in Ivanu Kranjcu - Nilu.

Opravil sem razgovor s sorodnikoma padlih borcev. Kranjc Martin (96 let) živi v kraju Vuhred: Moja brat Ivan je bil najstarejši v družini Krivčevih v Brdih nad Turiško vasjo. Kot borec Zidanškove brigade je padel je na Jurgovem pod Roglo v boju z vermani.

Vahter Franc nečak Jožeta Vahterja-Boštjana iz Gračiča pri Zrečah: Moj stric Jože Vahter-Boštjan je padel kot borec Zidanškove brigade na Jurgovem pod Roglo v boju s skrivači.

Obe izjavi sem pridobil 5. 7. 2022 v pogovoru s pričama. S.Gradišnik, 5. 7. 2022.

Granitna skala s spominsko ploščo Jožetu Vahterju-Boštjanu in Ivanu Kranjcu-Nilu, padlima partizanoma Zidanškove brigade. Znamenje je bilo postavljeno 1952. Napis je popolnoma izbrisan, verjetno zaradi soli na smučišču. Vir: Spomeniki NOB Slovenska Bistrica.

EŠD 7056

Lukanja 20, Oplotnica, južno ob spodnji postaji smučarske sedežnice Jurgovo.

NA TEM MESTU STA PADLA 24.5.1944 V BORBI ZA SVOBODO VAHTER JOŽE-BOŠTJAN IN KRANJC IVAN-NIL. 

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik S. Gradišnik, 14.11.2021.

15.4.2020. 00:00

—

Dodal fotografije, S.Gradišnik, 14.11.2021. Dodal opis 5. 7. 2022, S.Gradišnik.

Granitni monolit.

Slovenska Bistrica

—